Vabilo na naročbo. |j|| pričujočo številko zvršuje -Učiteljski Tovariš" svoje pet in JpP trideseto leto. Veliko časa je minulo od 1. 1861., ko je naš list Jf prvikrat stopil pred slovensko učiteljstvo. Razni listi koncem leta navadno povdarjajo, kaj so vse storili v minoli dobi za to ali ono stvar, za ta ali oni stan itd. ,,Učit eljskemu To varišu" pa ni treba črkice lastne hvale, ker gahvalijo dosti lastna, slovenskemu učiteljstvu in ljudskernu šolstvu blagonosna dela in pa uspehi, kateri se kažejo v toliko sijajnejšem svitu, ker so se časi in razraere slovenskemu učiteljstvu v minolih 35. letih prav stvarno spremenile. Vendar dosegli še nismo vsega, kar gre po vsej pravici nam m našej šoli. Dela, in sicer resnega in vstrajnega dela na domačem šolskem polji je še mnogo, mnogo. Dandanes živimo v nekakem novem, razburjenem času in gorje nam in našej šoli, ako ne boderno razumeli in spoznali zahtev sedanjega časa; žal, da jih je premnogo še raed nami, ki ,,z odprtimi očmi ne vidijo", kje se je treba dela najbolj lotiti. Učitelj rnora dobro poznati duh časa, biti mož od nog do glave ter vedno čuvati in popravljati svojega notranjega oloveka, sicer bode duh casa zaraoril nas in našo sedanjo šolo. V ta namen si išci učitelj dobre družbe pri svojih sotrudnikih, pri naših prijateljih, ne pa pri nasprotnikih ljudske šole. Slabotnež se naslanjaj na raočnejšega, kakor se ovija beršljan po močnem hrastu, neveden hodi k razumnemu, bojazljivec k srčnemu, omahljivec k vstrajnemu in novinec pa k skušenerau tovarišu svojemu; vsi pa delajmo za jednega in jeden za vse! V tem smislu bode budil „IIč i t e lj s k i Tovariš" v novein letu svoje tovariše in bolje, ko ga bode podpiralo slovensko učiteljstvo in razumništvo, bolje bode tudi izpolnoval težavno svojo nalogo. Zatorej prosimo, da bi mu tudi v novem letu bili zvesti naročniki in sotrudniki ter se zbirali kot stari in novi tovariši okrog svojega ,To variša". Ob jednem se pa iz vse duše zahvaljujemo vsem ,,To v ari š evim" dosedanjim preblagim podpornikom in sotrudnikom, ki so lnu tako blagovoljno in ljubeznjivo pomagali pri izvrševanji njegove naloge. Reči moramo, da dobi ,,Učiteljski Tovariš" od slovenskega učiteljstva prav mnogo duševne podpore in to dela veliko čast slovenskerau učiteljstvu, katero s tera kaže, da napreduje ter se zaveda dolžnosti svojega stanu. Ko bi se le še upravnik WU čit elj skega Tovariša" mogel tako zadovoljno izraziti o grnotnih podpornikih njegovih, kakor se urednik v duševnih! Res je, da so naše plače majhne, vendar resna volja in zavest, da sama dobra volja in obljube ne pomagajo nič, mora privesti vsakterega izraed nas do spoznanja in prepričanja, da je gmotna podpora prvi pogoj obstanka vsacega lista — torej tudi našega. In to je tisti vzrok, ki prisili čestokrat urednika in upravnika, da ne moreta vselej tako vstreči naroenikom, kakor bi rada. Zdraraimo se torej v novera letu ter stori tudi v tera oziru vsakdo svojo dolžnost! Za šestintrideseti letnik našega lista iniarao obljubljenih več obširnejših spisov; izmed teh omenimo samo nastopne: Gospod profesor Fran Orožen bode priobčeval: ,,UstavoznanstvO"; g. nadučitelj Jernej Ravnikar je poslovrenil za naš list Pestalozzijevo ljudsko povest: ,,Lienhard und Gertrud"; g. nadučitelj Janko Leban nam je obljubil daljšo razpravo ,,O pravopisju v ljudski Šoli"; g. nadučitelj Janko Toman bode seznanjal »Tovariševea bralce z ,,Delovanjem slovanskih učiteljev, oziroma njih časopisov"; g. A. Likozar bode priobčeval ,,CvetliČje v šolskem vrtu" v posameznih mesecih v letu; učitelj Jakob Dimnik bode priobčeval ,,Avstrijsko zgodovino v ljudski šoli", katero je sestavil na podstavi sedanjega učnega črteža ter II., III. in IV. Berila; g. Josip Novak z Brezovice je nabral na podlagi III. Berila ,,Zbirko slovniških nalog"; g. nadučitelj J. Zupanec bode pisal obširneje .,O razvitku šolstva na Črnigori"; gg. Pr. Črnagoj, E. Gangl, ,,Gorjanec", ,,Pesimist" i. dr. bodo napolnjevali predale ,,Listka"; g. E. Gangl nam je obljubil več priraernih pesmic; g. Iv. Sega bode zbiral iz šolskih listov razne vesti za ,,Vestnik". Tu smo omenili le daljše obljubljene spise, na razpolago bodemo iineli pa tudi še več krajših člankov in razprav, katere so nam obljubili naši znani sotrudniki. Svojo pomoč so nam dalje tudi obljubili gg.: prof. S. R u t a r, prof. Fr. Gabršek, meščansk i učitelj J o s i p Ciperle, Lj. Stiasny, A. Kecelj, J. Likar, J. Režek, K. Cesnik, Št. Primožič, J. N. Jeglič, J. Krulec, Pr. Ks. Trošt, M. Janežič, J. Janežič, Lj. Pettich Prankheim, J. Cepuder, J. Novak, J. Furlan, c. kr. okr. šolski nadzornik A. Zumer in ranogi drugi okrajni šolski nadzorniki i. dr. Uže sarao ta imena so nam porok, da bode list vstrezal zahtevam našega stanu, prosirno le, da store tudi naročniki svojo dolžnost. ,,Učiteljski Tovariš" bode izhajal v svoji dozdanji obliki in po sedanji ceni na l1/^ poli v 1. in 16. dan vsacega meseca. Naročnina naj se pošilja g. Al. Kecelj-u, Kongresni trg št. 3. Pisraa in vsi uredovanja tikajoči se dopisi pa naj se blagovoljno pošiljajo odgovornemu uredniku J. Ditnniku, Šubičeve ulice št. 3. Ljubljana, 15. grudna 1895. Za odbor „ S1 o v e n s k e g a učiteljskega društva": Jakob Dimnik,A. Žumer, J. Furlan,Al. Kecelj, t. č. urednik.t. č. predsednik.t. • tajnik.t. č. upravnik. |j|| JpP Jf