— 91 —
Nekoliko o zgodovini papirja.
V starodavnib. časih ljudje še niso poznali papirja. Namesto papirja so rabili najpred kamenene, pozneje pa iz kake kovine narejene plošče, na ktere so pisali s špičastimi kamenčki ali pa z železnimi dletci. Ker pa take plošče niso bile priročne in se niso dale lehko seboj uositi, jeli so se kmalu bolj pripravnih lesenih platnic posluževati. A tudi te jim niso dolgo za vse ujihove potrebe ugajale. Marsikaj je bilo namreč treba zapisati, kar se ni dolgo potrebovalo, iaakobi bili morali vedno nove plošče jemati, bili bi jih preveo potratili; zatorej so pozneje take plošče prevlekli z voskom in so risali na nje s koščenimi klinci, kteri so bili na enein koncu poostreni, na drugem pa ploščnati. Z ostrim koncem so dolbli čerke v vosek, s ploš-čnatim so je pa zopet zagladili, ako zaznamovanega niso več potrebovali.
Kmalu jiin je bila tudi ta naprava neugodna. Začeli so torej vabiti drevesno lubje in ličje, v ktero so zbadali z iglicami pisrnenke. Najraje so rabili lipovo, bukovo, brezovo in javorovo ličje. Od bukovega ličja izhaja tudi naša slovenska beseda ,,bukve"; pa tudi latinska beseda ,,liber", kar se po našem pravi ,,knjiga", izhaja od ličja, ktero so Eirnci inieuovali ,,liber" ali ,,charta corticea."
Pozneje so začeli rabiti ličje tako imenovanega papirjevega dre-v e s a (Cjperus papirus), ki raste v Egiptu ob potokih in rekali v tako obilnej meri, da se vcasih celi gozdi vidijo ob bregovih ondotnih rek. Stari Egipčani so delali papir iz notranjega še socnatega lioja te rastline, in sicer na sle-deči način: Najpred so ločili s tankiini iglicami ličje od debla in ga tako dolgo močili z vodi5 iz reke Nil, da se je spoprijelo; potem so ga na solncu osušili, in ko je bilo popoluoma suho, likali so ga z gladkimi zobmi. Tak<5 izgotovljeni papir so imenovali Egipčani ,,biblos," od koder pride tudi ime ,,biblia", kar se pravi po našem sveto pismo.
Ta znajdba se je kmalu ražširila po bližnjih in daljnih deželah ter je donašala Egipčauom obilno dobička za razprodano blag<5.                 ,
Kmalu pa je egiptovski kralj Ptolomej II. prepovedal, da se papir v tuje dežele ne sme več izvaževati. Vzrok tej prep6vedi je bil Pergamski kralj Euraen. Ta se je namrec botel s Ptolomejem poskusiti, kfceri bo iinel poprej večjo bukvarnico. Da bi ga tedaj Eumen ne prekosil v napravi ve-likanskega bukvišča, začel mu je staviti ovire s tem, da mu ni več dopuščal papirja kupovati v svojej deželi.
V tej zadregi so iznajdli Pergamci neko drugo pisuo pripravo; oslovske in druge živalske kože so namreč tak<5 ustrojili, da so jim služile mesto egiptovskega papirja. Ta papir še dandanašuji imenujemo po deželi, v kterej je bil iznajden, pergamen *).   Pisali so jia njega še v srednjem veku.
Ne dolgo  po tej  znajdbi začeli so Arabci iz bombaža (pavole) delati
nov papir,  kteri je v kratkem času egiptovskega popolnoina prekosil, pa je
bil tudi pervi,   ki je našemu  današnjemu papirju zel<5 podoben.   Imeuovali
so ga ,,gerški pergamen."   A tudi ta papir ni bil veliko pripraven za pi-
*) Pergam je bilo mesto v malej Aziji.
— 92 —
sanje. Bil je premehek in na njega se ni dalo z drugim pisati, uego s čopičem.
Se le v trinajstem stoletji okoli leta 1270 so iznajdli na Nemškem papir iz konopelj in prediva. Perva papirnica je bila osnovana v Norim-bergu leta 1390. Od tod se je razuesla ta iznajdba po vseh sosednjih po-krajinah.
Ko je pa leta 1440 Janez Gutenberg iznajdel kujigotiskarstvo in pa-pir iz konopelj za tiskanje knjig ni bil pripraven, treba je bilo zopet iiove iznajdbe. In res, ta se jini je kmalu posrečila; začeli so uamreč raztergane in umazane cunje, ki niso bile za nobeno drugo rabo več, v papir predelo-vati. — Ta iznajdba se je ohranila Še do današnjega dne in se bode berž ko ne tudi obderžala.
Iz teh čertic tedaj vidimo, da je preteklo inarsiktero stoletje, preden bo ljudje prisli do takd pripravnega papirja, kakoršnega imamo daudanašnji.
Bukovski Tone   .