Osebne vesli. Za provizorja v Ariičah po umrlem g. župnikn Šribatju jc imenovaii Franc Modrinjak, dosedaj kaplan v Pišecab. Duhovniška vest. Prcstavljcu je g. kaplan Anton Boštelc od Sv. Beuedikta v Slov. goricah v Mežico. — K Sv. Bencdiktu pridc iz Mcžico gospod kaplan Jakob Scm. Nesreče. Pii padcu si zloiuil obe nogi. Na Radvanjski cesii v Studcncib pri Mariboru sta gasila dva delavca apno. Vodo za gašenjc sta vlekla z vcdrom iz studcnca. Pri zajemanju vode je pad!a delavcema v vodnjak doska, katc- ro sia boteia izvlcči. Dclavec Pongrac se je spravil v vedro in njegov tovariš ga je spuščal po vrvi 15 m globoko. Pri spuščanju tovariša v globino je naenkrat popustilo gonilno kolo pri vretenu vsled teže. Vedro s Pongracom vred je treščilo na dno vodnjaka. Prl padcu si je zlomil Pongrcvc obe nogi in se je ludi sicer no znotraj nevarnr poškocloval. Dve nesreči v Savinjski dollni. Tva,nu Dimecu, posestniku v Logu v Savinjski dolini, je padel hlod na nogo in rau jo je zlomil. ¦— Vslcd padca pii s-mučanju si jc zlomiia nogo liictna Erika Pintar, hčerka uradnika iz Dolnjc vasi pri Št. Pavlu. Oba ppnesrečenca se zdravita v bolnici v Cclju. Huda nesreča železniškega strojsvodje. Dne 14. februarja popoldnc se je zgodila na postajališču Jevnica pri Ljubljani huda ncsreča. Mariborski popoldanski osebni vlak sc jc ustavil na omcnjcnem postajaiišču. Strojcvodja, Mlctni Tožef Žagar iz Maribora, je skočil s stroja in ga prcgledoval. Pri pregledovanju ga je presenetil dunaj-ski brzovlak. Lokomotiva je Žagarja sunila, ga vrgla ob njegov stroj, kjcr je obležal s smrtno nevarnimi poskodbami. Težko poškodovanoga so oddali v Ijubljan.ko bolnico. Ofje.ij. Dne 12. fcbruarja je za.oio gcveti v Brunški gori pri Kadcčah v liiši Jožefa Kovaciča Zgorolo jc vse, kar je spl-ob rnogel uničiti ogenj na stavbi, ker jc bilo gašenje vslcd zamrzlc vode otežkočeno. Škoda znaša 10.000 Din, zavai-ovalnina 4000 Din. Prcd cnim racsecem jc znižal pogoreJcc vsled pomanjkanja denarja zavarovalnino od 8000'Din na polovico. iazne novice. »Domoviua« z vso vncmo brani dclovanje Jugoslovanskc nacionalnc stranke. O delovauju JNSsarjev ob občinskih volitvah v Slovoniji v oktobru 1933 nc poroča podrobnosti. Nič nc dc, bodo pa drugi o lom poglavju o svojeni času tembolj temcljito in krepko govorili. O gospodars-kcm delu JNSsarjev pa že tako govori vsa Siovenija. Uspehi so takšni in tako opazni, da v kinetskih liišah ni več denarja niti za sol. Spričo tega si upa »Doinovina« zapisati: »Mirno gleda JNS na svoje dosedanje plodonosno »delo«. Da, JNSsarski voditelji gledajo z brezbriZnim m-irom na to delo, slovenski kmet pa z žalcstjo in obvipom. Vinska razstava in sejem v L.uiomc« rn. Kakor je bilo žc objavljeno, prircdi Vinarska podružnica v Ljutomeru dne 12. marca t. ]. vinski sejom in razstavo vina v gostilni g. Resnika v Ljutomeru. Vabijo sc bližnji in daljni prijatclji naših vinskih goric, da to prireditev posctijo. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko-ormožkega, gornjoradgonskega in štrigovskoga okoliša. Otvoritev bo ob 9, uri dopoldne. Opozarjamo vso intcrGsentc, vinskc trgovce in gostilničarje, da se naj na toj razstavi sami prepričajo o izvrstni kakovosti ljutomcrčana in zclo ngodnih cenah. Polovična vožnja po želcznici je zaprošena. Vcč o razstavi. prihodnjič. Potyorjeni tisofiaki. Narodua banka razglaša, da so sc pojavili krog Sušaka potvorjeni tisočaki iz leta 1920 z risbo sv. Jurja na konju, ki so pretiskani. Najlažje jc propoznati potvorbo po tena, da v n.apisn ».Tugoslavija« v napisu ¦krog glave Karadjordia namesto crke i v pivdzadnjen. zlogn stoji črka n. Tis•kano je namosto »Jugoslavije« v cirilici »Jugoslavnjc«. DvctinevBi teč.-j __.a sajenje, oskrto, gnojenje, fomiaj.uia ia pr.oepljanje sadnega clrevja se vrJi dne 4. in 5. marca t. I. na banovinski vinar_ki in sadjaiski šoli v Mai-iboru. Teraj je teoretičcn in prakfičen tei1 traja od 8. do 12. iii ocl H. do 18. uic Sveto-vsie novlce. KAJVEČJI ZRAKOPLOV ESSPLGBIRAL IN PADEL V MOBJE. Vojno tihomorsko brodovje aineriskih Združenib držav je imelo mancvre zadnje dni. Vajo je sprcmljal največji ameriški zrakoplov »Macon«. — Dnc 13. februarja so vežbali na morju, kakih 100 km od mesla San Franeisco. Nad bojiiimi ladjauii jo plul zrakoplov. Naenkrat. so sprojelo ladjo iz z^|koplova radijoklice: Na pomoč! »Macon« so je začel nagibati in padati s .silovito brzino. Ogromen trup je treščil v morje, čuti jc bilo mocno cksplozijo in ostanki orjaka so zgoreli v plamenih. Bojne ladje so l<oj spustile reševalnc čolne, da ctmejo i>osadl.o, :ki jc šte.a 81 mož. Ob pojavn nesreče je zrakoplov spremno osobje že pri padanju poskakalo v morje in delomaso ga potegnili reSevalci iz ogrodja zra'koplova, iki jo plavalo nckaj časa po mo.jn. Rešena je celotna posaclka, izvzemši dveh. Zel-o tsžavno je bilo rcšcvanje povoijnika in 9 častnikov, ki .to biii zaprti v napol potopljeni častliiški ¦kabini. Vzrok ne.rcč. jc cksplozija, •!__ jc nastala nenadoma v trupu zrakoplova. Hazpok pljna jc pokvaril gonilno strojc in zračni volikan jo trešči] v morje. Amerikanei imajo najvcčjo smolo z vojaškirr.i zi^akoplovi. .Aprila lcta 1933 je ponesrcčil »Acron«, ki je bil malodane ravnotako vclik zrakoplov kakor »Macon«. Srartno jo poncsrečšlo teclaj 74 mož posadke, izvzemši treljega pilot Willeya. Rošeni je bil 4_malu po oksploziji »Acrona« imenovan za poveljnika »Macona«, kojega ogrodjo počiva sedaj 250 m globoko v morju. Najslabšc skušnje z zrakoplovi, ki sj sta]i milijonc dolarjcv, bodo Amcri'kance za bocločnost pndučil^, da zračnili velikanov ne bodo upoiabljali v vojaške svrhe, kjer se dosedaj nikakor r.iso obncsli. Največje augleiko foojno letalo ponesrečilo. Štiri angleška bojna letala so le.e.a iz Auglije v Singaporc v Indiji. Letalo »K 3 595« z dcvctimi tnožmi posadkc je padlo v movje dne lfi. febniarja kakib 20 rnilj južno od Mcssine na otoku Sicilija. Angleška in italijanska lctala so se lotila iskanja ponesrečenega in so našla »K 3 595« razbito na morju. Re-ševalci so zadc.i v notrajnostl lctala na dve zgoreli trupli, o ostalih sedmih članih posadke ri bilo niti sledu in so skoro goto/o vsi p">vsem zgoroli. Ponesrcčeno lctalo jc irnela 4 motorjc, 1 top in je bilo najveCje angleško bojno lctalo. Smrtua obscdba ugrabitelja otroka. Ne lc Amerika, ampak celi svet je glcdal z najvcčjo pozornostjo zadnje tedne na obravnavo, ki sg jc vršila v sevcroameriškem mestecu Flcmington, iig daleč od Njujorka. Na zatožni klopi pred poroto je scdel Bruno Rihard Hauptmann, ki se je preselil po vojni iz Nemčije v Ameriko. Obdolžen je bil, da jc ugrabil otročička amerikanskcga polkovnika Lindbergha. Otrokov očc je izročil po svo.Gm posredovalcu ugrabitelju 50.000 dolavjev, da mu vrne živcga sinčka. Ugrabitolj je denar vzel, Lindberghovega otroka pa so našli — mrtvega. Dolgo je trajalo, predno so izsledili pravega ikrivca v osebi obtožoncga Hauptmanna. Ugrabitelju izročcni dolarji so bili namreč na skriven način zaznamovani. Pretežen del teh bankovcev so našli pri Hauptmannu, ki je sGve od kraja do konečnc obsodbo tajil krivdo. Obravnava je trajala šest tednov. Zaslišanih je bilo vsc polno prič za Hauptmannovo krivdo in razbrcmenitev. Sodba na smrt je bila izrečena dne 14. februa.ja. Na smrt obsojoni bo končal življonje na e.ektričnem stohi v prvem tednu po 19. marcu. Glavni državni tožilec jc izjavil, da odgovarja Hauplmannova smrtna ob?odba želji ameriškega naroda. Scliko je stala Haaptmar>nova ob- :avnava? Obvavnava na stnii obsoje-;ega Hauptmanna, ugrabitclja Lindberghovega otroka, je stala nad l mili- on dolarjev. Sodmi stroški znašajo: 60 iiL-vOč dolarjev za priče, 100.000 za predproiskavo, 22.000 za uradnikc in ravno toliko za advokate. Porotniki so prcjeli 2000 dolarjev. Največ izdatkov je imelo s procesom .asopisjo. Na brzojavr.ih in telefonskih pristojbinah je bilo plačanih 600.000 dolarjev. Nagrado za razne poročeva.co cenijo na 52 000 dolarj-ev. O&galoveinfa vredral Podlegel pcčkodbi. V Vcliki gorici na Dravskcm poiju je nekdo v fantovskera spopadu v krčmi razparal z nožena 25letncmu Štefanu Žumor trebuh tako, da je podlegel poškodbi, pnedno ga je mogel odpoljati mariborski rcšiit.i oddclek v bolniro. Prijavljen rop. Posestnik Ivan Fingui. t \7, Gornjo Gorico pri Račab jc javil o.ožnikom,' da jc bil napadcn v svoji lastni hiši od trcb posestniskih sinov iz soscšcinc. Grozili so mu s koli in noži, ga protcpli tor so mu odnesli iz omai*o 500 dinarjov, *0 klobas in stoklenko žganja. Ponarejevalen kovancev potl ključe-_. Ljubljatiska policija je zapcla /' žei"a Benčino, 241etneea brezposelnpga delavca, zaradi ponarcjanja naših kovancev. Aretiran* je priznal, da je razpečal okoli 40 novcev po 50 Din, po 20, po 10 in po 2 Din. Delavnico za ponarejanje je imcl v dvojni stcni drvarnicc na Ccsti dvc"^ cesarjev v Ljubljani, kjer jc hranil zalogo svinca in cinka tcr dobro iz "olane r.iodele. Potvorbe je vlival iz dvch tretjin cinka tcr enc tretjine svinca. Ponarejovalcu so prišli na slcd, iker ga je izdal njegov razpečevalec Jožef Cesar, 231etni lilapec. Omenjeni je fcupil za ponarejen 50 Din novcc radi izmcnjavc za 2 Din cigaret pri ikrčmarici Gebert v Rečni ulici. Krčmarica jo prcpoznala potvorbo, )o prijavila policiji in koj jc bil Cesar pod ključem. Ponarejevalec jo zahteval od razpečcvalca za vsak 50tak _0 Din. RA-_KRIN__ANI MOPdLiJi. Zadnjič smo poročali o umoru gospodarja Vrhovnika in o smrtno nevarni poškodbi njegove žene v Nunski grabi pri Ljutomeru. Zloein jc bil izvršen enkrat v noči od 9. na 10. februar. Od krila ga je dne 10. februarja popoldno soseda, <ki je prišla k Vrhovnikovim pogledat in se ji jc nudil grozcn prizor umora obeh zakoncev. Orožniki iz Ljutomera so se podali takoj na delo, da izsledijo krivce. Prvotno so zaprli dva, o katerih se je pa izkazalo, da sta ncdolžna. Ker Vrhovnikov dom po opravljenera krvavem dejanju ni bil izropan, jc bilo jasno, da gro za maščevanje. Sum je padel na soseda Budja, ¦ki je imel na starega Vrhovnika jezo. Zgubil je z njim dve tožbi. Radi zgube prve je moral plačati 2-0.000 Din, radi druge bi pa bil ime! stroškov 12.000 Din, ki bi bili njegov dom že pognali na bobon, da ni bil ?aščiten z zakonom o kmečki zašeiti. Nadaljni sum, ki je kazal na Budja kot krivca, je bila vrnitev Budjevega 361etrcga sina Ivana iz Dolnje Lcndavg, ki sc je pojavil pred zločinom v Ljutomoru. Orožniki so sc podali na Budjin dom in so prijeli sina Ivana. Izgovarjal se je. da je prišel domov na occtov poziv, da bo doležen kolin. Pri natančii-jšem izprašcvanju se je zaplctel v proiislovja iti ni znal dokazati, kje je bil v soboto dnc 9. febiuarja zvečcr. Opis njcgovp osebc se je zavsem (ijemal z onim, ki ga je podala pri zas.išanju v ormoški bolnišnici Vrhovniknva žena Neža, katcro so morilci pustili le malo živo. Orožiriki so prijeli pod težo dokazov iz prvih zaslišanj staroga Budjo Jakoba, sina Ivana in rejcnca Vincenca Kolbla. Vsi trije so skraja tajali zločin. Knnečno sta priznala krivdo Ivan tcr Vincenc z izgovorom, da ju je nagovoril k umoru očc Jakob. Sin Ivan je izpovedal> da mu je pisal oče, naj pridc čimprej domov. Ko se jc pojavil v soboto dne 9. februarja na domu, mu je rekel oče, da je treba z Vrhovnikovima obračunati za vedno. Za smrtno maščevanje sta pridobila oče in sin še Vincenca Kolbla. V noči od 9. na 10. februarja je zbudil oče sina ter rejenca Vinka in trojica se je podala proti sosedu Vrhovniku. Zapazili so, da je gorela pri Vrhovnikovih ob pol 5. uri zjutraj luč in da je gospodinja Neža že na nogah in l>o šla molzt kravc. Pričakali so jo v hlcvu, jo za&eli daviti in udrihati po njej s skoso. Ženska je kričala in ji je pr.hitel na pomoč mož. Nad go&podarja Vrhovnika je planil Ivan Budja. Udaril ga je s iklepačem s tako silo po glavi, da se je zgrudil in obležal mrtev. Nato so zločinci pobegnili v prepričanju, da je tudi gospodinja Neža mrtva. Stari Budja peklensko zlobnega dejanja v trenutkih, ko poročamo o razivrinkanju, ni priznal. Vse tri zločince so na ljutomerski sodniji ponovno zaslišali, nakar so jih zvezane prepeljali v zaporc v Maribor, kjer bodo sojeni. Najstarejši ljudje v fari ne pomnijo takega zločina. Da zločinci ne bodo delali sramote Ljutomera, pripomnimo, da so vsi trije priseljenci iz sosedne župnije. Tako daleč priženo človeka sovraštvo med sosedi in pohlep po zemlji. Vsa čast ljutomerskim oiožniikorn, zlasti g. Jagodiču, iki so se trudili noč in dan, da se je zločin tako hitro pojasnil. Ljubavna žaloigra na postaji Lipnica (LeJbnitz). Dne 16. februarja sta se pripeljala na postajo Lipnica v Avstriji za Špiljem 251etni zavarovalni agent Alojzij Huber iz Gradca in 231etna Rija Gilmajer iz Linca. Rija je bila po poklicu plesalka in bi naj bila začela nastopati v Veliki kavarni v Mariboru. Oba zaljubljenca bi se naj bila poslovila v Lipniei. Ob priliki slovesa je potegnil ljubosumni Huber samokres in smrtno nevarno ranil plesalko, sebe je nato pogo'dil na smrt. S smrtjo se borečo plesalko so spravili v bolnico v Lipnici.