Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
deželne vlade za Slovenijo»
Vsebin»- Naredba, kakn jo jemati iz prometa kronske bankovce Avgtro-ogrske banke po 20, 50. 100 in 1000 bron. — Naredba poverjeništva za notranje zadeve o pristojbinah, političnih in policijskih uradnikov in o pristojbinah policij kega varnostnega moStva za služte v privatnem interesu. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Razglas, s katerim se razpisujejo dijaške ustanove. — Razpis službe koneeptnega uradnika pri poverjeništvu za socialno skibsivo. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Naredbe osrednje vlade.
86.
Naredba,
kako Je jemati iz prometa kronske bankovce Avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000
kron.*
Člen 1.
Dne 3. februarja 1.1. se začno kronski bankovci Avstro-ogrske banke jemati iz prometa, đa se zamenjajo za kronsko-dinarske bankovce Narodne banke kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za sedaj se nanašata ukrep na oni del ozemlja našega kraljestva, na katerem krona ni bila zakonito plačilno sredstvo pred vojno.
Dan, ko se zacnoi isti bankovcii jemati iz prometa na ostalem ozemlju našega kraljestva se objavi v najkrajšem času.
Člen 2.
Dne 26. februarja t. 1. neha kronski bankovec Avstro-ogrske banke biti zakonito plačilno sredstvo na ozemlju, na katerem se dne 3. februarja prično kronski bankovci jemati iz prometa. Potemtakem ni izza dne 26. februarja nihče dolžan, da bi obveznost, dogovorjeno v kronah, plačal s kronskimi bankovci Avstro-ogrske banke. Izza dne 26. februarja so ti bankovci preklicani na zgoraj označenem delti našega kraljestva razen bankovcev po 10 kron, 2 kroni in 1 krono, ki «ostanejo še nadalje v prometu.
Člen '3.
Po členu 15. zakona o Narodni banki kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev postane njen kronsko - dinarski bankovec splošno zakonito plačilno sredstvo. Ker se glasi na dinarje in krone, se lahko z njim plačujejo obveznosti, dogovorjene tako v dinarjih kakor v kronah. Dolžnik je oproščen vsake obveznosti, če položi dolžno vsoto v kronsko-dinarskih bankovcih Narodne banke kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Upnik je dolžan sprejeti te bankovce v poravnavo dolga; upravičen ni zahtevati od dolžnika niti kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke, niti dinarskih bankovcev Narodne banke. Vsakdo je dolžan sprejemati za izplačila nove bankovce Narodne banke kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 4.
Dokler se kronski bankovci Avstro-ogrske banke in dinarski bankovci Narodne banke ne prekličejo, je dolžnik', oziroma plačnik, upravičen plačevati v katerikoli teh treh vrst. _
Člen 5.
Med vrednostjo kronskega bankovca Avstro-ogrske banke in dinarskega bankovca Narodne banke na eni in kronsko-dinarskim bankovcem na drugi strani ni nobene razlike. Z drugimi b sedami: stara krona je enakovredna novi kroni in stari dinar je enakovreden novemu dinarju.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 25, izdanih dne 4. februarja 1920.
Člen 6.
Prepovedano je na borzah posebe notirati staro in posebe novo' krono, oziroma stari in novi dinar. Krona je iste vrednosti v novem kakor v starem bankovcu; prav to velja za dinar.
Člen 7.
Državna blagajna na tistem ozemlju kraljestva, na katerem se prično kronski bankovci jemati iz prometa dne 3. februarja t. L, bo sprejemala bankovce Avstro-ogrske banke v zameno za kronsko - dinarske bankovce Narodne banke kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev do vštetega dne 5. marca
Glavna državna blagajna kakor tudi vse druge državne blagajne bodo na zahtevo posameznikov vsak čas sprejemale ene bankovce v zameno za druge, t. j. dajale bodo vsakomur na zahtevo kronske bankovce v zameno za dinarske in kronsko-dinarske, dinarske v zameno za kronsko-dinarske in kronske in kronsko* - dinarske v zameno za kronske in dinarske. „Sprejemanje kronskih bankovcev v zameno za drugi dve vrsti bankovcev preneha z vštetim dnem 5. marca na ozemlju, na katerem krona pred vojno ni bila zakonito plačilno sredstvo.
Prebivalstvo se opozarja na to, da na ozemlju Srbije in Orne gore kronski bankovec neha biti zakonito plačilno sredstvo z dnem 26. februarja in da ga na tem ozemlju po 5. marcu 1.1. nobena državna blagajna nc bo več sprejemala niti za plačila niti v zameno za druge vrste bankovcev.
Kdor do tega roka ne zamenja svojih kronskih bankovcev za kronsko-dinarske, izgubi vse pravice, ki so zajamčene imetnikom teh bankovcev s sklepom ministrskega sveta, po katerem je krone jemati iz prometa v zameno za bankovce Narodne banke kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kronske bankovce bodo na ozemlju Srbije in Črne gore zamenjavale okrožne in sreske finančne uprave, v Beogradu pa ti-le denarni zavodi: Izvozna banka, Beogradska založna banka, Podunavsko trgovačko akcionarsko društvo, Opšta privredna banka, Građjanska banka, Jadranska banka, Hrvatska zemaljska banka, Praška kreditna banka, Vračarska štedionica, Beogradska zadruga, Beogradski kreditni zavod, Beogradska tru-ovačka banka, Prva PIrvatska štedionica. Zemaljska banka, Francusko-srpska banka in Prometna banka.	^
Minister za finance:
dr. V. S. Veljković s. r.
Naredbe deželna vlade za Slovenile
87. 'J
Naredba poverjeništva za notranje zadeve o PMstojbinah političnih in policijskih nradnikov in o pris;oibinah policijsk“Qa varnostnopa moštva za službe v privatnem interesu.
I.
Za policijske nadzorovalne službe, ki jih opravljajo politični ali policijski uradniki v iz-
rednih urah v interesu in na račun privatnikov — kakor na primer nadzorovalna služba pri predstavah v kinematografih, pri koncertih, na plesih, pri javnih priredbah itd. gre vsakemu uradniku, brez ozira na činovni razred, za vsako uro službe podnevi, to je med 6. in 18. uro, znesek 9 K, a za službo v nočnem času, to je med
18.	in 6. uro, za vsako uro 1.3 K 50 v.;
Vsaka začeta ura 'se šteje za polno,
.iA’ '
Za službe, navedene v I. odstavku, ki jih opravlja moštvo'varnostne straže (med katero se vštevajo tudi policijski agenti) v izrednih urah v interesu privatnikov, gre vsakemu možu, brez ozira na šaržo ali na plačilno stopnjo, za vsako uro službe podnevi, to je med 6. in 18. uro, po 6 K, a za vsako uro Gužbe v nočnem času, to je med 18. in 6. uro, po 9 K ža vsako uro.
Vsaka začeta ura se šteje za polno.
III.
Za službe v gledališčih so določene nastopne pristojbine:
za političnega ali policijskega uradnik 7 K za vsako uro, za nadzornike varnostne straže (ali policijske agente) 5 K in za vsakega stražnika (policijskega agenta) 4 K za vsako* uro.
Vsaka četrt ure se šteje za polno uro.
IV.
' Naredba stopi v veljavo dan po' razglasitvi v Uradnem listu. Z istim dnem izgubita veljavo naredbi poverjeništva za notranje zadeve z dne 22. marca 1919., Ur. 1. št. 417, in z dne 7. aprila 1919., Ur. 1. št. 443.
V Ljubljani, dne 7.februarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade za Slovenija: dr. Žerjav s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo,
Razglas.
S prvim tečajem šdskega leta 19I9./20. se razpisujejo nastopne dijaške ustanove:
1.	) Vaclava Arca dijaška ustanova letnih 178 K, ki je omejena na gimnazijske nauke v Ljubljani in po končanih gimnazijskih naukih še na prvo učno leto ua visokih šolah
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki, ki so v sorodstvu z ustanovnikom;
b)	dijaki iz občine Sodražice;
c)	dijaki ljubljanskih gimnazij sploh.
Ustanovo podeljuje predsedništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
2.	) Dijaška ustanova župnika Jožefa Radia letnih 660 K, ki se more uživati na gimnaziji in na univerzi, izvzemši teološko fakulteto.
Pravico do nje imajo:
1.	sinovi ustanovnikovih bratov in sester, njih otroci in otrok otroci in njih potomci; ti morejo uveljaviti pravico do ustanove že v ljudski šoli, dobe jo pa šele po vstopu v gimnazijo;
2.	kadar teh ni,
a)	sinovi ustanovnikovih bratrancev in sestričen in njih potomci, in kadar teh ni,
b)	drugi ustanovnikovi sorodniki;
3.	kadar ni sorodnikov, dijaki iz župnije Mirne peči na
Dolenjskem.
Dijaki, imenovani pod št. 2 in 3, imajo pravico uživanja le toliko časa, dokler se ne oglasi po točki a) poklicani sorodnik.
Pravica predlaganja pristoji župniku v Mirni peči, sporazumno z županom v Mirni peči in z okrožnim dekanom v Novem mestu.
3.	) Dijaška ustanova Blaža Blaznika letnih 55 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva,
b)	dijani, ki so rojeni v selški župniji (Selca).
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
4.	) Drugo mesto dijaške ustanove Jožefa Deua letnih 201 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do uje imajo dijaki iz bližnjega sorodstva ustanovnikovega, potem sorodniki njegove žene, vdove Killerjeve, in naposled, kadar teh ni, najboljši učenci iz Tržiča, izmed katerih imajo ob enakih razmerah ubož-nejši prednost.
Pravico podeljevanja ima cerkveno prestojništvo z županom v Tržiču.
5.) Prvo- in drugo mesto dijaške ustanove Janeza Dimšfza letnih po 95 K, ki je omejena na gimnazijske nauke.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	dijaki iz Podgorja;
c)	dijaki iz župnije mengeške.
Pravica predlaganja pristoji Schillerjevemu kanoniku skupno z mengeškim župnikom.
6.	) Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Jožefa Dullerja letnih po 186 K, ki se more uživati samo med gimnazijskimi, medicinskimi, politehničnimi ali pravo-slovnimi nauki ali med nauki na javni poljedelski šoli ali na javnem gozdnem učnem zavodu, po dovršenih politehničnih, poljedelskih, gozdnogospodarskih ali pravoslovnih naukih pa samo, če vstopi štipendist v treh mesecih po dovršenih naukih pri državnem oblastvu za konceptnega praktikanta ali avskultanta ter se posveti državni službi, dokler ne dobi adjuta ali plače od države.
Pravico do nje imajo dijaki, Id zakonsko izhajajo v ravni vrsti od «Stanovnikovih bratov in sester: od Matije Dullerja iz Valte vasi, od Jakoba Dullerja iz Krtine pri Mali Loki, od Neže Duilerjeve. omož Snanzeve v Šmihelu pri Novem mestu, od Marije Duilerjeve, omož. Duilerjeve v Jurki vasi in od Ane Duilerjeve, omož. šušteršičeve v Toplicah na Kranjskem.
Pravica predlaganja pristoji g. Janezu Šušteršiču v Semiču.
7.	) Drugo in tretje mesto Tomaž-Erlachove dijaške ustanove letnih 300, odnosno 244 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo dijaki iz bližnjega sorodstva ustanovnikovega.
Pravica podeljevanja jrristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
šego doktorata, ako dotični uživalec rigorozira; pa ne uaije nego eno leto po redno dovršenih naukih. Prednost imajo dijaki, rojeni v frančiškanski župniji v Ljubljani, potem v mestu iLjuotjaui in sieunjič v župniji mokronoški. Slušatelji ijuDijanskega vseučinsca imajo prednost pred prosilci drugih vseučilišč brez ozira na rojstni kraj.
Pravica podeljevanja pristoji profesorskemu zboru L državne gimnazije v Ljubljani, ki odloča v redno sklicani profesorski konferenci z večino glasov.
13.	) Prvo, četrto in šesto mesto ustanove Jožefine Hofschewarjsve za ucence meščanske šole v Krškem letnih po 2oU K.
Pravico do te ustanove imajo ubogi in pridni učenci meščanske šole v Krškem, ki so z doorim uspehom dovršni ljudsko šolo m so rojeni ali pristojni v brežiškem ali sevmskein sodnem okraju.
Ob sicer enaki usposobljenosti imajo prednost tisti, ki bivajo bolj daleč od Krškega.
Pravico podeljevanja ima ravnateljstvo Kranjske hranilnice v Ljuoijani.
14.	) Prvo, tretje, peto, šesto, sedmo, deveto, deseto in dvanajsto mesto aijaštce ustanove Manina Hotschewar-ja temin po 174 K, ki je omejena na meščansko šolo v Krškem.
Pravico do te ustanove imajo učenci meščanske šole v Krškem. Pri tem gre prednost onim ucencem iz šolskega okraja krškega, katerih roditelji ne stanujejo v Krokem.
Pravica predlaganja pristoji Kranjski hranilnici v Ljubljani.
1 o.j Drugo in tretje mesto dijaške ustanove župnika Antona jakšiea letnih po 13y k, ki je od četnega ljudsko-! šoiskega razreda omejena na gimnazijske m bogoslovne i natiite.	j
Pravico do nje imajo najprej dijaki iz Lare pri Ko-; stelu, posebno iz ustanovnikovega sorodstva, potem iz | banjeiosae m iz osimiske župnije in iz župnij dekanata: seniisaega, naposled 'dijaki iz Kranjske spion.
Piavica podeljevanja pristoji župniKU v Fari pidi Kostelu.
16.	) Prvo in drugo mesto Franc-Janeschitzove dijaške ustanove letnih po 2o0 K, ki ni omejena na noben učni oddeiek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz Črnomlja aii iz bližnje okolice, ki se morejo izkazati z dobrimi izpričevati;
b)	dijaki iz Kranjske sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni viadi za Slovenijo v Ljubljani.
17.	) Prvo, drugo in četrto mesto dijaške ustanove Aniona jeilonsdika viteza i ieivicnaua letnih 958 K, ki, vštevši ljudsko šolo in realko s privatnimi nauki vred, ni omejena ha noben učni oddeiek.
Pravico do nje imajo, ako so dovršili osmo leto in še niso jjrestopiii štirinajstega leta:
a)	zakonski moški nasledniki ustanovnikovih otrok: Avgusta, Bruna, Evgena in Ide, omož. pl. Langerjeve-Podgoro;
b)	kadar teh ni, zakonski moški potomci ustanovnikovih nečakov: Ferdinanda in Toussainta viteza Fichten-aua, potem njegovega brata Franca in tega edinega sma julija in pa Henrika pl. Ficntenaua.
Pravica predlaganja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
, 8.) Dijaška ustanova Ignacija i edererja letnih 155 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	kadar teh ni, dijaki iz meščanske rodbine v Ljubljani. Pravico podeljevanja ima deželna vlada za Slovenijo
y Ljubljani.
9.	) Prvo mesto drja, Maksa Geibetza dijaške ustanove letnih 203 K, ki ni omejena na noben učni oddeiek.
Pravico do nje imajo:
1.	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva in z njegovim priimkom;
2.	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva sploh;
3.	dijaki iz Krajevega sorodstva in, če tudi teh ni,
4.	dijaki iz Št. Vida pri Stični.
Pravico predlaganja ima mestni magistrat ljubljanski.
10.	) Druga dijaška ustanova Jožefa Globočnika letnih 90 K, ki je od drugega razreda ljudske šole omejena na gimnazije, realke in učiteljišča.
Pravico do nje imajo:
a)	potomci ustanovnikovih bratov in sester, in sicer umrlega brata Primoža Globočnika iz Poženika v župniji cerkljanski, sestre Uršule Zhebulove iz Ader-gasa v župniji velesovski in sestre Helene Lomber-gerjeve iz župnije šenturške gore;
b)	če teh ni, ubožni in nadarjeni dijaki iz župnije cerkljanske ;
c)	in če teh ni, dijaki na ljubljanskih gimnazijah, toda le toliko časa, dokler se ne oglasi sorodnik.
Pravico predlaganja ima župnik v Cerkljah.
11.	) Jakob-Grudnova dijaška ustanova letnih 95 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva s priimkom „Gruden“;
b)	če teh ni, drugi sorodniki ustanovnikovi, ki se v mestu uče na ljudski, srednji ali visoki šoli;
c)	če tudi lakih ni, ubogi sorodniki, ki hodijo v „domačo“ ljudsko šolo v Velikih Laščah.
Pravico predlaganja ima župnik v Velikih Laščah.
12.	) Drugo mesto Emila Guttrnanna dijaške ustanove letnih 522 K.
Pravico do nje imajo ubožni slovenski dijaki, slovenskih staršev sinovi, ki se uče na gimnaziji ali realki na Kranjskem s slovenskim učnim jezikom, in sicer izza prvega razreda do konca visokošolskih naukov, vštevši do-
18.	) Dijaška ustanova Jožefa Jereba letnih 230 K 96 v.
Pravico do nje imajo učenci iz ustanovnikovega sorodstva.
ustanova se more uživati med gimnazijskimi, bogoslovnimi in visokošolskimi nauki; naslednikom ustanovnikovih bratov se srne podeliti že v tretjem razredu ljudske šole.
Pravico podeljevanja itna škofijski ordinariat v Ljubljani.
19.	) Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Matevža Justina letnih po 92 K, ki je omejena na gimnazijske in bogoslovne nauke.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki;
b)	oijaki iz župnije radovljiške;
c)	dijaki iz ljubljanske škofije sploh.
Pravica predlaganja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
20.	) Tretje mesto Janez-Kallisirove dijaške ustanove letnih 504 K, ki od srednjih šol dalje ni omejena na noben učni oddeiek.
Pravico do nje imajo predvsem ubogi dijaki, ki so rojeni v postojnskem sodnem okraju, potem dijaki iz Kranjske sploh; prednost pa gre dijakom, ki se šolajo v Ljubljani.
Pravica podeljevanja pristoji deželni viadi za Slovenijo v Ljubljani.
21.	) Drugo mesto dijaške ustanove Barbare Kaizia-netjeve letnih 131 K, ki ni omejena na noben učni od-
Pravico do te ustanove imajo dijaki, ki so vešči glasbi ter v njej dobro izurjeni in ki so poleg tega pripravljeni sodelovati na koru mestne župnije šentjakobske.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
22.	) Prvo, drugo, šesto in sedmo mesto Franc-Kner-ierjeve dijaške ustanove letnih po 200 K, ki je omejena na gimnazijske in realčne nauke v Ljubljani.
Pravico do nje imajo ubogi, blagonravni in pridni mladeniči, ki. so rojeni na Kranjskem.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
23) Prvo in drugo mesto ustanove Matije Kođelle letnih po 100 K, ki je od ljudske šole nadalje neomejena, samo za ustanovnikove sorodnike iz hiš št. 19 in 20 v Dupljah pri Vipavi.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
24.	) Tretje mesto Franc-Kollmannove dijaške ustanove letnih 600 K.
Pravico do nje imajo ubogi, pridni dijaki visokih ali srednjih šol ali tem enakih učnih zavodov.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
25.	) Dijaška ustanova Simona Kosmača letnih 197 K 7 v, do katere imajo pravico samo potomci ustauovniko-vih bratov: Franca, Janeza, Jakoba, Antona in Urbana Kosmača.
Ustanova se more uživati od četrtega letnika ljudske šole, potem na gimnazijah, realkah in pri nadaljnjem učenju do dosežene samostalnosti, vendar imajo gimnazijci prednost.
Pravica podeljevanja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
26.	) Dijaška ustanova Marije Kosinatscheve letnih 200 K, ki je omejena na srednje šole.
Pravico do nje imajo ubogi, blagonravni in marljivi dijaki na srednjih šolah, ki so iz sodnega okraja loškega na Notranjskem in, če takih ni, srednješolski dijaki iz Notranjske sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
27.	) Dijaška ustanova župnika Antona Koželja letnih 176 K, ki je omejena na gimnazijske nauke.
Pravico do nje imajo:
a)	v prvi vrsti ustanovnikovi sorodniki;
b)	če teh ni, posebno ubogi v tunjiški župniji pri Kamniku rojeni dijaki.
Ako noben sorodnik ne hodi v gimnazijo, imajo s o -redniki pravico užitka tudi na učiteljišču štiri leta.
Pravico podeljevanja ima okrajno glavarstvo v Kamniku.
28.	) Ustanova prej'šnjega gimnazijskega podpornega društva v Kranju letnih 62 K, ki je omejena na gimnazijske nauke na Kranjskem.
Pravico do nje imajo dijaki, ki so rojeni v kranjskem političnem okraju in ki študirajo na gimnazijah na Kranjskem.
Pravica podeljevanja pristoji deželni viadi za Slovenijo v Ljubljani.
29.	) Drugo mesto dijaške ustanove Tomaža Chrona letnih 83 K, ki se more uživati od šestega gimnazijskega razreda nadalje na gimnaziji in potem samo še v bogoslovju. Dijaki, kateri uživajo to ustanovo, se morajo učiti godbe.
Pravico do te ustanove imajo dijaki s Kranjskega kot škofijskega okrožja ljubljanske škofije.
Pri podeljevanju se je ozirati na zmožnost in vrednost in na sorodstvo z ustanovnikom,
Pravica predlaganja pristoji ljubljanskemu škofu.
30.	) Četrto in šesto mesto dijaške ustanove Martina Latnba in Schwarzenberga letnih 186 K, ki ni omejena na noben učni oddelek, za mladeniče iz ustanovnikovega sorodstva, in kadar teh ni, za take iz župnij v Vipavi, Črnem vrhu pri Idriji in Idriji.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
3!.) Dijaška ustanova Andreja Leuza letnih 78 K 84 v, ki ni omejena na noben učni oddelek in do katere imajo pravico nravni in dobro se učeči ubogi dijaki iz Ljubljane.
Pravico prediaganja ima škofijski ordinariat v Ljubljani.
32	) Prvo mesto diiaške ustanove Karta Euckmanna letnih 279 K 79 v, ki je omejena na realke in tehnične visoke šole.
Pravico do te ustanove imajo — brez ozira na narodnost — izključno na Kranjskem rojeni, ubogi, biago-nravni, nadarjeni realčni učenci, ki se izkazujejo z dobrim učnim napredkom in se hočejo posvetiti tehničnemu poklicu, ali pa ravnotaki slušatelji kake tehnične visoke šole.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
33	) Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Andreja Luscherja letnih 53 K 20 v, ki od ljudske šole dalje ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo pridni in dobro se učeči dij’aki iz Stockendorfa in Koprivnika in, kadar teh ni, dijaki iz dekanije kočevske.
Pravica predlaganja pristoji župniku v Kočevju.
34) Dijaška ustanova Jurija Manritza letnih 51 K 66 v, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	dijaki sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
35.) Drugo mesto ustanove Janeza Mlakarja, določene za učenje na tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju, v letnem znesku 464 K.
Pravico do te ustanove imajo pripravljajoči se ali pa že samostojni ljubljanski obrtniki, ki so rojeni Kranjci in nemškega jezika toliko zmožni, da lahko dohajajo pouk.
Pravico podeljevanja ima kolegij, ki je sestavljen iz ravnatelja državne obrtne šole v Ljubljani, iz enega odposlanca deželnega odbora in iz enega odposlanca trgovske zbornice v Ljubljani.
36) Tretje mesto dijaške ustanove Janeza Müller ja letnih i53 K, ki od gimnazijskih m realčnih naukov dalje ni omejena na noben učni oddelek, vendar se v teologiji, semenišču ali Alojzijevišču ali v drugem konviktu ne n tore uživati nadaije.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	dijaki iz Zabnice in iz vasi, ki spadajo pod Žabnico;
c)	dijaki iz mirenske in iz šentruprtske župnije na
Dolenjskem.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
37.	) Prvo, drugo in tretje mesto ustanove glasbenega zaklada letnih po 110 K, ki ni omejena na noben učni oddelek, za uboge dijake, ki so zmožni glasbe ter si hočejo izpopolniti glasbeno znanje.
Pravico podeljevanja ima deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani.
38.	) Župnika Martina - Narobeta dijaška ustanova letnih 80 K, ki se more uživati na gimnaziji, realki ali na obrtni šoli in potem do konca naukov.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva, t. j. iz rodbin Narobetove, Ložarjeve in Pernetove (v kamniškem okraju), dalje iz rodbine Josipa Aljaža in Janeza Hočevarja v Zapogah (v kranjskem okraju);
b)	če teh ni, dijaki iz občine trzinske in
c)	dijaki iz župnije zapoške.
Pravica podeljevanja pristoji vsakokratnemu župniku v Zapogah skupno s cerkvenimi ključarji.
39.	) Dijaška ustanova Josipa Peharza letnih 463 K, ki je omejena na politehnične nauke.
Pravico do nje imajo:
a)	otroci iz zakonskega potomstva ustanovnikovega;
b)	otroci in potomci ustanovnikovih bratov in sester;
c)	otroci in potomci iz ostalega krvnega sorodstva ustanovnikovega.
Pravico podeljevanja ima tačasni župnik v Tržiču.
40.	) Tretje mesto dijaške ustanove Krištofa Plankelja letnih 08 K 60 v, ki se rrore uživati med gimnazijskimi nauki pet let, in sicer od 12. do 17. leta.
Pravico do nie imajo ubogi meščanski sinovi iz mesta Kamnika in, kadar teh ni, iz mesta Ljubijane.
41.	) Dijaška ustanova Tomaža Poklukarja letnih 52 K 90 v, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo to pot le dijaki iz ustanovnikovega sorodstva.
Pravico predlaganja imata tačas nečak ustanov-nikov Janez Poklukar v Krnici in župnik v Gorjah.
42.	) Drugo mesto dijaške ustanove Janeza Prešerna letnih 272 K, omejene na gimnazijske in bogoslovne nauke.
Pravico do nje imajo ubogi dijaki iz Kranjske, ki zbujajo upanje, da se posvete duhovskemu stanu. Pravica podeljevanja pristoji škofu v Ljubljani.
43.	) Jožef-Pretnarjeva dijaška ustanova letnih 95 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
Dijaki od potomcev petih bratov ustanovnikovih; ako pa Lenartičeva zemlja (kmetija) preide v tuje roke in ni nobenega sorodnika več, najubožnejši dijak iz Polj-ščice. Če pa nobenega takega ni, se ustanovni znesek porazdeli med najubožnejše sorodnike, 10 K pa dobe ubožci v Poljščici.
Pravica predlaganja pristoji posestniku Lenartičeve Kmetije v Gorjah skupno z ondotnim župnikom.
44.	) Drugo ntesto L dijaške ustanove Antona Ra aha letnih 272 K, ki se more uživati od pričetka četrtega do konca šestega gimnazijskega razreda.
Pravico do nje imajo dijaki, ki so meščanski sinovi ljubljanski.
Pravico predlaganja ima mestni magistrat ljubljanski.
45.	) Antona Raaba II. dijaška ustanova letnih 462 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo dijaki iz sorodstva ustanovnikovega ali sorodstva njegove žene, dokler so sposobni stopiti v duhovski stan.
Pravica predlaganja pristoji mestnemu magistratu ljubljanskemu.
46.	) Drugo mesto Lovrenca Ratschkega (Ratsclikv) dijaške ustanove letnih 153 K, ki se more uživati öd vstopa v ljudsko solo pa do končanih naukov.
Pravico do nje imajo dijaki iz sorodstva ustanovnikovega; pri tem pa gre potomcem moške vrste z imenom Rätschky prednost pred potomci ženske vrste.
Pravica predlaganja pristoji župniku v Fari pri Kostelu.
47.	) Prvo mesto letnih 240 K in četrto mesto letnih 400 K dijaške ustanove drja. Jožefa viteza pl. Regnarda, ki je omejena na srednje šole na Kranjskem.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki (tudi če nimajo na Kranjskem rednega bivališča);
b)	če teli ni, Kočevarji, to je dijaki, ki so rojeni v okraju nekdanje vojvodine kočevske;
c)	Kranjci sploh, to je na Kranjskem rojeni dijaki, oni pod b) in c) pa samo, če stanujejo (domujejo)
na Kranjskem.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
48.	) Prvo in tretje mesto ustanove rezervnega zaklada letnih po 230 K, ki je omejena na gimnazijske nauke.
Do nje imajo pravico ubogi, pridni in blagonravni gimnazijci sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
49.	) Simon Ruparjeva dijaška ustanova letnih 72 K 47 v, ki ni omejena na noben učni oddelek in ki jo morejo uživati sorodniki z vstopom v I razred ljudske šole, nesorodniki pa z vstopom v srednjo šolo.
Pravico do nje imajo:
a)	nepremožni sorodniki ustanovnikovi,
b)	ako teh ni, drugi dijaki iz župnije škofjeloške. Pravica podeljevanja pristoji vsakokratnemu župniku
v Škofji Loki.
50) Prva ustanova Maksa Henrika pl. Scarlichija letnih 170 K za uboge plemenite dijake ljubljanske gimnazije ali za učeče se plemenite gospodične iz ustanovnikovega sorodstva, oziroma iz rodovin Apfaitrernove, Grimsciiiize:,er T’auifererjev.e, Hranüovicheve, ki so iz rodu Semeničev, potem Hohenwartove, Gandinijeve, Raspove. Weruekerjeve, Gadove, Hallersteinove, Sokhali-jeve in Hölfererjeve.
51.	) Prvo in drugo mesto II. dijaške ustanove Maksa Henrika pl. Scarlichija letnih po 313 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo dijaki iz rodbin Apfaitrernove, Grimschitzeve, Tauffererjeve, Hrauilovicheve, ki so iz rodu Semeničev, potem Hohenwartove, Gadove, Raspove, Weruekerjeve, Gandinijeve, Sokhalijeve in Höffererjeve.
52.	) Izključno za deklice določeno, na dobo samostanske odgoje omejeno tretje mesto II. dijaške ustanove Maksa Henrika p). Scarlichija letnih 313 K.
Pravico do nje imajo deklice iz rodbin Apfaitrernove, Grimschitzeve, Tauffererjeve, Hranüovicheve, ki so iz rodu Semeničev, potem Hohenwartove, Gadove, Hader-steinove, Raspove, Weruekerjeve, Gandinijeve, Sokhalijeve in Hörlererjeve.
Pravico predlaganja ima kurator za oskrbovanje in likvidacijo imovine bivše vojvodine kranjske.
53.	) Prvo in drugo mesto ustanove Adama Franca Schagarja letnih po 102 K, ki je omejena na gimnazijske in bogoslovne nauke na Kranjskem.
Pravico do nje imajo moški ustanovnikovi sorodniki in, kadar leh ni, ubogi dijaki, pristojni v mestno občino kamniško, in sicer samo dečki.
Pravica predlaganja pristoji najstarejšemu članu rodbine Schagarjeve, zdaj žagarju Janezu Schagarju v Zagorju.
54.	) Jubilejna dijaška ustanova župnika Ignacija šaleharja letnih 240 K, ki je omejena na nauke v škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano.
Pravico do nje imajo katoliški gojenci navedenega zavoda v nastopnem reuu:
a)	sorodniki ustanovnikovi;
b)	če teh ni, ubogi v župniji šentrupertski na Dolenjskem rojeni dijaki;
c)	taki iz župnije trebeluske (Gorenji Mokronog); č) taki iz župnije dolske pri Litiji;
d)	taki iz župnije dolenjevaške pri Ribnici.
Pravica podeljevanja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani sporazumno z župnikom v bt. Rupertu na Dolenjskem.
55.	) Prvo mesto Mariin Leopald-Scheerjeve dijaške ustanove letnih 336 K, ki se more uživati od VII. gimnazijskega razreda dalje do dokončanih medicinskih, juri-dičnih ali teoloških naukov.
Pravico do nje imajo ubogi, zakonsko rojeni dijaki iz Kranjske sploh.
Pravica predlaganja pristoji mestnemu magistratu v Ljubljani.
56.	) Tretje, peto, osmo, enajsto in dvanajsto mesto Jakob pl.-Scheflennurgjve uijaške. ustanove letam po 99 K, ki od prvega razreda srednjih šol ni omejena na noben učni odueleK; zadnje imenovani dve mesti sta določeni izključno le za gojence IV. letnika ljubijanskega semenišča.
Pravico do ustanove imajo pred vsem sorodniki ustanovnikovi in njegove žene Ane Katarine, rojene Hof-stätterjeve, in, če teh ni, mladeniči, ki so rojeni v bivših avstrijskih dednih deželah, kolikor pripadajo kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pravica predlaganja g.ede pričetkom imenovanih treh ustanovnih mest pristoji kuratorju za oskrbovanje in likvidacijo bivše vojvodine kranjske.
57.	) Tretje in četrto mesto dijaške ustanove Jožefa Antona Schifferja pi. SchiRersteina letnih po 280 K, ki je omejena na gimnazijske nauke.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	dijaki iz mesta Kranja.
Pravica predlaganja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
58.	) Prvo in drugo mesto Vincenc vitez-Schildenfeldove dijaške ustanove letnih po 214 K, ki ni omejena,na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz najbiižjega ustanovnikovega sorodstva z
imenom Schildemeld;
b)	dijaki, ki so sinovi na Kranjskem rojenih častnikov;
c)	dijaki, ki so sinovi podčastnikov ljubljanskega polka,
ki pa morajo bdi rojeni na Kranjskem.
Pravica predlaganja pristoji predstojniku vojaškega sodišča v Ljubljani.
59.	) I. dijaška ustanova Neže^ Schittnigove letnih 36 K 71 v, ki je omejena na ljudsko šolo v Višnji gori.
Pravico do nje imajo dečki in, kadar teh ni, deklice, dokler hodijo v ljudsko šolo v Višnji gori ter se lepo vedejo in pridno uče.
Pravica podeljevanja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
60.	) II. dijaška ustanova Neže Sriiittnigove letnih 333 K, ki je omejena na gimnazijske nauke, za dijake iz župnije višnjegorske, ki se bodo posvetili duhovskemu stanu in ki dobro napredujejo.
Pravica podeljevanja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
61.	) Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Adama Schuppeja letnih 68 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki;
b)	dijaki iz mesta Kamnika.
Pravica predlaganja pristoji občinskemu zastopu mesta Kamnika.
62.	) Ustanova Andreja Schurbija letnih 50 K, ki ni omejena na noben učni oddelek, za učence in dijake iz rodbin Franca Vavpetiča, Mihaela Schurbija in Ivana Sluge iz Podgorja pri Alekinah.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
63) Prvo in drugo mesto letnih po 118 K dijaške ustanove Matije Severja, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	dijaki iz podobčine loziške, sodni okraj vipavski;
c)	dijaki iz občine šentvidske pri Vipavi; č) dijaki iz župnije vipavske.
Pravica predlaganja pristoji predstojništvu pod» občine loziške.
64.	) Prvo mesto letnih 112 K in drugo mesto letnih 95 K dijaške ustanove Friderika Skerpina, ki se moreta od drugega gimnazijskega razreda dalje uživati šest let.
Pravico do nje imajo dijaki iz rodbine Skerpinove moškega in ženskega rodu, s posebnim ozirom na moško koleno in, kadar ni sorodnikov, dijaki iz mesta Kamnika.
Pravica predlaganja pristoji župnemu dekanu v Kamniku.
65.	) Prvo mesto dijaške ustanove Krištofa Skofitza letnih 107 K, ki je omejena na gimnazijske in bogoslovne nauke.
Pravico do nje imajo ubogi dijaki sploh.
Pravica predlaganja pristoji škofu v Ljubljani.
66.	) Dijaška ustanova Adama Sontnerja letnih 74 K 95 v, ki se lahko uživa šest let med gimnazijskimi nauki v Ljubljani.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	ubogi dijaki, ki so meščanski sinovi ljubljanski;
c)	ubogi dijaki sploh.
Pravico predlaganja ima stolni kapitelj ljubljanski.
67.	) Drugo in tretje mesto Aleksander-Sonnamiove dijaške ustanove letnih po 395 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo ubožni dijaki, pred vsem iz župnijske občine cerkljanske, in kadar teh ni, iz sosednjih župnijskih občin.
Pravica predlaganja pristoji župnijski občini cerkljanski.
68.	69, 70.) Drugo, četrto, peto, šesto', deveto, štirinajsto, petnajsto, šestnajsto, osemnajsto, enaindvajseto in dvaindvajseto mesto letnih po 100 K prve, šesto, osmo, deveto, dvanajsto in šestnajsto mesto letnih po 200 K druge in prvo, drugo, tretje, peto, šesto in deveto mesto letnih po 400 K tretje dijaške ustanove Janeza Stampfla.
Pravico do teh ustanov imajo dijaki, katerih materinski jezik je nemški in ki so obenem kočevski deželni sinovi, to je, ki pripadajo kočevski zemlji v popolnem obsegu nekdanje vojvodine kočevske, in sicer:
a)	dijaki na višjih učiliščih (vseučiliščih, tehničnih visokih šoiah, na visoki šoli za zemljedelstvo itd., iz-vzemši teološka učilišča);
b)	dijaki na nemških srednjih šolah in učiteljiščih;
c)	dijaki na šolah za gozdarstvo in poljedelstvo; č) dijaki na obrtnih strokovnih šolah.
Pravica predlaganja pristoji mestnemu občinskemu zastopu v Kočevju.
71.) Prvo in drugo mesto prve dijaške ustanove častnega kanonika Jakoba Starihe letnih po 280 K, ki je omejena na gimnazijske nauke.
Pravico do nje imajo izključno gimnazijci, in sicer:
a)	oni iz ustanovnikovega sorodstva, pri čemer odločuje bližina sorodstvenega kolena;
b)	če teh ni, oni iz župnije črnomaljske, katerih starši, dedje in babice (stari očetje in stare matere) so že bili rojeni črnomaijčani;
c)	kadar teh ni. oni iz takozvaijih Metliških tal, to je iz župnij adiešičke, dragatuške, metliške, podzemeljske, pre’oške, radoviške, vrške, semiške, suhorske, črnomaljske in viniške v njih sedanjem krajevnem obsegu. Ob drugače enakih okolnostih gre prednost onim, ki
so pristnega kmetiškega stanu in res ubožni kakor tudi neoporečne nravi in dobrega napredka v naukih.
Pravica podeljevanja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
72)	Dijaška ustanova Jakoba Starihe letnih 100 K, ki se more po izvršenih ljudskošolskih naukih uživati samo šest let na gimnazijah in v semenišču.
Pravico do nje imajo sorodniki ustanovnikovi in, kadar teh ni, dijaki iz župnije črnomaljske in iz bližnjih župnij.
Pravico predlaganja ima vsakokratni župnik v Črnomlju.
73)	Ustanova Jurija Steguja (Stegu) letnih 101 K, ki od srednje šole dalje ni omejena na noben učni oddelek, za najbližje sorodnike iz rojstne hiše ustapovnikove v Kalu št 15 in, kadar teh ni, za najbližje sorodnike sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
74 ) Dijaška ustanova Janeza Andreja pl. Steinberga letnih 240 K za tiste sorodnike iz rodovin Steinbergove in Gladicheve, ki se uče v Gradcu ali na Dunaju.
Pravica predlaganja pristoji tačas Janezu Nepomuku Smrekarju; Steinbergerjevemu beneficiatu Božjega groba v Stepanji vasi pri Ljubljani.
75.) Prvo mesto dijaške ustanove drja. Jožefa Stroja lelnih 236 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo najbližji sorodniki ustanovnikovi, med njimi zlasti tisti, ki se najbolj odlikujejo po lepem vedenju in dobrem učenju, kadar teh ni, zlasti pridni in dobro se učeči dijaki iz Podbrezja.
Pravica predlaganja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
76 ) Dijaška ustanova Martina Struppija letnih 61 K, ki je omejena na prve štiri gimnazijske razrede.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz moškega sorodstva ustanovnikovega;
b)	dijaki iz ženskega sorodstva ustanovnikovega;
c)	odlično napredujoči dijaki iz Kranja.
Pravica predlaganja pristoji občinskemu predstojništvu v Kranju, pravica podeljevanja pa župniku istotam.
77.	) Druga dijaška ustanova drja. Jurija Supana letnih 115 K, ki je omejena na gimnazijo.
Pravico do ustanove imajo dijaki iz Šmartnega pod Šmarno goro, Srednjih in Dolenjih Oameljnov in, če teh ni, dijaki iz tistih vasi, ki so bile nekdaj dolžne dajati žitno biro predmestni župniji šentpetrski ali župniji Device Marije v Polju.
Pravica predlaganja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
78.	) Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Jožefa Supina letnih po 211 K 20 v, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	dijaki iz župnije črnuške;
c)	dijaki iz Gradu (župnije cerkljanske);
č) dijaki iz cerkljanske župnije.
Pravica podeljevanja pristoji ljubljanskemu škofu.
79.	) Prvo mesto dijaške ustanove Marije Svetinove letnih 96 K 94 v, ki je omejena na gimnazijo in realko.
Pravico do nje imajo dijaki-sorodniki ustanovničini in, kadar teh ni, dijaki najprej iz mestne župnije škofjeloške in za temi iz župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Pravica predlaganja pristoji škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
80 ) Šesto mesto dijaške ustanove Antona Thalnitscher-ja pl. Thalberga letnih 204 K, ki je omejena na gimnazijske nauke.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz potomstva treh sester ustinovnikovih;
b)	dijaki sploh, ki imajo veselje in poklic za duhovski stan.
Pravica predlaganja pristoji stolnemu kapitelju v Ljubljani.
81.) Dijaška ustanova Marije Tomčeve letnih 124 K. Nje uživanje je omejeno za sorodnike na čas naukov na L državni gimnaziji v Ljubljani, za nesorodnike pa na eno leto teh naukov.
Pravico do nje imajo najprej sorodniki in, kadar teh ni, ubogi in pridni učenci I. državne gimnazije v Ljubljani.
Pravica podeljevanja pristoji ravnateljstvu I. državne gimnazije v Ljubljani.
82 j Dijaška ustanova Jožefa Vallitscha letnih 114 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz krvnega sorodstva ustanovnikovega s posebnim ozirom na moško koleno (Vallitsch) in, kadar teh ni,
b)	ubogi dijaki iz župnije kamenjske ali svetokriške na Vipavskem.
Pravica predlaganja pristoji župniku v Kamnjem pri Ajdovščini.
83.	) Prva dijaška ustanova Franca Vidica letnih 44 K 34 v, ki je omejena na nauke na ljudski šoli v Kamniku in v Domžalah.
Pravico do nje imajo v prvi vrsti sorodniki ustanov-nikovi, potem pa v Kamniku ali v stobski občini rojeni, blagonravni in pridni učenci slovenske narodnosti.
Pravica predlaganja pristoji nečaku ustanovnikovemu Antonu Dečmanu, zemljiškemu posestniku v Ljubljani.
84.	) Stolnega dekana Jurija Volča dijaška ustanova letnih 80 K, ki jo lahko uživajo sorodniki od drugega razreda ljudske šole dalje do konca naukov, nesorodniki pa od tretjega razreda ljudske šole do konca osmega gimnazijskega razreda.
Pravico do nje imajo:
a)	zakonski potomci ustanovnikovega brata Mihaela Volča;
b)	drugi sorodniki ustanovnikovi;
c)	v župniji kranjskogorski, predvsem v Podkorenu rojeni prosilci in
č) Gorenjci sploh.
Pravico predlaganja ima župnik v Kranjski gori.
85.	) Drugo mesto I. Pavel-Waraunbve dijaške ustanove letnih 219 K, ki je omejena na gimnazijske nauke na Kranjskem
Pravico do nje imajo ubogi, pridni in zmožni dijaki, predvsem kmetiškega stanu, ki so iz škocjanske župnije pri Dobravi na Kranjskem in; če teh ni, dij^i iz okrajnega glavarstva krškega.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
86.	) Dijaška ustanova Janeza Jošta Weberja letnih 237 K, ki se more uživati samo v četrtem, petem in šestem gimnazijskem razredu.
Pravico do nje imajo ubogi meščanski sinovi iz Ljubljane.
Pravica predlaganja pristoji mestnemu magistratu v Ljubljani.
87	) Drugo mesto dijaške ustanove Andreja Weischla letnih 149 K, ki se more po dovršeni gimnaziji uživati še v bogoslovju.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz Weischlovega in Gorianzovega sorodstva;
b)	kadar ni teh, dijaki iz Zgornjih Bitinj.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
88	) Friderik-Weittenhillerjeva dijaška ustanova letnih 85 K. ki je cmejena na šesti gimnazijski razred.
Pravico predlaganja ima sedaj blagajniški adjunkt nemškega viteškega reda Gustav pl Weittenhiller na Dunaju.
89) Prvo mesto dijaške ustanove cerkljanske duhovščine za rojene Cerkljance na Gorenjskem letnih 296 K, ki se more uživati na vseh vseučiliških fakultetah.
Pravico do te dijaške ustanove imajo v prvi vrsti pridni dijaki, rojeni v cerkljanski župniji na Gorenjskem in, kadar teh ni, drugi pridni dijaki slovenskega po-kolenja.
Pravica podeljevanja pristoji vsakokratnemu župniku v Cerkljah.
90.	) Dijaška ustanova župnika Antona Zormana letnih 200 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki;
b)	v župniji nakelski rojeni dijaki.
Pravica podeljevanja pristoji predstojniku župne cerkve v Naklem.
91.	) Franc-Zupanova dijaška ustanova letnih 143 K 35 v, ki se more uživati od drugega do vštetega osmega gimnazijskega razreda.
Pravico do nje imajo:
1.	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva moškega in ženskega rodu;
2.	ako teh ni, dijaki iz ustanovnikovega rojstnega kraja Smokuča;
3.	dijaki iz brezniške župnije.
Pravica podeljevanja pristoji župniku v Breznici.
Splošne določbe:
Navedene ustanove se podele po določilih ustanovnih pisem za učno dobo, navedeno pri posameznih ustanovah.
Prosilci za te ustanove se morajo pri svojih prošnjah ravnati po nastopnih predpisih:
L Prošnje je vložiti
najkesneje do dne 10. marca 1920.
II. Prosilci, ki se sedaj bavijo s svojimi nauki, morajo svoje prošnje v navedenem roku vložiti pri svojih predstojnik naučnih oblastvih (dekanat, ravnateljstvo, šolsko vodstvo).
III. Kadar kdo za primer, da se mu ne podeli določena ustanbva, obenem prosi za eventualno podelitev druge ustanove, razpisane pod drugačno zaporedno številko, mora za vsako ustanovo, razpisano pod drugačno zaporedno številko, pravočasno vložiti posebno prošnjo; eni I prošnji je priložiti potrebne listine v izvirniku ali ! v poverjenih prepisih, druge prošnje pa je opremiti z navadnimi prepisi listin ter navesti, kateri prošnji so priložene izvirne, oziroma poverjene listine.
IV.	Prošnjam je pridejati:
a)	rojstni (krstni) list;
b)	potrdilo o cepljenih kozah;
c)	ubožno izpričevalo, iz katerega se dado natanko posneti pridobitne, imovinske in rodbinske razmere; samo prošnje z dokazanim uboštvom so kolka proste;
č) poslednji dve semestralni izpričevali, oziroma zrelostna, obiskovalna, kolokvijska izpričevala ali izpričevala o prebitih državnih preizkušnjah;
d)	eventualna dokazila prednostnih pravic, navedenih pri posameznih ustanovah, zlasti domovinski list ali listino o meščanski pravici, kadar se zahteva določena domovinska upravičenost ali meščanska pravica, in dotične matične liste ali pravilno kolkovane rodovnike, kadar se kdo opira na sorodstvo, ki utemeljuje prednost.'
V.	V prošnjah je, ne glede na navedbe v ubožnem lislu, tudi izrečno povedati, kje stanujejo starši, oziroma varihi prosilčevi, in ali prosilec ali kdo izmed njegovih bratov in sester uživa drugo ustanovo ali javno podporo in v pritrdilnem primeru, koliko znaša ta ustanova ali podpora.
Prošnje, ki niso opremljene v zmislu zgoraj navedenih predpisov, nadalje prošnje, ki se vlože prepozno, se ne morejo vpoštevati.
Končno se opominja, da se ustanovnine znižajo ali pa sploh ustavijo, čim bi se ustanovna imovina zmanjšala ali porabila za poplačilo dolgov vsled vojnih posojil.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Št. 1335.
Razpis službe.
Pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani se z ozirom na določila uredbe ministrskega sveta o prostovoljcih z dne 18. decembra 1919., št. 38 Ur. 1., razpisuje mesto koncept-nega uradnika s prejemki XI. do IX. činov-nega razreda, ki bo dodeljen referatu za prostovoljce.
Prednost imajo prosilci - prostovoljci, ki so dovršeni pravniki.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokumenti o dovršenih študijah, o fizični sposobnosti in z nravstvenim izpričevalom, naj se vlože do dne 28. februarja 1920. pri podpisanem poverjeništvu.
V Ljubljani, dne 4.februarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Poverjenik: Jaklič s. r.
Razglasi drugih uradov in obiastev.
Freds. 193/4—20.	207 3—2
Razpis.
Služba uradnega sluge pri okiajnem sodišču v Gornjem gradu.
Prošnje se morajo vložiti do dne 18. marca 1920.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 18. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 4. februarja 1920.
Freds. 150-4/20—1.	210 3—2
Razpis.
Služba uradnega sluge pri okrajnem sodišču v Ormožu.
Prošnje se morajo vložiti do dne 2 5. marca 1 92 O.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 18.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 4. februarja 1920.
Preds. 139/3—20.	20« 3—2
Razpis.
Služba uradnega sluge pri okiajnem sodišču v Trebnjem ali pri drugem sodišču.
Prošnje se morajo vložiti do dne 15. marca 1920.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 18.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 4. februarja 1920.
Št. 3092/G—1920.	“	199 3—2
Razglas.
Potrebujemo različnega materiala za obratovanje in vzdrževanje železnic ter poz.ivljemo vse tiste, ki bi nam bili voljni nabaviti ta material, naj do dne 2 0. februarja t.l. predlože ponudbe o materialu, s katerim razpolagajo.
Ali sprejmemo ponudbo v celoti ali deloma, odgovorimo do dne 2 5. februarja.
Vsota in količina potrebnega materiala sta razvidni iz posebnega izkaza, ki ga je mogoče dobiti pri ekonomskem oddelku (G) te direkcije.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu, dne 1. februarja 1920.
Št. 1493.	2__2
Razglas.
Državna kmetijska šola na Grmu priredi dne 24. in 25.februarja t.l. dvodneven tečaj za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Tečaj je namenjen zidarskim mojstrom in gospodarjem, ki morajo priti in se vzdrževati ob svojih stroških. Tečaj se prične v torek dne 24. februarja ob devetih. Udeležbo je priglasiti pismeno najkesneje do dne 21. februarja 1.1. podpisanemu ravnateljstvu.
Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, dne 4. februarja 1920.
Št. 168.	.. 213
Razpis služb za nadučitelja in za učiteljico.
Kebl, okraj konjiški, trirazrednica. Službi za nadučitelja in za učiteljico, stalno. Zakonito opremljene prošnje naj se pošljejo krajnemu šolskemu svetu v Keblu do dne
14. marca 1920.
Okrajni šolski svet v Konjicah, dne 6. februarja 1920,
-----—■»—— - - • —
Razne objave.
št. 1496—1.
Razpis.
Pri južni železnici v Ljubljani je razpisana mesto železniškega zdravnika.
Prošnje se sprejemajo do vštetega dne 2 5. februarja 1920. pri podpisanem ravnateljstvu (I. oddelek).
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, dne 26. januarja 1920.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.