8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PPNviukSKI DNEVNIK Joštnlna občana » gotovini o ■. Ahb. postale I grupo. Lidia JUU 11T Leto XXXIV. Št. 74 (9986) TRST, sreda, 29. marca 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK tiskarn: ..Doberdob« v zasužnjeni Evropi DANES ZAČETEK V TURINSKI ŠPORTNI PALAČI Politika alternative v ospredju kongresa socialistične stranke Pričakovanje za Craxijevo poročilo - Razlike med strujami niso nepremostljive - Turin pod vtisom zločinov teroristov rdečih brigad (0<1 našega poročevalca) TURIN — Vse je pripravljeno za kongres PSI, ki je enainštiridcseti v skoraj 90-lctnem obstoju najstarejše stranke italijanskega delavskega razreda. Središče italijanskega proletariata je še vedno pod vtisom napetosti zaradi procesa proti rdečim brigadam, ki poteka v vojašnici La Marmora, in v zavesti ljudi še niso utihnili streli zločincev, ki so ranjenega podrli bivšega demokrščanskega župana Picca. Vendar ni opaziti strahu ali zadržanosti. Turin sc zaveda pomena tega kongresa, ki pomeni obnovo politične dialektike v Italiji po skoraj dveh tednih zmede od trenutka, ko je bil ugrabljen Aldo Moro. ..Nismo se odpovedali kongresu v--- Turinu, sicer bi nam lahko očitali strahopetnosti,« pravijo organizatorji kongresa, ki pa takoj dodajajo, da to ni' običajno zborovanje delegatov PSI: ..Sedimo na vulkanu in ne vemo, če bo izbruhnil in kdaj.» Politični pomen tega kongresa je na dlani. Mučna pogajanja in končno oblikovanje četrte Andreottije-ve vlade, poraz levičarske alternative v Franciji m napad na\ demokracijo z ugrabitvijo Mora, je prav toliko razlogov, ob katerih se morajo socialisti zamisliti in verjetno ne bo zadostoval niti dokument o «socialističnem projektu«, ki ga je pred meseci izdelala skupina izobražencev in je bistveno pomagal k zmagi vodeče «osi Craxi - Signo-rile*. Tudi strujarske polemike so utihnile, čeprav ne povsem. Socialistič na stranka se zaveda, da bo prva izdelala smernice za ozdravljenje i-talijanske demokracije in izhod iz krize po vseh omenjenih dogodkih. Opredelila bo svoja stališča do nadaljnjega razvoja, do vlade, do sporazuma petih strank vladne večine. Predvsem pa namerava natančneje opredeliti strategijo levičarske alternative. Štirideseti kongres PSI v Kirnu pred dvema letoma je alternativo soglasno osvojil, vendar le na abstraktni ravni. Sedaj pa jo je treba spraviti k življenju, prilagoditi ji taktiko in vsakodnevne izbire stranke, ki se obenem zaveda, da mora (kot pravijo s slovničnim izrazom) »spregati alternativo v teh izjemnih pogojih*. Jasneje bo o vsem tem spregovoril na današnjem popoldanskem zasedanju Bettino Craxi. Kongres bodo odprli v dopoldanskih urah, ko bodo v veliki dvorani športne palače na vrsti pozdravi. Dvorana bo polna, saj bo v njej 700 delegatov, 200 časnikarjev, 70 delegacij tujih socialističnih in naprednih strank, predstavniki italijanskih demokratičnih sil in več sto gostov. Okoli dvorane bo PSI postrojila 800 sindikalnih aktivistov, ki bodo sodelovali s policijo in zastražili kongres. Velika dvorana športne palače se kopa v dveh barvah, ki postajata že simbol tega pomembnega shoda: v rdeči in zeleni. Ti dve barvi pozdravljata potnika že na postaji in v mestu, saj so zidi polni lepakov, na katerih je simbol kongresa: rdeči nagelj z zelenimi listi. Nekateri mislijo, da hoče Craxi spremeniti simbol stranke in ga zamenjati z nageljnom, ki je značilen za mediteranske socialistične sile. vendar so mnogj glede tega zelo skeptični. Predvsem zato, ker imajo podoben simbol v Italiji že radikalci, drugič pa tudi zato, ker je navdušenje zanj nekoliko splahnela P° porazu francoske levice, ker so socialisti tudi nastopili s podobnim simbolom. Poleg tega vedo vsi, da za prodor političnih idej niso važni simboli, pač pa ideje, politični predlog in obličje, ki ga neka stranka daje javnosti. Tokrat bo zelo važno, da se PSI predstavi z enotno linijo, ki naj bo sad dogovora med strujami: zmagovito, Craxijevo, ki je prejela po zadnjih podatkih skoraj 65 odstotkov mandatov, in drugimi manjšimi. To je končno tudi mogoče, saj med političnimi dokumenti posameznih struj ni globokih razlik in protislovij. Vsi se strinjajo, da je povratek k vladi z demokristjani nemogoč, če pri tem ne sodeluje celotna levica. Vsi predlagajo premostitev sedanjega političnega ravnotežja z oblikovanjem «nujnostnc vlade* vseh demokratičnih sij. Vsi se končno strinjajo, ko zavračajo strateški predlog KPI o zgodovinskem kompromisu in zagovarjajo politiko leve alternative. Razlike so torej le taktičnega značaja ali pa ne izgovorjene. Kongresna debata jih lahko odpravi, če bodo imeli vsi delegati in voditelji pri srcu usodo stranke in njeno zgodovinsko vlogo, ki je strnjena v geslu kongresa: »Premostimo krizo: zgradimo bodočnost. STOJAN SPETIČ Jutri seja vlade RIM — Četrtkova seja vlade bo posvečena predvsem podaljšanju zamrznitve stanarin, podaljšanju fiska-lizacije socialnih dajatev in izdelavi splošnega poročila o stanju italijanskega gospodarstva konec leta 1977, ki e - je treba predložiti parlamentu do 31. marca. Predsednik vlade Andreotti je včeraj sprejel v palači Chigj novega finančnega ministra Malfattija. Govorila sta o vpraša- nju povečanja organika finančnih stražnikov, o čemer bodo prav tako govorili na četrtkovi vladni seji. Andreotti je medtem izdelal osnutek vrste pisem za posamezne ministre, v katerih daje smernice za izvajanje vladnega programa. Zaskrbljenost ob ugrabitvi predsednika KD Mora, pravi Andreotti, ne sme ovirati spoštovanja temeljnih pogojev, na katerih sloni vladni spora- Med včerajšnjo akcijo so karabinjerji preiskali kakih tisoč vil in barak pri Ostii (Telefoto ANSA) 5. APRILA V OSEMNAJSTIH DRŽAVAH ZAHODNE EVROPE Skupni dan boja evropskih sindikatov za zaposlovanje in gospodarsko obnovo Protestne akcije se bo udeležilo štirideset milijonov delavcev Na tiskovni konferenci v Rimu orisani cilji manifestacije RIM — Štirideset milijonov delavcev iz osemnajstih držav zahodne Evrope, včlanjenih v trideset sindikalnih zvez, se bo 5. aprila udeležilo dneva sindikalnega boja za zaposlovanje in obnovo proizvodnje. Manifestacijo prireja CES — evropska sindikalna zveza — katere predsednik, Nemec Heinz Vetter, je imel včeraj v Rimu tiskovno konferenco, na kateri je skupaj z italijanskimi sindikalnimi voditelji Lamo, Maca-riom in Benvenutom, orisal pomen te prve enotne akcije evropskih sindikatov. V uvodnem pozdravu je Vetter, ki je obenem med voditelji zahodno-nemškega sindikata DGB, izrazil solidarnost nemških delavcev z italijanskimi ob valu terorizma, ki je zajel Evropo in ki je v Italiji privedel do ugrabitve Alda Mora in do umora petih članov njegovega spremstva. Vetter je tudi poudaril I ske gospodarske skupnosti, da bi važnost pobude italijanskih sindika- • jih pozvali, naj pripravijo vrsto tov, ki so takoj po zločinu proglasili splošno stavko ter napovedal angažiranje CES ob problemu terorizma, kateremu bo posvetil poseben dokument s konkretnimi predlogi za boj proti tej obliki kriminala. Glede ciljev skupne akcije 5. a-prila pa je Vetter poudaril, da je brezposelnost eden ključnih ne samo italijanskih, ampak evropskih problemov, za reševanje katerega bo treba skupno reagirati, pa čeprav s sredstvi, ki bi ustrezali posebnim zahtevam posameznih držav. Predsednik CES je ugotovil, da je v zahodni Evropi že sedem milijonov brezposelnih in da se pojav iz dneva v dan širi. Prav zato bo delegacij« evropskih sindikatov odšlo 6. aprila v Kopenhagen na vrh predsednikov vlad držav članic Evrop- IMIIIIIIIIIimriltlllllllHIIIIIinillllimitIMtIlllimillMtIIIIMIItlllllllHIIHIIIIIIMIIIIimHHHHIIIIIIIMIIIHIIIMIIIi MINIC V MOSKVI Jugoslovanski zunanji minister izročil Brez-njevu Titovo poslanico ■ Pogovor z Cromikom MOSKVA — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic, ki se mudi na obisku v Sovjetski zvezi, je v Moskvi sovjetskemu državnemu in partijskemu voditelju Leonidu Brežnjevu izročil osebno poslanico predsednika republike tovariša Tita. Brežnjev in Minič sta v dveinpolurnem pogovoru poudarila, kako nujno je delovati za popuščanje mednarodne napetosti, za ustavitev tekme v oboroževanju in se zavzela za nadaljnjo politiko krepitve miroljubnega sodelovanja. Podčrtala sta tudi zadovoljstvo glede jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja na različnih področjih in izrazila prepričanje, da se bodo stiki med državama in obema partijama uspešno razvijali tudi v prihodnje. Po pogovorih v Kremlju je sovjetski zunanji minister Gromiko priredil kosilo v čast podpredsednika Mi-niča, zatem pa so se začeli politični pogovori med obema zunanjima ministroma, (jp) Kandidati za vodilne funkcije v Sloveniji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA — Republiška kandidacijska konferenca je pod vodstvom Mitje Ribičiča potrdila predlog možnih kandidatov za posamezne vodilne funkcije v republiki in ga je dala v javno razpravo. Predlagani so bili naslednji kandidati: za predsednika predsedstva Sergej Kraigher, za člane Viktor Avbelj, Tone Bole, dr. Marjan Brecelj, Anica Kuhar Vida Tomšič in Josip Vidmar. Za predsednika skupščine Slovenije je predlagan Milan Kučan, za podpredsednika Ludvik Golob in Jože Globačnik. Za predsednike posameznih zborov republiške skupščine pa Emil Tomažič, Silva Jereb in Tina Tomlje. , Na seji so tudi Ugotovili, da je kadrovska politika v Sloveniji te- meljila na zelo široko zasnovani akciji, ki je zajela vse družbene sredine in da je bilo v tem postopku zabeleženo .700 možnih kandidatov za razne pomembnejše dolžnosti v republiki in federaciji. JURE PENGOV BEOGRAD Zvezna konferenca Socialistične zveze Jugoslavije je potrdila predlog, naj bi v prihodnjem mandatnem obdobju prevzel dolžnost predsednika zvezne skupščine Drago-slav Markovič, doslej predsednik predsedstva Srbije. Predlog bo potrjen, k0 ga bo sprejela tudi zvezna skupščina. Delegacija ZKJ na obisku v Kirnu RIM — Na povabilo centralnega komiteja KPI je prišla včeraj v Rim delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, v kateri so člani izvršnega sveta Duško Popovič, član predsedstva ZK Makedonije Duško Popovski in svemik v veleposlaništvu v Rimu Štefan Cigoj. Delegacijo je na letališču sprejel vodja oddelka za zunanjo politiko pri KPI Sergio Segre. Popoldne so se že začeli pogovori, ki so potekali v prijateljskem vzdušju, ki označuje odnose med obema partijama. Delegacija ZKJ na kongresu PSI BEOGRAD — Na 41. kongresu italijanske socialist: e stranke, ki se danes začenja v Turinu, bo sodelovala tudi jugoslovanska delegacija, ki jo sestavljajo predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnega ljudstva. Jugoslovanske predstavnike vodi sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Jure Bilič. strukturnih ukrepov z namenom, da bi priskrbeli delo brezposelnim. Manifestacija bo zadobila različne oblike v posmeznih državah. Na vrsti bodo shodi, debate, konference ter tudi krajše stavke v Italiji in Grčiji. Na vprašanje nekega časnikarja, zakaj ta različnost, je generalni tajnik CGIL Lama odgovoril, da je treba pravilno ovrednotiti to priložnost skupnega boja, pa tudi upoštevati, da sindikalno gibanje v Evropi nima v tej fazi možnosti, da bi povsod z enako intenzivnostjo mobiliziral delavce. Prav ob upoštevanju tega stanja pa pomeni manifestacija 5. aprila — po besedah Lame — «zelo dolg korak naprej v primerjavi z objektivnimi možnostmi sindikata na evropski ravni*. Tako Lama kot drugi sindikalisti so poudarili važnost problema brezposelnosti. Tajnik CGIL je med drugim ugotovil, da se država, ki ni-sposobna zajamčiti mladini zaposlitve, ne more dolgo ohraniti. Prav tako so vsi sindikalisti obravnavali tudi problem terorizma, ki ustvarja nevarnost — kot je ugotovil tajnik CISL — da bi privedel do omejevanja svobode in do izrednih u-krepov. Tajnik UIL Benvenuto pa je opozoril na nevarnost, da bi dogodki okrog Morove ugrabitve preprečili reševanje drugih hudih problemov države, saj je med drugim ugotovil, da je država že od 15. decembra lani nekako paralizirana, najprej zaradi vladne krize, sedaj pa zaradi Morove ugrabitve. Na koncu tiskovne konference, ki je bila na sedežu tujega tiska, je Vetter izrazil podporo stališču federacije CGIL, CISL in UIL v zvezi z ustanovitvijo sindikata policije ter ugotovil, da je v Zahodni Nemčiji okrog 150 tisoč policijskih agentov včlanjenih v sindikat, ki je povezan s sindikalno centralo DGB. (tm) RIM — Predsednik Leone bo danes popoldne vodil sejo višjega sodnega sveta, na kateri bo minister za pravosodje Bonifacio poročal o ukrepih, ki zadevajo sodstvo in o katerih bo govor na skorajšnji seji vlade. Pajetta na Malti AKCUA NAJ BI TERORISTE STALA PRIBLIŽNO MILIJARDO LIR Prihodnji teden formalizacija preiskave o Morovi ugrabitvi Zanimivi izsledki kompjuterske analize pokola in ugrabitve: rdeči brigadisti naj bi skrivali Mora v zahodnem delu Rima ali pa nekje na meji med Lombardijo in Švico RIM — Sodno preiskavo o ugrabitvi predsednika KD Mora in o pokolu petih članov njegove osebne straže bodo najbrž formalizirali v prvih dneh prihodnjega tedna. Dosedanji izsledki preiskave bodo prešli od državnega pravdništva k preiskovalnemu uradu. Včeraj popoldne so se na sedežu državnega pravdništva v Rimu sestali državni pravd-nik Giovanni De Matteo in njegov namestnik Luciepo Infelisi, ki so mu poverili preiskavo. Oba sodnika sta nekaj ur proučevala dosedanje izsledke ter določila smernice, po katerih bo preiskava potekala v prihodnjih dneh. Včeraj zjutraj bi si preiskovalci morali spet ogledati kraj, na katerem je prišlo do atentata, se pravi vogal med ulicama Fani in Stresa. Ogled so odložili in bo v četrtek zjutraj. Preiskovalci hočejo namreč, da vse poteka v kar se da podobnih okoliščinah, kot so bile v četrtek, 16. marca, ko so Mora ugrabili. Zato bo ogled istega dne v tednu v približno enakih pogojih prometa, kar naj bi omogočilo preiskovalcem, da z dokajšnjo natančnostjo izmerijo, koliko časa je lahko trajal beg ter prevozijo ulice, po katerih so ugrabitelji najbrž pobegnili. Skrivališče rdečih brigadistov, kjer naj bi bil zaprt Aldo Moro, iščejo sedaj spet v Rimu in v neposredni okolici. Prevladuje mnenje, da so teroristi načrtovali beg, ki bi trajal kvečjemu 40 do 45 minut. Dobro so se zavedali, da bi beg, ki bi bil daljši kot 50 do 60 kilometrov nuj-n > privedel ugrabitelje v stik z e-nim od številnih cestnih blokov, ki jih je policija postavila po vseh cestah, ki peljejo iz Rima. Preiskovalci so prepričani, da so teroristi prišli do borovega gozdička Sac-chetti, do katerega naj bi privozil bel dostavni avto, ki sta ga videli dve priči, ko je s polno hitrostjo in ob rezkem zvoku sirene vozil po ulicah De Gustis, Damiano Chiesa, Valle Aureha-, Balduina, vse do gozdička Sacchetti. Priči sta ga opazili. ker kljub sireni ni imel nobenega napisa. Upoštevajo možnost, .da bi v njem bil predsednik KD RIM — Član komunističnega vod- \ Aldo Moro. stva Giancarlo Pajetta se je sestal j Nemški policijski funkcionar Hans v La Valletti s predsednikom mal- Georg Fuchs, kj vzdržuje zveze med teške vlade Domom Mintoffom. V italijansko in nemško policijo, je po-pogovoru sta izmenjala mnenja o vedai, da je nemški kompjuter v vprašanjih, ki zadevata KPI in mal- Wiesbadnu, ki je povezan s termi-teško laburistično stranko ter pdrio-: nalom italijanskega notranjega mi-se med Italijo in Malto. Govor je nistrstva, na vprašanje preiskoval-bil tudi o sodelovanju med obema cev odgovoril, da je skrivališče državama ter o priznanju politike Rdečili brigad, kjer naj bi bil za-neuvrščenosti in nevtralnosti, ki jo prt Moro, najbrž na področju za-Malta vodi že dolgo let in zaradi hodno od Rima proti morju, ali pa katere bo prav kmalu prenehala nekje na meji med severno Lombar-' sleherna britanska vojaška prisot- dijo in kantonom Ticino. Nemški nost na otoku. I kompjuter je tudi omenil možnost povezave med pripadniki rdečih brigad in nemškimi teroristi, člani frak cije rdeče armade. Na podlagi podatkov, ki jih ima o dvesto terorističnih organizacijah na vsem svetu, je kompjuter omenil možnost, da se rdečebrigadisti skrivajo v zahodnih predelih Rima tudi ob informacijah, ki jih ima o rdečih brigadah in o doslej odkritih skrivališčih. Kompjuter tudi pravi, da'v skupini, ki je ugrabila Mora, najbrž niso bili samo Italijani, temveč elementi, ki so povezani, prej kot z nemškimi teroristi, z nekaterimi palestinskimi organizacijami, ki naj bi jim dobavljale orožje in finančna sredstva. Ugrabitev in «proces» proti Aldu Moru je stal teroriste približno milijardo lir. pravi kompjuter. Kar Karabinjerji so v teku včerajšnjega dne preiskali več kot tisoč vil in barak pri Ostii. Operacija je trajala od 8.09 cb 12.30. udeležili pa so se ,ie posebni oddelki s policijskimi psi. Obračun je dokaj skromen: zaplenili so nekaj orožja ter aretirali mladoletnico, ki je pred časom zbežala iz nekega rimskega zavoda in 28-letnega starega znanca policije. Sinoči so agenti političneore», v aprilu pa bo praznik dreves. Takšnih kulturnih praznikov je na šoli pravzaprav precej. Marsikdo se spominja bogate razstave, ki jo je šola priredila jeseni in pa razstave starinskih predmetov, orodja, noš, slik itd., ki so jo priredili v okviru natečaja pedagoškega centra pod naslovom »Spoznavajmo naravo in Kras* in za katero je šola prejela priznanje občinske uprave. Priznanja gredo tudi posameznikom. Posebej moramo omeniti nagrado, ki jo je pred nedavnim prejela učenka I. razreda dara Cravos za risbo, s katero se je udeležila XI. deželne razstave o-troških risb v Buji pri Vidmu na temo »Naša dežela*. Risba, fcj je prejela četrto nagrado, prikazuje repentabrski grič s cerkvico, kot ga Clara vidi skozi okno šolskega poslopja. Kakšno pa je sodelovanje s pro svetnim društvom Kraški dom ? Sodelovanje obstaja in to je že pri jetna ugotovitev. Seveda bi lahko bilo bolj pestro in popolno, če bi bilo tudi društvo bolj živahno, kot je. Veliko šolarjev obiskuje tečaj glasbene vzgoje, ki ga prireja društvo. Prav gotovo sta nedavni uspešen nastop šolskega pevskega zbora na reviji «Pesem mladih* in bližnji nastop na reviji »Naša pomlad* rezultat te pobude. Tudi le tošnje proslavljanje Zupančičeve 100 letnice poteka v sodelovanju s prosvetnim društvom in združenjem staršev. Poleg zaključne prireditve, ki bo posvečena Župančiču (21. maja), bodo pesnika počastili na svojevrsten način: 7. maja bodo namreč obiskali njegov rojstni kraj Vinico. Življen.je repentabrske šole ima še druge sončne, pa tudi senčne plati, nedvomno pa vso opisano dejavnost lahko jemljemo za zgled. • časnikarska zbornica Furlanije -Julijske krajine napoveduje za danes popoldne, ob 16. uri, v drugem skli- canju zborovanje časnikarjev, da bi proučili in odobrili proračun za leto 1978. Zborovanje bo na sedežu na Korzu Italija 12. Potresni sunek v srednji Italiji Tržaški geofizikalni observatorij .je zabeležil včeraj zjutraj potresni sunek jakosti 6. stopnje po Mercallijevi lestvici Sunek je observatorij pri Briščikih zaznal v razdalji 350 km in sicer v bližini me sta Terni. Z GLASOVI KOMUNISTOV IN SOCIALISTOV Miljska občinska skupščina sprejela revidiran preračun Proti so glasovali svetovalci KDV PR! In PLI, socialdemokrati pa so se Miljska občinska skupščina je na svoji zadnji seji z večino glasov sprejela proračun za leto 1978. Leta je bil, kot znano, predložen v razpravo občinskemu svetu že decembra lani, to je pred izidom vladnega dekreta o krajevnih financah, ki je vnesel vrsto vsebinskih sprememb pri določevanju proračunov. Vsled tega je morala torej tudi miljska občinska skuošči na ponovno pregledati vso zadevo in jo prilagoditi novim zakonskim določilom, ki so še v marsičem pomanjkljiva, kot je v svoji obrazložitvi proračuna poudaril župan Bordon, a kljub temu v znatni meri upoštevajo zahteve krajevnih uprav in zagotavljajo uravnoveše-nje bilance, ne da bi se bilo treba za to zateči k običajnim po sojilom. Župan je v svojem posegu nada l.je posebej ugotavljal, da se proračun, kakršnega predlaga občinska uprava, kljub finančnim omejitvam, ki jih določa vladni dekret, ne odreka temeljnemu hotenju izboljšanja družbenih storitev. Če je bilo treba določene finančne postavke rezati, se je to opravilo tako, da niso utrpele nobene bi- stvene škode osnovne politične izbire. Po drugi Dtrani pa ni to »črtanje* povzročilo posebnih težav, kolikor se je tuljska občinska u-prava, vsled pritiskajoče gospodarske krize, vsa ta leta držala načel varčevanja. Po tej razlagi je župan pozval v*e politične sile, prisotne v občinskem svetu, nai se v tem skrajno delikatnem političnem trenutku odrečejo stališčem jalove opozicije in naj sodelujejo pri u-resničevanju načrta, ki je bil sprejet v preteklem letu in po načelih katerega je bil izdelan tudi občinski proračun za finančno leto 1978. Pozval je skratka k večji soodgovornosti vseh komponent, ki so poklicane, da prispevajo svoj delež k vsestranskemu razvoju občine. Sledile so glasovalne izjave pred stavnikov strank, med katerimi je treba posebej omeniti stališče krščanskih demokratov, ki so se sicer izrekli proti proračunu, a so istočasno zagotovili, da se bodo o posameznih ukrepih ^-roti izrekali. Proračun je bil sprejet z glasovi KP1 in PSI. socialdemokrati so se vzdržali, proti pa so glasovali krščanski demokrati, republi kanci in liberalci. Na poti v BEOGRAD V TRSTU LEGENDARNI 4 ■*i M ¥ ¥ 50S atest 4- Jf. * NOV PROGRAM 12 ZDA JOHN D. MORTON V 3 ARENAH! 2000 LET CIRKUŠKE ZGODOVINE V ENI SAMI RAZKOŠNI PREDSTAVI TRIDIMENZIONALEN I EDINSTVEN NA SVETU ! Od 31. marca do 10. aprila NASELJE SV. SERGIJA - TEL. 820130 Vsak dan dve predstavi: ob 16.30 in ob 21.15 CIRKUS JE OGREVAN OBIŠČITE ZOOLOŠKI VRT Otroci plačajo polovično ceno za vse predstave NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Odobren letošnji proračun goriškega mestnega podjetja Septembra končana dela na metana vodni mreži v Štandreiu in Podgori ■ Preučili bodo tudi možnost napeljave metana v Pevmo Goriški občinski svet ja sinoči o-dobril letošnji proračun mestnega podjetja, ki skrbi za razdeljevanje metana, vode in električne energije ter za avtobusne prevoze. Za pro račun so glasovali svetovalci vseh skupin razen misovcev, ki so se vzdržali. Letošnji proračun predvideva izgubo 235 milijonov lir, kar je za 210 milijonov manj kot lani. Po poročilu predsednika upravne ga sveta dr. Marina Marina so v razpravo posegli številni svetovalci. Vsem sta odgovorila tako Marin kot direktor inženir Rigonat. Svetovalec dr. Paulin je hotel po jasnila o delih na metanovodni mreži v Štandrežu in koliko bodo morali prispevati domačini za navezavo na to mrežo. Direktor podjetja je dejal, da bodo dela končana do letošnjega septembra in da bodo že v prihodnjih dneh odprli pisarni v Štandrežu in v Podgori, kjer bodo sprejemali naročila; stroški za navezavo bodo minimalni. Svetovalec VValtritsch je dejal, da bi bilo treba razširiti metanovod no mrežo tudi v Pevmo. Inženir Ri gonat mu je odgovoril, da bodo to vprašanje proučili po zaključku del v drugih zaselkih. Isti svetovalec je tudi dejal, da se je število uslužbencev v podjetju znižalo na minimum (manj kot 40 uslužbencev v sedmih letih). To povzroča trenja v podjetju in zapira vrata mladim brezposelnim. V debato so posegli še svetovalci Piani. Drufuca, Fornasir in Tuzzi. Dr. Nanut je še vprašal, zakaj prihaja do nizke napetosti elektrike v Štandrežu in zakaj ni razsvetljave na nogometnem igrišču. Svetovalec Del Ben pa je predla gal resolucijo, s katero poziva go-ri.ško občino, naj skliče občinske uprave in konzorcije naše pokrajine; preučili naj bi možnost združitve raznih podjeti' na Goriškem, tako bi lahko zmanjšali režijske stroške. Poleg inženirja Rigonata, ki je dajal tehnična pojasnila, je upravni direktor podjetja dr. Chientaroli o-brazložil še nekatere finančne po stavke. povečali za 32 milijonov lir izdatki za uslužbence in da se bodo konzor-cijski stroški zvišali tudi s prizna-njen določene marže sprevodnikom. Dohodki pa bodo n^rastli za 5 milijonov lir, katerim gre dodati še 4 milijone na področju priložnostnih storitev spričo podražitve vozovnic novembra lani. Novih tarifnih poviškov pa letos ne bo, če izvzamemo zunanje avtobusne proge (med posameznimi središči pokrajine), na katerih ne bodo smele biti od 1. aprila naprej vozovnice cenejše od ustreznih železniških. V Novi Gorici spomenik Lojzetu Bratužu Klub starih goriških srednješolcev, ki ima to zaslugo, da je postavil spomenike in obeležje številnim pomembnim političnim in kulturnim možem na Primorskem, se pripravlja, da v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici postavi spomenik Lojzetu Bratužu, ki je kot žrtev fašističnega preganjanja slovenskega naroda mučeniško umrl 1937. leta. Spomenik, ki ga lodo odkrili na priložnostni manifestaciji, bo delo akademskega kiparja Negovana Nemca, avtorja partizanskega spomenika v Podgori. je v prometni nesreči v špetru ob Soči poškodoval desno stegnenico. O-kreval bo v tednu dni. Pohod krvodajalcev Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Koprivnega priredi 1. maja 4. pohod krvodajalcev, ki pa ne bo tekmovalne narave. Začel se bo v igriščnem parku blizu gostilne »Alla Baita* ob 9. uri, zaključiti pa se bo moral obvezno 2 uri in pol pozneje na izhodni točki. Udeleženci bodo prejeli vrsto priznanj v obliki medalj, pokalov ipd. Na pohod se lahko odpravi vsakdo proti vpisnini 2.000 lir. Ob robu prireditve nastopi godba na pihala krvodajalcev iz Vileša. V goriški bolnišnici leži od včeraj 18-letni Alessandro Sachet iz Krmi-na (stanujoč v Ul. I. maja 6), ki si Razdeljevanje kave in sladkorja proste cone Trgovinska zbornica sporoča, da so v teh dneh pričeli razdeljevati kontingent kave in sladkorja proste cone. Potrošnik, kj biva v občini Gorica ali Sovodnje, bo prejel na odrezek št. 25 po 0.720 kg kave, tisti, ki bivajo v ostalih občinah goriške pokrajine, pa na odrezek št. 28. Poleg tega bodo prejeli na odrezek 26 (Gorica in Sovodnje), odnosno na odrezek št. 29 (v ostalih občinah pokrajine) po 4 kg sladkorja. Zavodi in podobno bodo prejeli po 5 kg sladkorja. MANIFESTACIJA LUTKOVNIH GLEDALIŠČ V KRMINU Lutkovno gledališče iz Ljubljane bo nastopilo z dvema predstavama Sodelovala bodo lutkovna gledališča iz Bologne, Milana, Reggio Emilie in Parme - V aprilu nastop SSG z Veroniko Deseniško V soboto, 1. aprila se bo v občinskem gledališču v Krminu pričela prva manifestacija lutkovnih gledališč. Sodelovale bodo skupine iz Italije in Jugoslavije. Pobuda je prišla Jil občinske uprave v Krminu, ki kaže vedno večjo skrb za kulturni razvoj svojega kraja, pridružila pa sta se ji krožek ARCI ter deželna gledališka ustanova. Pobuda sicer ni povsem nova, ker je krminsko gledališče že pred leti organiziralo nekaj lutkovnih prireditev za osnovnošolske otroke. Letošnja novost je v tem, da bodo priredili neke vrste festival, predvsem pa v navzočnosti Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, ki bo 12. maja nastopilo z dvema predstavama: «Gugalnica» in tPekarna mis mas*. Program bo obsegal nastop skupin iz Bologne, Milana. Reggio E- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE vabita na šesti koncert letošnje revije pevskih zborov PRIMORSKA POJE ki bo v avditoriju v Ulici Roma v GORICI, v petek 31. marca, ob 20.30. Nastopajo zbori iz Tolmina. Nove Gorice, Anhovega, Podgore. Studena, od Domja, s Črnega vrha nad Idrijo, iz štandreža, Vipave, Trsta in Ajdovščine. Nedavno smo že poročali, da se širijo govorice, po katerih naj bi ukinili čipkarske tečaje v naši deželi. Teh je vsega 120, odvijajo se v 22 krajih goriške, videmske in tržaške pokrajine, obiskuje pa jih približno 2.000 deklet. Učnih moči je 25, Do njihove ukinitve naj bi prišlo v okviru prenosa poklicnega izobraževanja izpod državne pod pristoj- Lelos ne bo novih podražitev na mestnih avtobusnih progah Na občnem zboru medobčinskega konzorcija za javne storitve v Tržiču so z veliko večino glasov odobrili proračun za 1. 1978, ki izkazuje 220 milijonov lir primanjkljaja (glasovanja se je vzdržala le predstavnica Slovenske skupnosti Fer- ... _ letič). Deficit bodo krili s prispev ! nost deželne uprave Furlanije - Ju kj osmih občin, ki so združene v | lijske krajine v smislu člena 28 dr-konzorciju, to je poleg Tržiča še j žavnega zakona št. 902. Deželni od-Štarancana, Ronk, Škocjana ob So i bomik za finance Tripani je oblju-či, Turjaka, Foljana, Doberdoba in : bil posredovanje, da se tečaji še na-Špetra ob Soči. i prej obdržijo, odbornik za poklicno Semola, ki že šest let načeluje i usposabljanje Mizzau pa je v tem konzorciju (mandat sedanjemu vod-1 smislu posegel pri ministrstvu za stvu poteče 31. julija letos), je na I šolstvo. Sedaj kaže, da bodo napori skupščini pojasnil, da bo konzorcij j za ohranitev dolgoletne čipkarske tudi v tekočem letu upravljal samo i tradicije vendar obrodili sadove, javnoprevozno službo, kajti uprav- I Pokrajinsko tajništvo sindikata za Ijanje še smetarske, pogrebne služ- , srednjo šolo Sism, ki je vključen be in službe za lepljenje letakov v CISL, je namreč objavilo sporo-ipd. bi pomenilo dodatno obremeni- j čilo, iz katerega je razvidno, da pri tev posameznih krajevnih ustanov. I stojno ministrstvo še ni sprejelo no-katerih finančni položaj je že tako benega ukrepa, ki bi kakor koli prizadel obiskovalke tečajev in učno osebje. Tajništvo vendar pripominja, da se bodo tečaji v najhujšem primeru nadaljevali do zaključka šolskega leta. Jamstva, da se bo ta redka in dragocena obrt resnično ohranila, ni sicer nobenega, za, to pa je nujno potreben složen nastop vseh zainteresiranih od učiteljic in niiiiiiiiiriiiriiiHiiiMiiHiiiiMiiiMiiMiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiMiiiiHiiiia ŠIRI SE GLAS, DA NAMERAVAJO USTREZNE TEČAJE UKINITI Večstoletno čipkarsko tradicijo je treba za vsako ceno ohraniti Ministrstvo za javno šolstvo mora urediti položaj učiteljic, ki so še vedno najete «za nedoločen čas» ■ Pobude sindikata za srednjo šolo SISM težak. Pač pa je na obzorju spojitev zdajšnjega javnoprevoznega o-mrežja v enotno pokrajinsko konzor-cijsko podjetje za prevoze v smislu političnih in programskih smernic, za katere so se pred časom izrekle stranke. V obrazložitvi proračuna je pred sednik Semola naglasil, da so se tečajnic ter njihovih svojcev pa do političnih in družbenih sil ter krajevnih uprav. SISM pripominja, da vsekakor ni na mestu pesimizem ih še zlasti ne alarmjzem, ki bi le še dodatno poslabšal nastali položaj. Sindikat je že januarja poslal ministrstvu za javno šolstvo in vsedržavnemu taj ništvu SISM dokument, v katerem ju seznanja z bogato čipkarsko tradicijo v teh krajih z odločno zahtevo, da se ji zagotovi ne le obstoj, marveč tudi še nadaljnje ovredno tenje. Z druge strani je sindikat zahteval, da se slednjič uredi pravni položaj tečajev in učnih moči, ki še vedno niso v staležu, ampak najete za nedoločen čas. Pri tem"gre seveda za očitno diskriminacijo tudi s finančnimi negativnimi posledicami za učiteljice, ustvarjajo se privilegiji in sploh ni mogoče govoriti o enakopravnosti šolskega osebja. SISM nazadnje zahteva, naj pride čimprej do primernih sestankov med periferičnimi organi državne uprave in deželnimi političnimi, sindikalnimi in drugimi silami, ki se borijo za ohranitev obrti, s kakršno se lahko ponaša v vsej Italiji samo Furlanija - Julijska krajina in ki vidno odraža tukajšnjo ljudsko kulturo. S čipkarstvom so se pričele žene in dekleta v teh krajih ukvarjati .........................imiiim....................................................■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...................................................... VESTI Z ONKRAJ MEJE V Kozani v goriških Brdih odkrili spomenik žrtvam nacizma S solidarnostjo slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov zgrajena nova lekarna v Kobaridu V Kozani, v Brdih, .,o v ponedeljek, natančno ob 34 letnici, odkrili spomenik žrtvam nacističnega nasilja. Spomladi 1944. leta so namreč nemški okupatorji navsezgodaj prihrumeli v Kozano, preiskali vse hiše, izgnali prebivalce na trg ter nato zažgali 24 hiš, ter sedem gospodarskih poslopij. Izbrali so štiri talce ter jih ustrelili. Ta partizanska vas je med vojno izgubila še tri talce, medtem ko je prj partiza nih padlo 15 fantov in mož. Vsem žrtva n, skupno jih je bilo 23, so v ponedeljek odkrili spomenik ter tako počastili njihov delež v boju za osvoboditev in za boljši družbeni red, ki si ga je slovenski narod 'zbojeval v revoluciji. Organizacijski sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Nova | I Gorica Stojan Vodopivec je v svo jem govoru ob odkritju spomenika i dejal, da je bila Kozana tista vas v Brdih, katere prebivalci so se , zavedali, kje je njihovo mesto v boju za osvoboditev. Hoteli so in so uspeli, tako kot prebivalci drugih primorskih krajev, v želji, da se ti kraji osvobodijo tujega jarma in se svobodni priključijo L Titovi Jugoslaviji. Na prireditvi, ki jo je priredila krajevna organizacija Zveze borcev, so sodelovali osnovnošolski otroci z Dobrovega, pevski zbor ter briški pihalni orkester. V nedeljo pa so v Kobaridu slavnostno odprli lekarno, ki stoji poleg novega zdravstvenega doma. Lekarna je drugi tovrstni objekt na Tolminskem, zgrajen s solidarnostnimi sredstvi po potresu. Nove lekarniške prostore, s katerimi bo na Kobariškem urejeno zdravstveno varstvo, so zgradili s solidarnostnimi prispevki večine jugoslovanskih tovarn zdravil, enega dela tovrstnih slovenskih tovarn, zavoda za farmacijo ter republiške zdravstvene skupnosti. Del sredstev bodo uporabili za izgradnjo zdravstvenega doma in lekarne v Bovcu. Ko bodo v Breginju dogradili zdravstveno postajo, se bo zaključila potresna obnova zdravstvenih objektov na Tol- Na otvoritveni slovesnosti je di rektor kliničnega centra v Ljubljani Zdravko Krbina, katerega 650-član-ski kolektiv je z dvema akcijama zbiral sredstva za pomoč pri gradnji lekarne v Kobaridu, poudaril važnost sodobne in funkcionalne preskrbe z zdravili. Na območju te lekarne živi namreč 5.200 občanov, ki bivajo v 28 vaseh in zaselkih. V novih prostorih (stari so bili vlažni in neprimerni), ki obsegajo 190 k v. me- trov, bo mogoče strokovno lekarniško delo. Objekt je z opremo vred veljal tri milijone dinarjev. Njegova vrednost je v tem, da bo še bolj približal zdravstvo občanom in da bo še bolj utrjeval v ljudeh prepričanje, da v hudi nesreči, ki jo je predstavljal potres niso bili osamljeni, pač pa so imeli za seboj solidarnost slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Avtomobilist podrl žensko v Tržiču V tržiški Ulici San Francesco je včeraj 40-letni Ezio Mattelicchio, stanujoč v Ul. S. Giorgio 7, z avtomobilom zavozil na pločnik in podrl 52 letno Gino Querio, Ponesre-čenka, ki biva v Ul. della Filanda 3, se bo zaradi zlomov in drugih poškodb zdravila v bolnišnici približno 40 dni. Voznika so ravno tako sprejeli v bolnico, kjer bo žara di lažjih poškodb ležal 23 dni. Huda nesreča motociklista V Sredipolju je prišlo včeraj dopoldne do silovitega trčenja med avtom in motociklom, pri čemer je 17-letni Elio Gherghetta iz Tržiča zadobil hude poškodbe ter se bo moral zdraviti mesec dni. že v prvi polovici 17. stoletja, pravega zagona pa je dejavnosti dala avstroogrska uprava, ki je to obrt vključila med obvezne tehniške predmete na šolah. Izvor čipkarstva pa je kajpak v Idriji, od koder se je polagoma razširilo na vso Primorsko. Posejmo zaslugo za to imajo slovenske čipkarice s svojim visokim strokovnim znanjem. Kolikor zadeva zgolj Goriško, je treba obvezno omeniti doberdobske čipkarice, ki so bile deležne že marsikaterega visokega priznanja. milie in Parme. Naj dodamo, da se je zanimanje za lutkovno gledališče zbudilo v celodnevni šoli v Dolenjah, kjer so v sodelovanju z lutkarji iz Emilije «po-stavili na oder» predstavo, ki jo bodo v kratkem ponovili tudi za kr-minske šolarje. Predstavi pridejo v poštev tudi za otroke slovenske šole na Plešivem, zlasti še predstavi ljubljanskega lutkovnega gledališča. Seveda pa prireditve niso namenjene samo osnovnošolskim o-trokom, ampak tudi odraslim. Ni izključeno, da bo ta predstava namenjena tudi za mlade iz Goriških brd. Predstave Stalnega slovenskega gledališča v Krminu namreč redno obiskujejo tudi prebivalci z jugoslovanskega obmejnega pasu. O-blasti se namreč dogovorijo, da je mejni prehod toliko časa odprt, da se gledališki obiskovalci lahko vrnejo domov. Za krminske Slovence in za prebivalce Goriških brd bo Stalno slovensko gledališče nastopilo z Veroniko Deseniško. Predstava sodi n o-kvir gledališkega abonmaja, ki ga prirejajo v občinskem gledališču v Krminu. Prav v teh dneh se uprave gledališča in občinsko zastopstvo pogovarjajo o datumu predstave. Vse kaže, da bo SSG nastopilo s tem priljubljenim delom v mesecu a-prilu. Finansiranj« ronskega kulturnega središča Večnamensko javno kulturno središče v Ronkah (o njem smo obširneje poročali v včerajšnji števil ki) bo razprostrlo svojo dejavnost na območju s 60.000 prebivalci. Ko so sklepali o njegovem finansiranju, so določili, da bodo občinske uprave prispevale po 500 lir na osebo, kar pomeni, da bo vodilno telo tega konzorcija razpolagalo z zneskom 30 milijonov lir letno. Nadalje si nadejajo, da bodo po deželnem zakonu št. 60 prejeli dodatnih 70 mili jonov lir. S takšnim dotokom sred štev bo mogoče uresničiti zamisel o postopnem odpiranju tega središča. Dodati moramo, da bo prihodnji mesec na 100 straneh izšla publikacija »D Territorio*. v katerem bodo obravnavali kulturne probleme. Med desetimi prispevki bo tudi prispevek prof. Karla čemjaca o zgodovinski prisotnosti Slovencev na tem območju, Maria Corsinj pa bo objavila članek o bibliografiji zgodovine in kulture Slovencev. Kot smo poročali pred dnevi, so se predstavniki konzorcija sestali z občinskimi predstavniki v Doberdobu, ter se pogovorili o sodelovanju te slovenske občine v življenju konzorcija. Po statutu bo pri občini Doberdob delovala posvetovalna komisija za probleme slovenske manjšine; to izhaja iz člena 34 statuta. Na sestanku so se pogovorili tudi o pobudah, kako pri Slovencih, ki živijo na Laškem spet spodbuditi potrebo po organiziranem in aktivnem manjšinskem življenju. Poleg drugih potreb iz duhovne sfere pa se v okviru konzorcija o-blikuje tudi želja, da bi ovrednotili beneško dialektalno govorico in lo-kalizme tega območja, ki ga imenujejo «bisiacaria». To območje, ki se razprostira nad Timavo in Sočo, razpolaga z nekaterim; značilnostmi ljudske kulture, ki jih nameravajo v okviru sedanjih pobud ohraniti. Kultura »bisiaca* se je začela uveljavljati v začetku tega stoletja, Furlani pa so že veliko poprej imenovali ozemlje, o katerem teče beseda »territorio*, »bisiache* pa so klicali »chei dal Territori*. Del kulturne politike konzorcija bo usmerjen k zbiranju dokumentov in pričevanj svojevrstne kulture tega teritorija, da se jih ne bodo, kot doslej, polastila druga večja in kulturno močnejša središča v soseščini. Če v celoti gledamo na pobudo, moramo ugotoviti, da so se napredne. sile organizirano in s celovitim pogledom lotile obdelave kulturne problematike, za katero poprej niso bili ustvarjeni pogoji ali pa niso v celoti dojeli njene pomembnosti za -plošen družbeni napredek. V Gorici res bogata koncertna dejavnost Na pobudo občinske uprave bodo prihodnje dni v goriškem avditoriju v Ul. Roma tri pomembne koncertne prireditve. V soboto, L aprila, bodo v okviru uglasbenih srečanj*, ki se odvijajo v sodelovanju s tržaškim tiskovnim krožkom, nastopili številni italijanski, japonski, a-meriški in vzhodnoevropski pianisti, ki so se udeležili posebnega klavirskega tečaja pod vodstvom priznanega mojstra Carla Zecchija v Trstu. šlo bo za izbrani krog talentov, katerih imena pa še niso znana; občinstvo bo z njimi seznanjeno šele v odmoru med prvim in drugim delom koncerta, ko bo tudi razdelitev priznanj v obliki diplom. Koncert se bo pričel ob 20.30. Vstop bo brezplačen. Naslednji torek, 4. aprila, ob 21. uri bo pod pokroviteljstvom občinske uprave in tgoriških madrigalistov* koncert turinskega univerzitetnega joevskega zbora vod taktirko Giovannija Acciaia. Na sporedu bodo polifmske skladbe Ingegneri-ja, Di Lassa, da Palestrine, Monteverdija, Lottiia, Mendelssohna, Bettinellija in Maghinija. Omenjeni zbor je požel že več uspehov tudi v mednarodnem merilu. V petek, 7. aprila ob 20.30 pa bo na vrsti koncert najboljših izvajalcev komorne glasbe, ki so sledili tržaškemu ^spomladanskemu seminarju* glasbene interpretacije pod vodstvom Elizabete Schwarzkopf in Valterja Leggeja. Šlo bo za severnoameriške, japonske, in seveda i-talijanske pevce, a navzoč bo tudi znameniti tenor Alfred Kraus. Spremljal jih bo pianist Fabio Nie-der. Vstopnina 2.000 lir, rezervacija in prodaja vstopnic pri tpro lo-co*. Verdijev knrzo 100/e, Gledališča Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo gostovalo v soboto, 1. apnla, ob 20.45 v krminskem občinskem gledališču z Župančičevo »Veroniko Deseniš. ko*. Delo je zrežiral Jože Babič, scene je oskrbel Vladimir Rijavec, a za glasbeno spremljavo je poskrbel Moj-mir Sepe. Predstava bo izven abonmaja. Razna obvestila V smislu ustreznega odloka ministra Starmnatija bo odslej ogled goriškega gradu dražji. Posamezna vstopnica, ki je poprej stala 100 lir, je po novem na voljo za 200 Ur. Z iztržkom od tarifne podražitve naj bi poskrbeli za učinkovitejšo službo za odnašanje in uničevanje trdnih odpadkov. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 »La mazzetta*. N. Manfredi in U. Tognazzi. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Audrey Rose*, M. Mason in A. Hopkins, scope - co-lor. MODERNJSSIMO 17.00-22.00 »Allegro ma non troppo*. Barvne risanke Bruna Bozzetta ob spremljavi glas. be pod vodstvom H. von Karajana. CENTRALE 17.15-22.00 »I quattit> delTAve Maria*, T. Hill in B. Spencer. technicolor, cinescope. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Quello strano cane. . . di papa*. F.NCELSIOR 16.30-22.00 »Kaputt la-ger, ultimo giomo delle SS». Nova Gorica in okolica SOČA «To so gadi* — slovenski film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Ljubezensko življenje B. Trajkoviča* — jugoslovanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Slamnati psi* — ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, UL FratelU Rosselli 23, tel. 72340. 29. marca 1978 S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO EGIPTU (2) EGIPTOVSKI MUZEJ - ZAKLADNICA ZGODOVINE KOPTSKA ČETRT - TRAGIČNO LICE SEDANJOSTI Kairska gora Mokatam - črpališče kamnitih gmot za piramide v Gizehu - Krasna mošeja Mohameda Alija na Cittadelli in klasični bazar Kan el - Halidi Za jtrk kot v vsaki evropski restavraciji: l uvoženim nemškim maslom, domačo okusno marmelado, sladkim in navadnim kruhom. prepečencem, kavo ali čajem pa seveda obveznim kozarcem mrzlega juicea ali še bolje, posebnega čaja karkade. Vse je opravljeno hitro, hitreje kot Kjerkoli pri nas. prav nič po arab sko. Sicer pa je tudi moralo biti tako, saj smo bili spričo obsežnega programa našega izleta vedno v časovni stiski. Nit:, jutranjega pogleda na Nil s terase v 11. nadstropju si nismo mogli dobro privoščiti, čeprav je bil na moč sugestiven. Naš prvi polni egiptovski dan ,je predvideval marsikaj, toda za uvod nas je najbolj mučilo vprašanje denarja. Z dolarji ali italijanskimi lirami si težko pomagaš, povsod sprejemajo samo e-giptovske pounde ali piastre. ki jih moraš imeti vedno polne žepe za bakšiš. No, za to je takoj poskrbela naša vodička Mira. ki že ve kako se taki stvari streže. Banke so bile zaprte — bila je namreč nedelja — zato pa je bila odprta majhna prodajalna parfumskih cvetličnih ekstraktov, ki jih pridobivajo na poseben orientalski način iz cvetja, ki je — to sem doslej pozab ii povedati — ena od redkih zunanjih prijetnosti te dežele, seveda samo ob Nilu. V tej trgovini gostu najprej postrežejo z vročim karka- JUH Naši izletniki na notranjem dvorišču Cittadelle dejem, precej flegmatični lastnik mister Farouk M. El Shaer pa medtem na hitro v angleščini razloži postopek pridobivanja ekstrakta in seveda ne pozabi povedati, kako si potem parfum sam narediš doma in kolikokrat je cenejši od tistega, ki ga za težke tisočake in pod slavnimi imeni svetovnih firm kupujejo naše žene v tržaških parfumerijah. Potem se začne nakupovanje. Izbira je pestra od jasmina do narcis, od mimoze do lotusa, od lavande do mente. od vijolic do pomaranč in limone in kaj vem še česa. Od samega preizkušanja dišiš kot cvetlični koktajl. Toda vse preneseš ker veš, da boš obenem z nakupom vsaj ene steklenične lahko zamenjal svoje lir-ce ali kakšen dolarček (nekateri tudi več) v strahovito umazane toda nujno potrebne papirnate pounde in v papirnati ali kovani drobiž — piastre. Vsekakor mož niti ni bil preveč oderuški. Odišavljeni in opiastreni smo se izrinili iz tesne, zatohle prodajalne in odhiteli skozi kaotični promet na Trg svobode (Tah-rir) na ogled Egiptovskega narodnega muzeja. Ogled muzeja je za začetek skoraj nujen, ker si lahko kolikor toliko pozoren obiskovalec tudi skozi turistično površen sprehod mimo spomenikov nabere dovolj osnovnih pojmov o pettisoč-lelni zgodovini Egipta in njegovi visoko razviti civilizaciji in kulturi — zlasti gradbeni, ornamentalni in arhitekturni — od samih začetkov tam okrog 3000 let pred našim štetjem pa do zadnje od 31 dinastij, do Aleksandra Velikega in kasnejših obdobij. Znano .je, da nekateri muzeji, kot na primer British Museum v Londonu, Louvre v Parizu in Metro politan v New Yorku, hranijo izjemne dragocenosti iz antične egiptovske kulture do katerih so. največ v času osvojevalnih vojn ali imperialne oblasti, pa tudi že prej, prišli na bolj ali manj pošten ali tudi nepošten način, toda kairski muzej s svojimi več kot 100.000 večjimi in manjšimi eksponati je še vedno prvi in najbogatejši na svetu. Vodič An-var je imel tokrat priložnost, da je briljiral s svojim znanjem in. kar je bilo za nas kot turiste še posebno pomembno, s sposobnostjo plastično preprostega in bistvenega podajanja snovi. Najbrž nima smisla, da bi v takem leportažnem zapisu kot je ta, tvegal obnavljanje njegove razlage, saj je ta zapisana v neštetih vsem dostopnih knjigah tudi v slovenščini, toda vsaj o-snovne podatke je že treba navesti, že zato, ker nas bodo imena raznih faraonov, kraljev, kraljic in božanstev spremljala na vsem našem potovanju kot senca tisočletij in povzročala v naših glavah neverjetno zmešnjavo. Kdo bi le mogel ob poslušanju spretnih. gostobesednih in tudi duhovitih arabskih vodičev spraviti v pravilni vrstni red in ga tudi obvladati, razne Manese in Džose-rje, Keopse in Kefrene, Asosise, Mentuhotepe, Sesostrise, Tutmn-zise, Ahmozise in Ramsese in vsa njihova božanstva, od takrat ko so častili božanstva v živalskih podobah (krokodil v Kom Ombu, bik Apis v Sakkari. mačke v Beni Hassanu), pa potem, ko so že imeli dvojno podobo kot Horus s sokolovo, Hathor s kravjo in Sekhmet z levjo glavo, pa preko Nut — boginje neba, Geb — boga zemlje, Horusa — boga sonca in Osiride — boga rasti, tebanskega Amona — vrhovnega boga v času kraljice Hačepsut do Alo-na in ponovne zmage Amonove «božje države* v času 21. dinastije v Delti itd. Vseh teh kraljevskih in božjih figur je. kamor se obrneš toliko, da so jim lahko kos le egiptologi in pa takšni ciceroni, ki vso to zgodovino ponavljajo dan za dnem že desetletja, kot na primer vodič Ahmed v Luksor.ju, o katerem bo kasneje tudi treba reči kakšno besedo. V pritličnem delu poslopja so po strogem kronološkem redu razvrščeni eksponati od tako imenovane zgodnje dobe ali starega kraljestva, preko srednje dobe ali srednjega kraljestva do nove države ali novega kraljestva z vsemi vmesnimi oziroma prehodnimi dobami ter še dela iz grško rimske, nubijske, bizantinske in raznih drugih dob. v zgornjem delu poslopja pa zavzema skoraj polovico vsega prostora slovita Tutankamonova zbirka iz obdobja konec 18. dinastije nove države. Zbirka razen Tutankamonove mumije obsega ves zaklad, ki je bi! leta 1922 nedotakn jen odkrit v grobnici v Dolini kraljev pri Luksorju. Toda o tern več pozneje. Ne bi opisoval kaj vse se nudi v teh prostorih presenečenim turistovim očem, naj za došča le ugotovitev, da gre ne le za izredno 3000 let staro zgodovinsko bogastvo, marveč tudi za neprecenljivo današnjo vrednost v zlatu, pa naj že bo to zlato v obliki mrtvaških mask, z zlatom okovanih lesenih rakev in grobiščnih hramov, v ooiiki vsemogočega drobnega nakita, po sodja, pogrebnih daril, soh itd Iz čistega suhega zlata je izdelana 110 kg težka notranja od treh rakev, v kateri .je počivala Tutankamonova mumija. V preostalih prostorih nadstropja so še številni sarkofagi in razna darila, v posebni sobi. ka mor je treba plačati vstopnino posebej, pa kakih dvajset mumij z oznako imen in letnic. Glede na to. da je Tutankamon vladal le malo časa in že v času dr žavne krize, si je komaj mogoče predstavljati, kolikšno bogastvo je bilo hranjeno v drugih grobiščih iz prvega obdobia 18. dinastije (1552-1306 pred nš.), ki pa je postalo plen raznih roparjev in koliko tega bogastva je še v globinah puščavskega peska. Ti in podobni občutki so nas spremljali, ko smo se vračali v naš «E1 Nil* na kosilo skozi mesto, ki nikakor ne mo re, zdi pa se da tudi noče. skri- ti današnje prav nič vesele stvarnosti. Po kosilu in kratkem počitku nas je pot vodila z avtobusom v stari del mesta oziroma v koptsko četrt V Egiptu je okrog 90 od sto prebivalstva mohamedanskega in 10 od sto krščansko-kopt-skega, katerega začetki segajo v 4. stoletje našega štetja. Nekaj časa smo se vozili ob Nilu in dotlej je bilo še vse nekako normalno. Ko pa smo presekali ne zavarovano progo proti Heluanu, se je začel povsem drugi svet, svet nepojmljive umazanije in revščine v ljudeh in domovih. Ob prašnih neasfaltiranih ulicah se odvija življenje pred očmi vseh. življenje, ki mu je težko reči življenje vsaj za naše pojme. Ljudje lenobno posedajo po ' tleh ali na razmajanih stolih pred nekakšnimi »kavarnami*, vmes so stojnice z raznovrstnim že na pogled od daleč prašnim in umazanim sadjem, in kosi kozjega ali ovčjega mesa v odvratno nehigienskih posodah, med vso to kramo pa se gnetejo na pol goli otroci, koze in ovce, potepuški psi. kakšen pok večen in sestradan konj in še bolj sestradana krava, od povsod zaudarja neprijeten vonj ix) umazani.fi in množici, ki se lenobno preriva, kot zdaj v eno, zda.j v drugo smer plazeča se reka. čim izstopiš iz avtobusa te obsuje truma otro-čadi s stegnjenimi ročicami za bakšiš ali karkoli že, otroci na splošno lepih potez, velikih temnih očarljivih očk in belih zobk, oa tako strašno umazani... In vendar se zdi, da so s svojim položajem ti ljudje če že ne zadovoljni pa vsaj sprijaznjeni, kajti je pač Alahova volja, očitno tudi za kopte, takšna, da mora biti tako in ne drugače in če bo kdaj drugače bo spet zaradi Alahove volje in ne zaraui volje ljudi... Ob tem se človeku zastavlja vprašanje, kdo bo razgibal to ljudstvo in kdaj, kolikšno pot bo še morala napraviti egiptovska revolucija tanke vrhnje plasti. Ob takih soočenjih se zaveš, kaj pomeni vojna z Izraelom za ta narod. ko zveš, da se je z vojnih področjih Sueškega prekopa in okupiranega Sinaja zeteklo v Kairo najmanj 2 milijona beguncev, ki životarijo brez dela. brez strehe nad glavo, brez minimalnih pogojev niti za živalsko življenje. Nič prijetno nam ni bilo, ko smo si zatem v naglici ogledovali egiptovsko-bizantinskri cerkev sv. Sergeja s slovitimi skulpturami v lesu in slonovi kosti, ki predstavljajo Kristpsovo rojstvo, in s kripto, v kateri naj bi po verovanju bival en mesec Jožef s svojo družino in tudi molitve za nekega pokojnika nas niso mogle prizadeti, saj ga je smrt najbrž rešila nečloveškega življenja. Tudi bližnjo sinagogo iz 8. stoletja n.š., v kateri hranijo rokopise Starega testamenta, smo si ogledali boli na hitro. čeprav se .je oskrbnik v njej na vso moč trudil, da bi prodal kakšno turistično publikacijo in izprosil bakšiš za svetišče in najbrž tudi zase. Za koptski muzej Nekaj izletnic pa tako ni bilo več časa in tudi sicer smo si želeli čimprej iz tega kraja človeške mizerije. Iz koptske četrti nas je avtobus potegnil po zunanjih ulicah bolj proti vzhodnemu robu mesta, kjer se na začetku arabske puščave dviga komaj nekaj več kot 200 m visoka kairska gora Mo-kattam in dalje od nje slovita Cittadella. Med položnim vzpenjanjem na Cittadello nam ie vodič Anvar govoril o gori Mokattan na desni Stranj skoraj tik nad cesto, kjer so še vidni, danes v glavnem opuščeni, velikanski kamnolomi rumeno rjavega posebno trdega apnenastega skalovja, v katerih so v času četrte dinastije (2G30 2500 pred n.š.) lomili bloke za gradnjo piramid in jih v času povedenj spravljali do Gizeha. Ker gre vendarle za precejšnjo obzidju Citludclle daljavo nekaj desetin kilometrov, si je komaj mogoče predstavljati s kakšno tehniko so to opravljali in koliko človeških življenj je omahnilo v slavo Keopsa, Ke-frena in Mikerinosa. Toda že smo se zaustavili na ploščadi pred vhodom v Citla-dello, zgrajeno leta 1176' iz skalnih gmot manjših piramid v bližini. Potem ko smo st- otresli vsiljivih prodajalcev spominkov smo skozi mogočna' vrata prišli na prostorni notranji trg z ala-bastrovim vodnjakom v sredi ter slovito mošejo iz alabastra z mogočnimi kupolami in dvema vitkima minaretoma, ki jo ie leta 1857 začel graditi Mohamed Ali. dogradil pa Said, ki ima v njej tudi svoj grob. Mošeja ie sim-JOŽE KOREN (Nadaljevanje na zadnji strani) •■■iiiiiiitnmn«»iiiiiiin»nii(Ht*ii*iiiiii(iiiiBmminiiiniiitiimii*(inmiimiiiiMiiiuifiii(,1|l|l|t,ti||fi4i,|l|,lllil,,|,MI,l,,ig,llsobljen», ni smel zamuditi odlične priložnosti, da napolni malho. Prazna stanovanja, nezaščiteni avtomobili, katerih lastniki so veseljačili in se napajali v gostilnah, trgovine z mastnim inkasom, vse to je bilo tradicionalna tarča navadnih prestopnikov in velikih kriminalnih organizacij. Obenem pa je bila pred velikim šmarnom in obdobjem splošnega poletnega dopusta velika noč zadnja pomladna priložnost, da podzemlje napolni lastne vselej lačne blagajne. Tokrat pa so upi splavali po vodi. Ne le, da so imlicija, karabinjerji in finančni stražniki močno zastrdžili vsa večja mesta, zaradi slabega vremena in napetega političnega vzdušja. pa tudi zaradi vse bolj občutne gospodarske krize so si ljudje privoščili kvečjemu nedeljsko kosilo v bližnji okolici. «Krvniki» in žrtve so tako brez pogajanj sklenili železno pre mirje in se znašli drug ob drugem v restavracijah in gostilnah za velikonočno kosilo. Kdor pa je za ceno lastne svobode in tudi življenja tvegal rop ali tatvino, si ni opomogel: največkrat se je moral zadovoljiti s smešno nizko vsoto, včasih pa le s .. . čuvajem psom. Zaradi tega je podzemlje napovedalo ultralevim teroristom ultimat: ali izpustijo Alda Mora in dovolijo vsestransko normalizacijo ali pa bo po njih. Če do 30. marca predsednik KD ne bo prost, so zagrozili, ebomo prijateljem v zaporu naročili, naj justificirajo enega od vaših somišljenikova «In — so pripomnili — brzostrelke paznikov, policija, samice in posebni oddelki ne bodo nepremostljiva ovira.» (vt) procesa zavzamejo stališče hladne odmaknjenosti (tajnim agentom pa zaupajo morebitno usmerjanje sodnikov), vlogo glasnikov užaljene nemške demokracije pa prepustijo nevezanim osebnostim kot je Brandt. Glasnik zvezne vlade Klaus Boelling je zato včeraj v razgovoru s časnikarji poudaril, da «zasedanje mednarodnega razsodišča ni tako pomemben dogodek, da bi se vlada ob njem lahko razvnemala*, dodal pa je vsekakor, da je glavni cilj zasedanja »blatiti Zvezno republiko Nemčijo, dasi ne morem zanikati, da so nekateri člani razsodišča pravi demokrati.* Veliko bolj histerična je bila reakcija desničarskega tiska, ki označuje razsodišče kot »komunistični cirkus* in ga obtožuje, da bo s svojim zasedanjem dajalo samo potuho levičarskim skrajnežem in teroristom. Na vse te žolčne obtožbe je mednarodno razsodišče odgovorilo dokaj umirjeno in poudarilo, da noče postaviti ZRN in njenih ustanov na zatožno klop, pač pa hoče javno razpravljati (in ’ to tudi v interesu zahodnih Nemcev) o domnevni in delni sprijenosti pravne države in nekaterih njenih avtoritarnih težnjah. Razsodišče hoče skratka ugotoviti: 1. če dejansko uveljavljajo «Beruf-verot* (prepoved zaposlitve skrajnežem v javnih ustanovah); 2. če pristojni organi res izvajajo] cenzuro na osnovi nekaterih no vih norm in protizakonitih sklepov oblasti (med temi normami omenjajo zakon, ki prepoveduje propagando nasilja); 3. če je res da so s preosnovo kazenskega nostopnika omejili nekatere civilne in človeške pravice obtoženca (med drugim gre tu za zakon o osamitvi zaprtih teroristov). Osebnost sodnikov pa jamči, da bo «sodni postopek* objektiven in pravičen, dasi «obtoženec» ne bo i-mel zagovornika, (vt) PTi' Čedadu trčila vlak in avtomobil VIDEM — Na nezavarovanem železniškem prehodu pred Čedadom je vlak trčil v avtomobil. Iz skrotovičene pločevine so gasilci izvlekli truplo 30-letnega Silvana Clopaza iz Rubi-gnacca. Po pričevanju očividcev je Clopaz zavozil na železniški prehod, ne da bi upošteval rdeče luči. Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 tADIT* . DZS • 61000 Llubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali v Italiji pri SPI. . I I Član italijanske _ .... 'z°d,a ^«^ZTT zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel mnska^ ^Trst 2aiožnikov fieg iz dežele Furlani|e-Julijsko upravi. Iz vseh drugih dežel 'M V ZALO ZB T PARTIZANSKE KNJIGE VELIK USPEH ZBIRKE «ZNAMENITI SLOVENCU Pred kratkim so izšli eseji o Cankarju, Zupančiču, Ketteju in Murnu Včeraj sta se v Bejrutu sestala poveljnik mirovnih sil OZN v Libanonu, general Ersklne ter predsednik PI,0 Arafat, ki je načelno privolil v premirje. S tem pa najbrž občasnih spopadov še ne b0 konec, ker so se nekatere skupine Palestincev že izrekle za nadaljevanje boja proti Izraelcem v južnem Libanonu ter znotraj Izraela samega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliiiiiiitiimiiiiMiiiiiniiiimiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRETRESLJIVA DRUŽINSKA TRAGEDIJA PRI PORDENONU INDUSTRIJEC V TRENUTKU BLAZNOSTI S PIŠTOLO UBIL SVOJE TRI OTROKE Najmlajša je bila stara tri leta, najstarejšemu pa je bilo osem let - Mož si je po umoru pognal strel v sence iu leži v pordenonski bolnišnici v brezupnem stanju FORDENON - Včeraj zjutraj se je v San Quirinu pri Pordenonu pripetila srhljiva družinska tragedija. 41-letni industrijec Gianfran-co Zanussi je iz nepojasnjenih razlogov ubil svoje tri otroke in si pognal strel v sence. Vse se je odigralo ob 5. zjutraj, ko je Zanussi vzel iz nočne omariee pištolo in se napotil v del hiše, ki je bil namenjen otrokom. Za seboj je zaklenil vrata in vstopil v sobico, kjer je spala najmlajša hči, 3-letna Elisabetta. Na hodniku jo je ustrelil v glavo in s trupelcem v roki vstopil v drugo sobo, kjer sta spala 8-letni Vittorio in 7-letna A-riana. Proti vsakemu je sprožil smrtni strel, nato je še sebi pognal kroglo v sence. Streli so zbudili Zanussijevo ženo, l S Primorskim dnevnikom po Egiptu (Nadaljevanje s 4. strani) bol Kaira, saj se .je prav nod Mohamedom Alijem začela nova doba Kaira oziroma nastajanje današnjega Kaira. Notranjost mošeje je ogromna, Razsvetljujejo jo podstropne v krogu razvrščene luči, glas pa odmeva v njej kot sredi gorskih prostranosti. Z zunanjega dela na starem mestnem obzidju je čudovit pogled na mesto z neštetetimi minareti, ki se slikovito odsevajo v rdečkastem sončnem zatonu. Glavno smo za ta prvi kairski dan opravili, toda kdo bi se odrekel še skoku v bazar, znani turški Kan el Halidi bazar, pa čeprav so nam že vnaprej povedali, da zaradi nedeljskega dne ne bo kazal svojega pravega o-braza. Nič zato. nekaj bo že odprto sicer pa je poglaviten vtis. Spustili smo se v ozke uličice, v katerili te zagrabi tesnoba, zlasti še, če se izgubiš in si potem hočeš nočeš žrtev razmer, v katerih — tako pravijo — je izginil za zmeraj že marsikateri Evropejec. No, nam se kaj takega ni primerilo. Nasprotno, z relativno mirnostjo so lahko naši izletniki uveljavljali svojo trgovsko žilico pri nakupovanju vsega, kar ti bazar ponuja od najbolj nemarnega kiča do kvalitetnega blaga in dragocenih kamnov ter zlatih izdelkov. Imeti trgovsko žilice alla Franko pa pomeni to, da nekaj, za kar zahtevajo lo egiptovskih lir, daš recimo eno ali največ dve pa še je veliko vprašanje, koliko preveč je pri tem zaslužil prodajalec. Po večerji v hotelu še malce na kavarniško teraso na skodelico dobre turške kave — mazbut ali osvežujoči karkade, nekateri tudi malce po mestu, saj so trgovine odprle tja do desete ure. in potem k počitku za naslednji dan, ko so prišle na vrsto slavne piramide. Avtobus zavozil v prepad: pet mrtvih in 28 ranjenih PARIZ - Pet mrtvih in 28 ranjenih je obračun cestne nesreče, ko je avtobus s 33 potniki strmoglavil v 50 metrov globok prepad v jugozahodni Franciji. Nesreča se je pripetila na cesti, ki pelje na Col de Peyressourde. Avtobus je bil z devetnajstimi dijaki in spremljevalci namenjen v neko zimskošportno središče. POMEMBEN RAZPLET V PREISKAVI 0 NAPADU NA DANILA RUSSA V Caserti aretirali desničarska skrajneža ki naj hi v petek zabodla mladega levičarja Eden od aretiranih naj bi bil član mladinske organizacije MSI - Russu gre na bolje CASERTA — Pomemben razplet v preiskavi o napadu na Danila Rus-sa, pripadnika izvenparlamentarne levičarske organizacije »Lotta con-tinua*, ki je bil hudo ranjen v petek zvečer v Caserti. Javni tožilec Et-tore Maresca, ki vodi preiskavo, je podpisal zaporna naloga za desničarska skrajneža Raffaeleja Riccia in Antonia Manzina, ki so ju zaprli v kaznilnico v Santi Marii Capua Vetere z obtožbo sodelovanja pri poskusu umora in nedovoljene posesti orožja. Do spopada, v katerem je bil Rus-so hudo ranjen (oče kirurg mu je z drznim posegom le za las rešil življenje) je prišlo v petek zvečer v središčnem Korzu Trieste, ko je peščica pripadnikov «Lotta conti-nua* zavrnila letake, ki so jih delili mladi desničarski skrajneži. Kaže, dasi uradni izsledki preiskave še niso potrdili domneve, da spopad ni bil zgolj posledica naključja in mladostne nestrpnosti, pač pa so ga fašistični prenapeteži načrtno izzvali, saj naj bi dejansko pripravili zasedo političnim nasprotnikom. Delitev letakov naj bi bila tako le pretveza za izzivanje izgredov. Kot so včeraj popoldne med tiskovno konferenco poudarili pokrajinski voditelji izveniparlamentarne levice domnevo o zasedi potrjuje dejstvo, da so v pretep posegli tu di pretepači iz okoliških vasi, »ki so se nalašč zbrali na sedežu MSI*. Dodaten dokaz pa naj bi bil dejstvo, da naj bi mladega Russa zabodla kar dve nasprotnika z dvema nožema. V tem okviru velja še pripomniti, da je bil v spopadu lažje ranjen še 22-letni Claudio Taccogna, katerega ie krogla zadela v levi bok. Petkov spopad v Caserti je le zadnji člen v dolgi verigi načrtnega fašističnega nasilja in izzivanja ter, kot dokazujejo nedavni spopadi v Bariju, kjer je bil ubit komunistični aktivist Petrone, tudi fizičnega uničenja nasprotnikov. Skrajna desnica, ki je bila moralno in politično osamljen?, se skuša uveljaviti z nasiljem in z ustrahovanjem. Aretirani Riccio, ki naj bi bil član misov- ske mladinske organizacije, je izrazit predstavnik takšnega pojmovanja »političnega boja*, saj je star znanec policije in je bil pred poldrugim letom že aretiran ter obtožen udeležbe na prepovedanem shodu, posesti orožja, povzročitve poškodb v zvezi z izgredi pred neapeljsko fakulteto za arhitekturo, (vt) Jutri sc prične proces o pokolu na Trgu dclla Loggia BRESCIA — Občinska uprava Brescie se ne bo prijavila kot zasebna stranka na procesu o pokolu na Trgu della Loggia. Namen tega sklepa je preprečiti morebitno zahtevo po premestitvi procesa. V Brescio so medtem že pripeljali pet glavnih obtožencev, 11 pa jih je na prostosti. Devet je obtoženih sodelovanja pri pokolu, drugi pa lažnega pričevanja. Predsednik sodnega zbora bo danes pregledal opravičila porotnikov, jutri pred razpravo pa bo izžrebal morebitne nadomestne porotnike. Nemiri v Namibiji po umoru Kapuuoa WINDHOEK - V predmestju glavnega mesta Namibije so v ponedeljek zvečer izbruhnili nemiri zaradi umora zmernega črnskega voditelja Clemen-sa Kapuuoa, predsednika Demokratske zveze Tumhalle, politične stranke, ki združuje pripadnike različnih ras. Ni še znano, kaj je dejansko v ozadju novega tragičnega dogodka, gre namreč že za drugi umor politične osebnosti v zadnjih dveh mesecih, čeprav nekateri indici govore, da gre najbrž za obračunavanje med posa meznimi plemeni. Ni pa mogoče povsem izključiti, da gre morda tudi za načrtovano akcijo pretorijskega režima, ki naj bi v deželo vnesla držav- ljansko vojno in s tem vsaj zakasnila, če že ne preprečila osamosvojitev Namibije. V tej zvezi so se že pojavile obtožbe na račun naprednega gibanja SVVAPO, da je odgovorno za zločin. Kljub prepričevanju VVashingtona Evropa noče nevtronske bombe WASHINGTON - Dva meseca po «vrhu» članic zahodnega zavezništva v Washingtonu se ameriška vlada in še posebej Pentagon vprašujeta, ali jima bo končno uspelo vsiliti zahodnim zaveznikom nevtronsko bombo, ■ taktično orožje, ki je po mnenju ameriških strategov »življenjskega pomena za Zahod*. V prihodnjih dneh naj bi odpotoval v Evropo neki visok ameriški vladni funkcionar z nalogo, da obrazloži zaveznikom stališče Washing-tona. V bistvu naj bi funkcionar orisal stališče, ki ga je predsednik Carter izčrpno prikazal britanskemu premieru Callaghanu med njegovim obiskom v Washingtonu. Kljub širokopotezni prepričevalni akciji a-meriške uprave kaže, da se nobena zahodnoevropska država ni še dokončno izjasnila, nizozemski parlament pa je celo glasoval proti novemu orožju. V Washingtonu prevladuje — kot poroča ameriški tisk — dokajšen pesimizem glede možnosti ’ uspešne prepričevalne akcije, dasi skušajo v uradnih krogih prikriti črnogled-nost s pretiranim optimizmom, češ sporazum o nevtronski bombi je skorajda dosežen. V dobro obveščenih krogih so poudarili, da je tako pretiravanje brez vsakšrne resne o-snove. 28-letno Ester Patuzzo, ki se je znašla pred zaklenjenimi vrati otroškega nočnega oddelka. Takoj je pokli cala agente, ki so vdrli vrata in našli industrijca v mlaki krvi ob truplu male Elisabette, v posteljah pa mrtva Arianno in Vittoria. Za-nussija, ki je bil še živ, so takoj prepeljali v pordenonsko glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za oživljanje. Njegovo stanje je brezupno, po operacijskem posegu je njegov elektroencefalogram vodoraven. Vzroki tragedije bodo po vsej verjetnosti ostali neznani. V takih primerih lahko samo domnevamo, kaj je povzročilo ubijalsko blaznost, saj je nemogoče, da bi bilo kaj drugega kot blaznost. Zanussijevi so bili poznani kot zgledna družina, industrijec pa kot SKrben mož in oče. Tudi njegova gospodarska dejavnost ni poznala zapletljajev. Zanussi se je zadnje čase nekoliko bolj posvečal svojemu malemu kovinarskemu obratu, ki zaposluje 15 delavcev. Domov je prihajal pozno in precej izčrpan od dela. Med drugim je bil' zaskrbljen, da bi kdq skušal storiti kaj zlega njegovi družini. Zanussi je bil tudi zbiratelj orožja in je imel v svoji vili številne puške in pištole z ustreznimi policijskimi dovoljenji. (voc) promet, ko je nenadoma pridrvel težak tovornjak, ki je pomel ljudi in avtomobile. Voznik je s prizorišča nesreče zbežal, kasneje se je javil polici- Odpeljali so ga v bolnišnico, saj doživel živčni zlom. LJUBLJANA — Partizanska knjiga je predstavila štiri nove knjige iz knjižne zbirke Znameniti Slovenci*. To so poljudno napisani znanstveni eseji o predstavnikih slovenske modeme: Cankarju. Župančiču, Ketteju in Murnu Tudi te izražajo raznolikost znanstvenega pristopa in esejistične obdelave, ki je zbirki prej v korist kot v škodo. Josip Vidmar je v knjigi o Otonu. Župančiču uporabil gradivo iz svoje knjige, ki je izšla leta 1933, obenem pa je spretno združil o-dlomke iz drugih spisov ter dodal več kot tretjino novega gradiva, ki podaja sintetičen prikaz Župančičevega duhovnega in pesniškega zorenja. Dušan Moravec se je zadržal v knjigi o It>anu Cankarju predvsem pri pisateljevem delu, v življenjepis pa je posegal le v ključnih trenutkih umetnikove življenjske in ustvarjalne poti. Osnova za prikaz Kettejevega življenja in dela je doktorska disertacija sarajevskega slovenista Juraja Martinov<ča: avtor je znal suho znanstveno snov omehčati v natančno izrisan profil zgodaj umrlega pesnika. Najbolj esejistično pa je napisana knjiga o Josipu Murnu: pisec Jože Snoj je hotel v njej prikazati pesnika kot «očeta» moderne slovenske poezije, kot človeka, ki je v svojem kratkem življenju vendarle našel stik s subjektivnim jedrom romantičhega pesnenja, kar izpričujejo tako njegove pesmi kot, problemsko in tematsko dragocena pisma. Zbirka *Znameniti Slovencu je že našla tudi stik z bralci in kupci. Kalcšnih 700 kompletov najmvejših knjig je že prodanih, slaba polovica lanske serije pa je tudi že pošla. Zbirka izhaja v nakladi šest tisoč izvodov, predstavniki založbe pa menijo, da bo naklado treba prilagajati od knjige do knjige. Že letos je pričakovati osem novih del: o Linhartu. Matevžu Langusu, čopu. Jožefu Štefanu. Levstiku, Jurčiču, Jenku in Gregorčiču. J. P. Pred Ancono Za velikonočne praznike stoštirje mri vi v prometnih nesrečah RIM — V štirih dneh letošnjih velikonočnih praznikov so v prometnih nesrečah umrle 104 osebe, ranjencev pa je bilo kar 2.311. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je število smrtnih nesreč padlo, povečalo pa se je število kazni. so se pojavile «rdcčc alge* ANCONA — -V morju pred Ancono so po devetih mesecih odmora opazili čezmerno bohotenje «rdečih aig*. Odkritje je zaskrbljujoče, saj se to navadno dogaja v začetku poletja in ne spomladi, ko je voda še hladna. Že nekaj let se v severnem Jadranu soočamo z biološkim onesnaževanjem morja, ki sicer kopalcem ne škoduje, a uničuje ribje boga- stvo. Vzroki morskega «cvetenja» so različni, kot glavni razlog pa je prisotnost ogromnih količin hranljivih snovi v morju. Maloštevilne naprave, ki prečiščujejo mestne odplake, so po mnenju izvedencev med glavnimi krivci. Prečiščevalni proces ni namreč dokončen, odpravlja TUDI ROMMEL BO IMEL SVOJ MUZEJ Konec tedna bodo v Aleksandriji slovesno odprli muzej posvečen nemškemu feldmaršalu Enoinu Rommlu in njegovemu znanemu «Afrikakorpsw>. Muzej bo v istem poslopju, v katerem je Rommel imel nekoč svoj generalštab in od koder je povzročal ne malo skrbi zaveznikom v severni Afriki. Razstavili bodo njegov kompas, njegov plašč, njegovo maršalsko palico ter zemljevide, na katerih je koval svoje strateške načrte. Egiptovske oblasti so tudi povabile njegovega sina Manfreda, sedanjega stuttgartslce-ga župana, ki je zaslovel prav zadnje čase, saj je imel dokajšnje preglavice z vso zadevo domnevnih samomorov v super-zaporu za anarhoteroriste, kot jim pravijo v ZRN v Stamm-heimu. Že prav. da so nacisti leta 1944 prisilili feldmarešala Rommla, da si je sam vzel življenje, saj je bil vpleten v zaroto proti Hitlerju, ostaja pa še vedno dejstvo, da je Rommel, dokler ni uvidel, da je tretji reich obsojen na propad, zvesto uresničeval načrte svojega fuehrerja Adolfa Hitlerja. Zato se nam zdi egiptovska pobuda vsaj neumestna. Po tej logiki bi n.pr. pri Stalingradu lahko odprli muzej posvečen Von Paulusu, ali nekje drugje muzej posvečen kakemu drugemu nacističnemu častniku, ki morda ni bil vojni zločinec, ki pa ostaja še vedno član armade, ki je opu-Stošila Evropo in povzročila milijone žrtev po vsem svetu. le toksično nevarnost, v morje pa pošilja ogromne količine dušika in fosforja. Umetna «pognojit ev» morja pa povzroči čezmerno bohotenje aig in dpugih mikroorganizmov, ki porabijo ogromne količine kisika, kar povzroči motnje v morskem e-kosistemu. Letošnje za nekaj mesecev predčasno «cvetenje» po vsej verjetnosti napoveduje povečanje pojava v poletnih mesecih. Končni odgovor pa nam lahko dajo le znanstveniki, ki so že pričeli laboratorijske analize vzorcev vode. Štirje mrtvi in 11 ranjencev v prometni nesreči AGRIGENTO — V bližini Palme di Montechiaro v pokrajini Agrigento se je včeraj zjutraj pripetila strahovita nesreča, pri kateri, so bile ubite štiri osebe, enajst je ranjencev, od teh so enega prepeljali v Palermo na oddelek za oživljanje.1 Vse se je pričelo z okvaro avtoci-sterne, ki jo je zaneslo na levi rob cestišča. Prišlo je do zastoja v prometu in do manjših verižnih trčenj. Ljudje so skušali ponovno vzpostaviti iMiitiiiriMiiiiiiniiiiiiiifMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiii v VOJNA ZA LETALIŠČE IZGUBLJENA Policija je ekstremiste sicer pregnala, tokijsko novo letališče pa bodo lahko odprli šele čez en mesec SALISBURY — Po vesteh iz uradnih virov ,je v Rodeziji v teku velika vojaška akcija proti skupini borcev Zimbabve, ki je pred tednom dni prišla iz Mozambika. V vojaških opera cijab sodelujejo tudi letala. TOKIO — Nasprotniki novega tokijskega letališča Narita so tudi desetič uspeli preprečiti otvoritev novega objekta, ki je bila napovedana za jutri, prvo letalo pa naj bi pristalo v nedeljo. Vsaj mesec dni bo treba, za popravilo škode, ki jo je v nedeljo povzročila skupina ekstremistov v kontrolnem stolpu, kamor ji je uspelo vdreti kljub moč nemu policijskemu kordonu 13 tisoč mož. Demonstracije pa se niso končale v nedeljo, kajti večja skupina ekstremistov se je zaprla v trinadstropno železobetonsko trdnjavo, ki so jo zgradili na zasebnem zemljišču, poleg letališča in prav na kraju, kjer bi morali v prihodnjih letih zgraditi pomožno stezo. Od tu so policijo obmetavali z zažigalnimi bombami in kamenjem. Policija se je morala v ponedeljek nekaj ur pošteno truditi, preden ji je uspelo priti v notranjost trdnja- ve. Seveda ni šlo brez težkih pnevmatskih kladiv, dvigal in drugih podobnjh tehničnih 'pripomočkov. Branilci trdnjave, ki so se spričo tako masivnega napada umaknili v notranjost, so se v glavnem uspeli umakniti po podzemskem rovu, ki je bil speljan do bližnjega gozda. Vsi pa ie niso bili dovolj hitri, kajti deset branilcev je policija aretirala še v bunkerju, 41 pa so jih polovili ob izhodu iz rova. Že v ponedeljek se je na izredni seji sestala japonska vlada, ki je obravnavala najnovejše izgrede na letališču Narita, včeraj pa so se na podlagi točnega poročila in ocene škode odločili za preložitev otvoritvene slovesnosti, dokler se ne o-pravijo popravila na kontrolnem stolpu in dokler ne bodo zagotovili popolne varnosti, kar pa bo ob upoštevanju bojevitosti in iznajdljivosti nasprotnikov letališča, zelo težko doseči, (vi) Visokofrekvenčni oddajnik povzroča fizične motnje PORTLAND (Oregon) — Radijski tehniki in zdravstveni izvedenci skušajo ugotoviti lokacijo skrivnostnega vira radijskih valov visoke frekvence visokofrekvenčnih radijskih valov, ki so povzročili fizične motnje številnim osebam na območju Eugene - Springfielda in Portlanda v Oregonu. Po prvih ugotovitvah je valovna dolžina skrivnostnega »oddajnika* med 4,74 in 4,75 megahertza. To je običajna frekvenca, ki se je poslužujejo zvezna vlada in medcelinski oddajniki. Poseb ni meteorološki pogoji so po vsej verjetnosti ojačili in spremenili elektro-magnetsko valovanje oddajnika v A-lamedi (Kalifornija). ANDREOTTI, BERLINGUER, KDO PA STA? Je že res. da je Amerika nekoliko oddaljena od Italije, to pa nikakor ne more obrazložiti dejstva, da komaj 8 od sto A-meričanov z univerzitetno izobrazbo in z letnim poprečnim dohodkom, ki presega 15 tisoč dolarjev, ve, kako se imenuje predsednik italijanske vlade, samo 4 od sto pa ve, da je En-rico Berlinguer tajnik Komunistične partije Italije. Nekoliko bolj poučeni so Američani o francoskih zadevah, saj je ime Giscarda D'Estainga znano skoraj polovici anketirancev. O osebnosti in pomenu v mednarodnem merilu italijanskih politikov pa se velja zamisliti tudi ob dejstvu, da 42 od sto Američanov natančno ve, kdo je Idi Amin Dada in v kateri državi vlada. Ni dvoma, da je Amin slikovit primerek afriškega diktatorja, zanimivo pa bi bilo vedeti, zakaj je bolj prizadel domišljijo poprečnega Američana, oi' naših politikov.