PoStnlna pavSallrana« Leto I., štev. 18. V LJubljani, nedelja dne 12. septembra 1920. Posamezna štev. 60 VflU Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno...... 15 „ za zased, ozemlje 300 , za inozemstvo. . . 400 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca 158 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/L Telefon št 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št 6. Telefon št 36. ličn kr. ptit. čet uriti 11(42 Napredni inteligenci!! Volitve za ustavotvorno skupščino so razpisane. C as je, da opredelimo stališče k ustavnemu problemu. Vabim napredno inteligenco vseli strok, ki jih zanima vprašanje, kako bodi uravnana uprava v naši državi, da se udeleže v nedeljo dne 19. septembra 1920. ob deveti uri dopoldne v mestni dvorani v Ljubljani sestanka, kjer se bo razpravljalo o ustavi. Debato uvedejo referati načelnika dr. Sagadina, prof. dr. Vošnjaka in okrajnega glavarja dr. Steske. Barikade v Trsta. Oblasti so se medtem posvetovale o ukrepih, ki naj bi se ukrenile proti Šentjakobčanov. Generalni civilni komisar je imel popoldne dolg pogovor z mestnim poveljnikom Ferrero, ki je Trst, 11. sept. (Izv.) Delavstvo se je na poziv soc. organizacij povečini zopet vrnilo na delo. Listi izhajajo. Civilni komisar je odredil, da morajo biti vsa hišna vrata ob 9. zaprta, po 10. pa ni nikomur dovoljeno ho-1 izdal ukaz vojaškim poveljnikom, da diti po ulicah. Razburjenje v mestu j zasedejo Sv. Jakob. Okoli 17. ure je je še vedno veliko. Fašisti širijo go- odšlo iz glavne vojašnice nekoliko vorico, da so zadnje dogodke provo- močnih oddelkov brigade „Saezari", dr ali — Jugosloveni. z dvema topovoma in veliko število Trst, 11. septembra (Agenzia Ste- redarjev in orožnikov. Vojaštvo je fani). Snoči so demostrantje, veČina spremljalo nekoliko avtomobilov i Slovani v predmestju Sv. Jakob zgra- municijo Avtomobili z vojaki in topo-Razprava se bo ' ibal ncT največ! barikado. Pehota jih je hitro po- vi so se ustavili pri Sv.l Jakobu na okoli obsega pokrajinske in okrajne j rušila. Ob tem je bilo ondanih traje hribu Ob 5 uri in 40 minut je bil avtonomije in o tem, kako ustvariti! Pra™lh topovskih strelov. Pn spo-|dan ukaz, da se otvon ogenj. Takoj padih je bilo usmrcenih troje oseb, tak stik s pokrajinsko in okrajno državno upravo, kakor tudi s strokovnimi pokrajinskimi uradi (tehnične direkcije, finančna, zdravstvena, šolska uprava), da bo ob enem varovana iniciativa samouprave in zagotovljeno konvergentno delo avtonomije in vseh panog državne uprave« Naš sestanek ni političen, temveč strokoven. Prosim obilne udeležbe. Ljubljana, 10. septembra 1920. Dr. Gregor Žerjav s. r. ProkSamscija lugosS. patriiarSiata. Beograd, 11. septembra. (Izvirno.-) Na jutrišnjem arliierejskem zboru v Sremokih Karlovcih bo pre- nato so zagrmeli trije topovski streli. Barikade so zetele v zrak, napolnivši z dimom ulice. Topovskim strelom je sledilo streljevanje iz strojnih pušk. Vsi ti dogodki so naredili v mestu ogromen odsek. Razburjenje je bilo veliko, kajti streljanje ni ponehalo niti zvečer in se je ponavljalo vso noč. Vojaški oddelki patrolirajo po posameznih ulicah in streljajo, če vidijo ali slišijo kaj sumljivega. Po temnih mestnih ulicah, pogostoma vojaški avtomobili z ranjenci. Tudi tekom včerajšnega dneva je bilo veliko oseb ranjenih. Romeo Prirmožič I na obeh straneh in nastopila je pa-j jf K W1. ,naPadi Pg vza, ki je trajala do popoldne. Mol ! ton časom so oživele ulice, zaprta ^adetodstinh krogelj na mesta mr- z improviziranimi postojankami, o- tev" Zv!cer /,e .zasLa med urmkajoce 1 - 1 — ' - 'se množice ljudi pn Sv. Jakobu 20 letna Karmela Zagodnik. V gnječi je tako nesrečno padla, da si je je razbi,a lobanje. Trst, 10. septembra. Kakor poroča | ,.Lavoratore" so pri izgredih dne okoli stoi pa so jih aretirali. Noč je minula nrrno. Trst, 11. septembra. O včerajšnjih krvavih bojih jx> šentjakobskih ulicah poroča „Edinost": Za včeraij ponoči je ljudstvo pri Sv. Jakobu zaprlo nekatere ulice s pravrajenimi vozovi, tami, kamenjem, kolesi, zaboji itd., da tako pepreči vožnjo vojaškim avtomobilom in eventualne napade s strani redarstva in vojaštva. Na barikadah so plapolale rdeče zazstave z napisi Lenin in drugimi. Streljanje je bilo sišati celo noč. Okoli štirih zjutraj je nekako ponehat boj koli katerih se je zbralo veliko število radovednih ljudi. Okoli enajstih se je .... .. .zbralo v Istrrski ulici okoli barikad cital regent proklamacijo napravo-ve]iko ljudi k zborovanju. Kmalu na-slarae kristjane kraljevine SItS. v to So prišU fja tudi ravnatej „La-kafcen slavi zaslug* pravoslavne cer- voratura". Maiam Pasigli, in dru za narodno ujeamjenje, se spe^ gj voditelji, ki so popizkušali prego-|3. t. m. varnostne straže in vojaki minja ogromnih žrtev pravoslavnega voriti uporno ijudstvo, da bi opusti- streljali po ulicah kot blazni. Zdrav-aunovnisiva na oltar domovine ter lo nadaljni odpor in se razlšo. Toda niki in bolniški strežniki, ki so hi-slavuostuo proglasa skupno patnar- gOVOrniki niso imeli mnogo uspeha, teli ranjencem na pomoč, so imeli na Pravoslavne cerkve kraljevine ge]e, ko se jim je zagotovilo, da se rokah zastave rdečega križa, toda tu-bHb. Froklamaeija se bo izvršila z voži!e vse sile na osvoboditev di to znamenje jim ni mnogo poma- veiikmii svečanostmi. aretirancev, katerih število je zelo galo. Začeli so streljati tudi nanje. Ljubljana, 11. septembra. Povo- narastlo, kajti razen tega, da so bi-1 Rešilni vozovi so poizkušali priti v dom proglašen j a pravoslavnega pa- i aretirani po nekaterih hišah vsi I bližino, pa so se morali vrniti, ker trijarhata se bo vršila svečana služba moški, se smatrajo za aretirane tu- j je bilo Streljanje prehudo. Stražni-božja v evangeljski crkvi ob 10. do- di ranjenci, in da se bodo v slučaju. I ki so streljali tudi na okna, ki so poldne. Čete bodo stale pred cerkv i- j da se ne posrečijo tozadevni poiz- bila odprta, ali pa, ki so se baš od jo po Gosposvetski cesti in Dunajski I kusi uporabila skrajna sredstva, se pirala. Tudi pri tej priliki je bilo cesti do hotela „Slona". Vojaštvo bo je del ljudstva razšel, zagotavljajoč, J ranjenih več oseb. Varnostne straže v vojni opremi. Dne 11. se izpali | da je pripravjen stavkati tudi še ne- in kraljevi orožnilki streljajo brets koliko dni, dočim je del še vedno os-1 cilja. Ako v temi užgeš vžigalico, tal pri barikadah in govorili so raz-1 bodi gotov, da te takoj pozdravi toni govorniki. Po nekaterih hišah v I ča krogel. Ako gledal skozi okno, se Istrski ulici so bile izvešene italijan-1 ti utegne pripetiti isto. Oklopni av-ske zastave, karr je uporno ljud-1 tomobili drvijo po ulicah. Posadka stvo smatralo v teh časih za izziva-1 začne streljati, kjer opazi gruče lju-nje in je zato veliko zastav strgalo Idi. List ugotavlja, da je varnostna iz oken, ali pa so šle posamezne gru-1 oblast dala aretirati vse one osebe, tem vlaku so se vozili tudi Stojan| če v stanovanja zahtevati, naj se jim I ki so bile pri zadnjih dogodkih ra-Protič s svojo hčerko ter minister za izroče izvešene zastave. Te zastave I njene in ki so se motale zateči v šume in rude Kovačevič. Z regen- so potem obesili na razne svetilnike bolnišnice ali na rešilne postaje, tudi tom je odpotovala tudi princesa Je-I in jih zažigali s kiri „ Živio Ljenjn". ako so bile težko ranjene, lena s svojim sinom. | Okoli treh popoldne sta privozila po ulici dva voza s senom, sprem-jevana po oboreženih vojakih. Ta-Praga, 11. sept. Občni kongres I koj ko je množica te zapazila, je vdr-»Svobodne misli" v Pragi nadaljuje la proti vozovoma, jih ustavia in svoje delo ob navdušenosti praškega I razorožila vojake, ki so nato nadalje-prebivalstva. Kongres pripravlja od-1 vali svojo pot brez orožja. Posamezni govor na pozdravno adreso, ki jo je j vojaški oddelki so bili razoroženi na vposlala nemška frakcija vSvobodne več krajih od posameznih skupin ob- misli". Ta pismeni pozdrav zbuja oroženih z zapenjenimi puškami in I fani javlja: Pri spopadih tekom vče-upanje, da bo imela »Svobodna mi- samokresi. Pred temi skupinami je rajšnjega popoldneva sta bila vbita 1 sel" kmalu sotrudnike po vsem svetu, trobil trobentač vojaški marš, kar je j policist in v civilist, v korporal in Kongres je sklenil, predlagati J zbujalo velik smeh. |vj civilnih oseb pa ranjenih. zvezi narodov, da se v njej ustanovi še posebna sekcija, ki bi se bavila specialno s šolskim poukom. Predlog profesorja Ubarda, naj se francoski jezik uvede kot skupni jezik »Svobodne misli", se bo predložil glavni zvezi. Uradniško vprašanje pred ministrskim svetom. Ljubljana, 11. septembra. Dopis-1 letarijata! Živela III. internaciO' ni urad objavlja iz Beograda: Kra- nala!" ljevska vlada se bavi z ureditvijo J Beograd, 11. septembra. (Izvir-uradniškega vprašanja in izboljšanja no.) Po prizadevanju ministra Ku-materi jelnega stanja vseh vrst urad- (kovca je prišlo uradniško vprašanje ništva, Jri je v današnjih razmerah. sedaj v odločilen stadij. Včeraj jo zelo nepovoljno. Upati je, da se bo minister Kukovec oficijelno posetil to nujno vprašanje v kratkem času i ministrskega predsednika Vesniča, ugodno rešilo. j ter ga opozoril na opazni položa j, ki Ljubljana, 11. septembra. Nocoj' je nastal vsled zavlačevanja nrad-se je vršil pred Mestnim domom od niškega vprašanja. Vesni« je priznal komunistične stranke sklican želez- tehtnost argumentov ter prosil rai-ničarski shod, katerega se je udele- nistra Kukovca, da vzame akcijo v žilo okrog 1000 ofob. Na shodu je svoje roke. Popoldne je dr. Kukovec bila sprejeta resolucija, ki pravi: j imel sestanek z upraviteljem finanč- Udeleženci pozdravljajjo z odkritim navdušenjem prvi pojav revolucionarnega značaja, katerega se poslužujejo slovenski javni nameščenci v dosego svojih upravičenih zahtev po zboljšanju svojega gmotnega položaja. Z obžalovanjem pa konstatirajo, da javni nameščenci svojega gibanja niso tako pripravili, da bi bilo od istega pričakovati* vsa j delnih uspehov in to zato, kei*"~nji-hove organizacije ne stoje na razrednem stališču. Priporoča jo torej vsem tovarišem v javnih službah, da nedo-statke v svojih organizacijah odpravijo, da se postavijo na strogo raz- nega ministrstva min. Draškovi-čem in nato ponovno z ministrskim predsednikom. Sestavljen je bil poseben ministrski komite, ki je danes dopoldne imel svojo sejo in ki je nato se vršeči ministrski seji podal svoje poročilo. Danes i»j>oldne je dr. Kukovec pozval v Beogradu se mudeče zastopnike zagrebške in ljubljanske deželne vlade na konferenco, v% kateri se je dognalo, da uradniški komite, ki* je'izdelal elaborat o novi novi službeni pragmatiki svoje naloge ni popolnoma dovršil. Neurejeno je ostalo vprašanje eventualnih nadaljnih draginjskih doklad in tu- redno stališče in da zahtevajo odjdi ni poskrbljeno, da se izdela pre-svojih vodstev, da se priključijo gled, kakšne financijelne žrtve bo spilošnem.u pokretu jugoslavenskega proletariata. Uvažuje. da bodo javni nameščenci ta bratski nasvet upoštevali in pa čimpreje uresničili, se zavežejo zbrani, da jih bodo v takem slučaju odločno in povsod podpirali. Živela mednarodna solidarnost pro- nova uradniška uredl>a zahtevala od države. Poopol- J drugih mestih so izdala vojaške od-dne je bolgarski odpravnik poslov redbe proti vsem eventualnostim. Za Todorov predal zastopniku zuna- j sedaj ni mogoče reči, kako se bodo njega ministra svoje poverilne listine. I razvili dogodki nadalje. Dunaj, 11. sept. V Draždanih je London, 11. septembra. (Brez-prišjo do krvavih spopadov med žično.) Po poročilu iz Milana gine orožništvom in brezdelnimi delavci. I poslednje upanje, da se konča spor Izgredi so trajali ves dan in pozno j med kovinskimi delavci in tovarna/i. V noč. 22 oseb je težko ranjenih. » Milan, 10. sept Y ladjedelnici Ita*! »Orlando" (Livorno) so delavci svo-' jevoljno spustili na morje rušilec, zgrajen za vojno mornarico. Milan, 10. sept „Secok>" poroča: Na zborovanju industrijalcev v četrtek se je baje našla nova formula za sporazum: industrijalci so pripravljeni k Večjim koncesijam. Nova ruska ofenziva. London, 11. sept (Izv.) Rusi so zopet pričeli z ofenziva Pri Brest-Litovskem so se morali umakniti Poljaki za 15 vrst Rusi obstreljujejo Brody. Med hodavo in Coknmom so Ruš vstrli v popljske popstojan-ke. Tudi te so se Poljaki umaknili. Ljubljana, 11. sept Danes opoldne se je vrnil iz Beograda predsednik naše delegacije v plebiscitni komisiji minister n. r. Jovan Jovano-vič. Po kratki konferenci z deželnim predsednikom in poverjenikom Žerjavom se je popoldne odpeljal v Celovec. Celovec, 11. sept Semkaj je prispel poslanik Jovanovič ter je svoj pri-hod takoj najavil članom plebiscitne komisije. Predsednik Peck je sklical sejo komisije za ponedeljek. V tej seji pade odločitev o sledečih točkah: odstranitev jugoslovanskega vojaštva iz cone A, omejitev orožništva, odprava nadzorstev na podlagi agrarne reforme. Regpza pomeni anehsijo Reke. Bakar, 11. septembra. (Izvirno.) V četrtek je na skupščini v gledališču Feniee d'Annunzio odkrito izjavil, da znači , Jieggenza italiana di Fiume" realno in nepobitno anek-sijo mesta Reke Italiji. Po tej d' Annunzijevi izjavi je načelnik njegovega štaba de Ambris preči tal že ske pogodbe, ki bi v istem trenutku odvzela Italiji vse koncesije na drugih straneh. 13akar, 10. septembra. (Izvirno.) Anektirani otok Rab je v upravnem pogledu dodeljen Lošinju. Rim, 11. septembra. (Izvirno.) objavljeni statut in pri tej priliki D' Annunzio je ua Reki javno pri- naglaštal, da bodo Jugoslovani, čeprav je Reka corpus separatum, uživali popolno svoboda Zanimivo pa je dejstvo, da je d' Annnuzio v svojem govoru silno ostro napadal Francijo in da so med njegovim govorom neprestano padali žaljivi medklici proti francoski republiki. Tudi „Ve-detta d' Italia" je silno razljučena na Francijo, posebno pa zaradi članka v „Tempsu:< (ki ga objavljamo na drugem mestu Ur."), da bi samostojnost Reke pomenila kršitev london- segel, da bo slej ko prej z vsemi silami in do zadnjega vzdihljaja boril za »druženje Reke z Italijo. Jugoslavija da se jc že sprijaznila z mislijo, da izgubi Reko. „Idea Nazionale" javlja, da je jugoslovanska vlada zs nadomestilo za Reko že zahtevala celo Albanijo. Milan, 11. sept. Jugoslovanska vlada je že pred nekaj dnevi sporočila ententi, da ne bo priznala od d Annunzia pripravljene proglasitve kvarnerske države. Klerikalni obreko-valci pred sodiSiem. Beograd* 11. septembra. (Izvirno.) Minister pribičevič je dal državnim pravdnikom nalog, da dvignejo obtožbo radi razžaljenja časti proti vsem listom, ki so v zadnjem času objavljali nesramna obrekovanja nekega Pavloviča. Med drugimi »deta postavljena pred sodišče tudi »Slovenec" in »Večerni List". Nemiri na Hrvatskem Zagreb, 11. septembra. (Izvirno.) Sv, Ivanu ZeJini, kjer ao upor- ni seljaki ubili kotarskega predstojnika Spillerja, so udrli tudi v hišo ministra za šume in rude, dr. Kovačeviča, ki je bil tamkaj kot odvetnik in obenem izbran tudi kot zastopnik okraja. Kmetje so ministrovo stanovanje popolnoma uničili in oplenili. To vse pa popolnoma nič ne ovira „Hrvatau, organ ministra Kovačevi ča, ki je včeraj priobčil članek, v katerem odobruje te nemire in vali vso krivdo za dogodke ni centralizem. Žalibog je bil ta članefc »Hrvata" zaplenjen. Ljubljanski iicej Šolsko leto se pričenja. S strahom mu gledamo stariši ženske mladine nasproti, ker smo v veliki zadregi, ■kam naj pošljemo svoja dekleta. Sodeč po pojasnilih, ki jih dobivamo pri ravnateljstvu liceja in ženske gimnazije, ne more biti govora o rednem poslovanju tega zavoda v roku, ki je določen za druge srednje šole. Kakor se čuje, eploh ni misliti na otvoritev gotovih razredov, ker ni na razpolago zadostnih učnih sob, dasi mora biti za vsakogar povsem jasno, da je treba vse storiti, da se edini naš slovenski srednješolski zavod za žensko mladino kar najbolj širi in raz- Nastanjen je licej v poslopju internata „Mladike". Že to je poglavje, ki je dovolj žalosten, kajti neprecenljiva je kulturna in materielna škoda. ki jo trpi ves naš narod vsled tega, ker to poslopje še vedno ni vrnjeno svojemu namenu, to je vzgoji ženske mladine. V poslopju liceja sa-njega se nahaja v 1. in 2. nadstropju še vedno inšpektorat državnih želez nic, v pritličju mestne stavbe pa — ne vemo, če z odškodnino ali brez nje — razni oddelki pokrajinske vlade, kakor stanovanjski urad, oddelek za neko „brambo" in za premog. Vr hu tega je v pritličju tiskarna za že-.leznieo z velikanskim strojem, o ka-rem se tudi ne ve, če je prišel v prostore šolskega poslopja z dovoljenjem pristojne oblasti, kajti da mora zi-dovje vsled tega silno trpot.i, jo jasno, človek vpraša, kako pridejo vsi ti uradi, zlasti pa oddelki vlade, do tega, da sede maloštevilni uradniki — vsega skupaj menda kakih 20 oseb — v sedmih velikih učnih sobah, kjer bi melo najmanj kakih 300 gojenk udobnega prostora. Vkljub temu, da se je od merodajne strani že ves čas delalo na to, da se uradi pravočasno izselijo, še do danes nimajo naloga, da naj zapuste to poslopje in tudi ne vedo, kam da naj se izselijo. V tem oziru obtožujemo deželno vlado, ki je bila o vsem informirana, ki pa v tej kričeči aferi ne stori ničesar. Seveda gotova gospoda na deželni vladi nima časa in volje za to vprašanje, ker smatra za nujnejše in važnejše, kako bo Orle obleka v ukradene sokolske kroje in — kako bo najbolje napolnila klerikalne samostanske šole z našo žensko mladino. Popustljivosti ljubljanskega občinskega sveta bi moralo biti konec. Najti mora pot, da se vrne ta najlepši ljubljanski učni zavod svojemu namenu in da zopet postane pravi dom naše ženske mladine. Milom ali silam! tako - tudi ni razlike med reškimi Italijani, ki so proklamirali samostojnost "Reke in med vlado v Rimu, ker, kakor je jadransko vprašanje ena, tako je italijansko druga celina. Ako triumfira na Reki italijanska stvar nad londonskim paktom, tedaj se je treba odločiti za eno ali za drugo, ali priznati londonski pakt, ali pa samoodločba narodov". Izvajanja pariškega „Tempsa" so logična in povsem prepričevalna. Ker pa v politiki logika ne igra odločilne vloge, bo „Tempsovo" spoznanje rodilo nekaj sadu le tedaj, če ne bo ostalo samo na potrpežljivem papirju, temveč se uveljavilo tudi v glavah francoskih in angleških državnikov, ki danes držijo pokonci vso italijansko jadransko politiko. _ Posledice D'An-nunzieve prokla-macije za Italijo. D'Annunzio je utemeljil prokla-macijo kvarnerske države z „voljo naroda", akoravno baš iz Reke prihaja največ protestov proti njegovi samovolji in je baš z bog zadnje pro-klamacije celo reški narodni svet — odstopil. Toda beseda je izrečena in Rim, ki je — akoravno v neuradni obleki — kumoval „regenzi" se bo nanje pozival in bo proti vsem ugovorom visoko dvigal ščit „narodne samoodločbe". Da pa ima tudi rimska medalja dve strani, to se je .čutil dolžnega povedati svojim italijanskim prijateljem sam pariški ofieiosus „Temps", ki v posebnem uvodniku „L'inde-pendence de Fiume" piše: Že po nedavni predzgodovini sami, da je proklamaeija Reke prva epoha aneksi ja k Italiji, bo jadransko vprašanja dobilo popolnoma novo sliko! Dve poti sta bili, ki sta do sedaj vodili k rešitvi jadranskega vprašanja; prva pot je rešitev londonskega pakta, druga pa je samoodločba narodov. — Londonski pakt je dodelil Reko Jugoslaviji. S tem, da so sedaj proglasili neodvisnost Reke — torej prvi korak k aneksi j i — je ustvarjen nov položaj: onemogočili so sitem, ki je na njem zgrajen londonski pakt ter so uveljavili načelo samoodločbe narodov in to v mejah, ki so, kakor ravno dokazuje nova regenca Kvarnera jako široke in raztezne. Vsakomur je jasno, da se Italija .ne more sklicevati na načelo samoodločbe narodov samo na Reki, na otokih in bližnjih krajih, v istem hipu pa odrekati to pravo ostalemu ozemlju na jadranski obali in v ozadju! Vsa vprašanja, ki se nanašajo na Adrijo, so ena in ista, zato bb pa tudi ne morejo rešiti na temeljil. nasprotujočih si načeL, Isto- Prihod Jugoslovanov iz Sibirije. '' • ' i Ljubljana, 11. septembra. Kakor smo včeraj javili, so prišli v Gruž poslednji jugoslovanski do-brovoljci iz Sibirije. Izpolnila se jim je tako vroča želja, da morejo po šestih letih zagledati svojo domovino, za katero so se kot dobrovoljci borili. Večina od njih je bila v nekdanjem I. jugoslovanskem polku, ki je vršil odgovorno in težavno garni-zijsko službo v Tomsku in pozneje na železniški progi od Alzamaja pa do Nižne-Udinska. Mnogi od njih pa so mnogopreizkušeni borci iz Dobrudže in pozneje iz osvobodilnega boja pri Samari in pod Uralom, kjer je marsikdo od njih položil svojo krvno žrtev za sanje vstajajoče Rusije. Lepo število jih je tudi služilo v vrstah čeških legijonarjev, kjer so vršili svojo službo tako ugledno, da so jih Čehi le sila neradi pustili od sebe — v jugoslovanski polk. Posebne težave pa so morali prenesti pri evakuaciji iz Sibirije in so morali vzhodno od Nižne Udinske vstopiti v boj z boljševiki, ki je osobito za slovenski bataljon dobra izpadel. Na zadnje so bili ves čas, od Irlentska pa do Vladivostoka, skoraj 3000 kilometrov dolgo, ariergarda zavezniške armade in vršili to nalogo kar najbolj vzorno. V Sibiriji so imeli ves čas zelo dobro izvedeno organizacijo, ki je posebno skrbela tudi za ljudsko prosveto med vojaki. V tem pogledu gre prof. Košniku posebna zasluga. V transportu, ki je prišel v Gruž, je gotovo do 400 Slovencev, med njimi preko 100 Primorcev. Enako je mnogo Ljubljančanov, inž. Stan-co Novak, teh. Radunc, učit Jože Kozak, abs. jur. Stanko Kreč, poročnik Pilmi in drugi. Dalje omenimo še dr. Pleša iz .Devina, kapetana Širše dr. Pleša iz Devina, kapetana Šir-cla, jur. J ar ca iz Gorice, kon9ervato-rista Antona Neffata, ki je v Sibiriji neumorno delal za procvit naše glasbe ter absolventa idrijske realke Ostanka in Bratino. Nepopisljivo je, s kakšnim hrepenenjem so čakali naši dobrovoljci na povratek v domovino in kako zelo so se prizadevali, da pridejo domov. Ali kot pripadniki malega naroda so se morali ravnati po določilih višje zavezniške komande, niti za misliti pa ni bilo, da bi si oni mogli iz lastnih stroškov nabaviti ladjo. K sreči je prišla začetkom leta naša vojna misija, ki je priskrbela ladje in ki se je sploh vestno brigala za dobrobit naših ljudi. Šefu misije, podpolkovniku M rtiču in pa poslaniku drju. Pu-riču gre v tem oziru vsa pohvala! Prva transporta, ki sta prispela na ladjah „Antilochus" in „Kildonan Castle", je domovina prezrla, dasi je osobito drugi transport sestajal večinoma iz dobrovoljcev Dobrudže. Zelo nebratsko bi bilo, da bi prezrli še tretji transport „Himalajo". Naši Sibirci so skromni in gotovo ne pričakujejo bog ve kaj, ali malo ljubezni smo jim dolžni pokazati._ Politične beležke. '+ Zbližanje med demokratsko in radikalno stranko v Bosni. Beo-gradska „Pravda" javlja, da je v poslednjem času opažati med bosanskimi radikalci veliko nerazpolože-nje proti vodstvu radikalne stranke v Beogradu. Vzrok je v prvi vrati razlika v mišljenju glede agrarne reforme; vodstvo radikalne stranke s Proti čem varuje v celoti interese turških begov, a bosanski radikalci s Srškičem so v agrarnem vprašanju zavzeli popolnoma stališče demokratske stranke. Ista podrejenost vlada tudi v upravnih načelih in osebnih vprašanjih.. Protič je hotel postavil v Budni za prcdcLi-i.ir.a vlade srbi-janca Trifunoviča, a bosanski radikalci se temu odlc€no protivija .,Pravda"' je mnenja, da poetoji med bosanskimi radikalci in demokratsko stranko nekaj dodirnih točk, ki bi omogočile zbližanje med obema strankama. ,-r Hrvatski Savez seljakov za demokratsko stranko. Dne 7. septembra so je vršila v Osjeku dobro obiskana konferenca zaupnikov demokratske stranke. Navzočih jc bilo zlasti mnogo seljakov. Njihov zastopnik je podal sledečo izjavo: „Sem zastopnik Saveza seljakov, ki šteje v tej župniji nad 2000 članov. Prepričan sem, da so interesi seljakov zavaro vani edinole v demokratski stranki in da se najvažnejša vprašanja programa Seljačkega Saveza popolnoma skladajo s progamom demokratske stranke. Zato izjavljam v zmislu dogovora s člani Saveza, da pojde Se-ljački Savez pri volitvah za konstituanto v boj za demokratsko stranko. Seljački Savez za županijo Viroviti-co ukazuje vsem svojim članom, da smatrajo kandidatsko listo demokratske stranke za svojo. Pričakujemo pa, da se listina demokratsko stranke ne bo sestavila brez sporazuma s Seljačkim Savezom." + Obupne razmere na Ruskem. Novi predsednik petrograjskih so-vjetov Kuklin je priobčil v „Kras-naji Gazeti" poročilo o obupnih prehranjevalnih razmerah v Petrogra-du. Po tem poročilu se v Petrograd živila sploh več ne dovažajo, ker se železniške proge uporabljajo samo za vojaške transporte. Že tako nezadostni odmerek živil je bil sedaj znižan na minimum, zato pa se sovjetska vlada tem bolj bavi z načrtom ustanovitve tvornic za izdelovanje živil. Kako naj bi se to zgodilo, pa ne ve nihče. — Te dni se je s parni-kom „Regina" vrnilo v Swinemiinde 70 nemških delavcev in rokodelcev, ki so pred dvema mesecema odpotovali v sovjetsko Rusijo. Poslal jih je v Rusijo komunistični „Aus\vande-rerverein Ost". Izjavili so, da so srečni, ker so ušli boljševiškemu peklu. + Ruska mirovna delegacija- Či-čerin je v svoji zadnji noti polj sla vladi naznanil ruske mirovne delegate za Rito. Predsednik r^ske delegacije je Joffe, potem ljudski komisar za kmetijstvo Manuiio, in član IjudsKega komisarijata za finance Obulenski. -f »Italija v škripcih" bi bil primeren naslov članku „Na poti v Aix-les-Bains", ki ga prinašajo „Narodni Listy" od svojega italijanskega dopisnika Kapa Signia. Pravi, da se bo v Aix-les-Bains reševalo poleg vprašanja o mali antanti in Rusiji pred vsem razmerje med Italijo in Francijo. Članek pravi: Rivaliteta med Francijo in Italijo ni nova. Prijateljstvo med obema državama ni bilo niti med vojno tako trdno in uravnano, kakor se je zdelo. Politične tendence obeh držav so se precej razšle... Zveza obeh bratskih narodov se je takoj po ujedinjenju Italije ohladila in ko je Italija stopila v trozve-zo, je nastal razdor, ki ga niti nova prelita kri ni mogla zaceliti, posebno, ker je po vojni iz Italije nastala zaveznica, ki se povišuje nad svojo nekdanjo zaščitnico (Francijo). Niso samo evropska vprašanja, ki danes ločijo Italijo in Francijo, so tu tudi konkretni spbri. To se je videlo iz debate med francoskimi in italijanskimi listi v zadnjem času. V Italiji se očita francoski politiki, da se povsod stavi proti Italiji iz strahu, da ne bi Italija, ki je v svetovni vojni prehitela Francijo po številu prebivalstva, premogla Francije tudi v gospodarskem razvoju in jo tako iztisnila iz njenih pozicij v Evropi. Posebno pozicije v Sredozemskem morju, ki jih je Italija dobila, gleda Francija ljubosumno in vsak uspeh Italije postaja neuspeh Francije. Ako je torej Francija podpirala Jugoslavijo v jadranskem vprašanju, ni bilo to iz simpatije za mladi ujedinjeni narod, ampak iz političnih namenov, da bi bila s tem ojačena proti-italijanska gravitacija Jugoslavije. Francija bi baje rada namesto bivše Avstrije postavila novega nasprotnika na Adriji, ki bi ogrožal Italijo od boka Prijateljstvo Francije do Jugoslavije je znak ne-prijateljstva do Italije. — V Italiji se trdi, da se tudi v vprašanju Avstrije in Cehoslovaške postavlja Francija proti Italiji. „V Franciji se je ustvarila sistematična opozicija proti Italiji. Tako n.pr. na Ce-h©slovaškem je Pelte izpodrinil Picdona, v Palestini odriva Francija Italijo pri protektorato, v San Remu je bila proti reparacijskim zahtevam, v Londonu jo ovira v kontroli proti Turčiji, odreka ji pravico predsedništva v mirovni konferenci itd. Italija je baje izšla obubožana iz vojne. Italija je odvisna od tujine. Francija hoče Italijo izkoristiti. Gospodarsko vprašanje Italije je socialno vprašanje-Nezaposlenost, industrijska kriza, delavski nemiri — vse gre na račun Francije, ker baje izolira Italijo. Nezaupnost raste." Zadnji dogodki so potrdili izvajanja člankarja — zato bo za nas važno vprašanje, ali bosta Milferand in Giolitti našla pot enotne politike, ki bi bila — nam na škodo. + Velikopotezna stanovanjska akcija na Češkem. Finančni mini- ster dr. Eugliš je v svojem govoru dne 10. t. m. v Moravski Ostravi izvajal : Pri gradbi hiš ne moremo računati na privatne podjetnike. Praga sama potrebuje 7000 novih hiš. Treba je ustanoviti prisilno organizacijo. Mi iščemo diktatorja ali pa organizatorja, ki bi mogel oživotvoriti to organizacijo. Investicije se mora jo izvršiti kreditnim potom. Kazpi-1 sali bomo investicijska posojila ne samo doma, ampak tudi v inozemstvu. Računamo pri tem na pomoa svojih rojakov v Ameriki. Pozvali jihi bomo, naj vsaj 11 dni svojega zaslužka mdože na to posojilo. Na tai način bi dobili 500 milijonov dolar" je v. Danes ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Jlarodnega doma veliko manifestocijsko zborovanje 3B5. C5® * Manifestacija demokratov. Danes ob 10. uri dopoldne se vrši mani-festacijsko zborovanje Jugoslovanske demokratske stranke, na katero opozarjamo pristaše demokratske misli, da se ga zanesljivo udeleže. Zborovanje se vrši v veliki dvorani Narodnega doma, I. nadstropje. * Kralj Peter je odgovoril na pozdrav, ki so mu ga poslali slovenski dobrovoljci povodom svojega kongresa v Ljubljani, s sledečo brzojavko: Jugoslovenskim dobro-voljcima! Od srca zahvaljujem jugoslovenskim dobrovoljcima na toplom pozdravu. Petar. * Minister Trumbic je danes dopoldne z ekspresom potoval skozi Ljubljano v Beograd. 2 njim je prispel dr. Ivan 2ol-ger, ki se je odpeljal v Maribor. * Za načelnika presbiroja v Beogradu je imenovan dr. Vojislav Vojanj)vič, bivši docent na filozofski fakulteti beograjskega vseučilišča. Dosedanji načelnik Lončarevič je premeščen v ministrstvo za konstituanto. * Prememba v višjem šolskem svetu. Poverjenik za socijalno skrbstvo jc odpoklical zastopnika tega poverjeništva v višjem šolskem svetu, gosp. J. Lavtižarja, in na njegovo mesto imenoval učitelja gosp. J. Betrianija. * Nameščenje v avstrijski državni službi. Avstrijska vlada je po daljšem skle-vanju končno prevzela v službo avstrijske republike večje število upravnih uradnikov, ki so pred prevratom službovali v naših deželah. V politično službo na nemškem Štajerskem so sprejeti: bivši policijski ravnatelj v Ljubljani grof Kari Kunigl, bivši vladni svetnik pri deželni vladi na Kranjskem dr. Robert Praxmarer, bivši dvorni 6vetnik v Trstu dr. Ernest Pipitz. bivši namestniški svetnik dr. Bemliard Harminski in bivši okrajni glavar v Pri-morju Rudolf Gorizzutti — vsi pri deželni vladi v Gradcu. Nadalje so nameščeni bivši okrajni glavar v Radovljici dr. Friderik Maikias v Radgoni in bivši konceptni praktikant pri deželni vladi v Ljubljani grof dr. Albert Lichtenberg v Gradcu. S 1. julijem 1so bili imenovani Josip Truger (prej računski revident v Ljubljani) za računskega svetnika pri deželni vladi v Gradcu, Rudolf Smerekar (prej pri državni policiji v Ljubljani) za policijskega oficiiala in Josip VaUandt (prej pri policijski straži v Ljubljani) za revirnega nadzornika — oba pri obmejni kontroli v Lipnici. * Dravinjske doklade učiteljstvu. Ministrstvo financ je odredilo na zahtevo ministra prosvete, da se izplačajo učiteljstvu 25 %ne draginjske doklade od junija t 1., kakor iste prejemajo vsi drugi državni uradniki. * V spomin bojev v Dobrudži so priredili češki častniki v Pragi slavnosten večer, na katerem je govoril minister nar. obrane dr. Markovič, ki se je spominjal težkih časov, kjer so se prvič skupno bojevali češki in jugoslovanski dobrovoljci za svobodo. Za Jugoslovane je govoril naš vojaški a tašč polk. Mihel, ki je poudarjal, da ostane bratstvo krvi med nami tudi v bodočnosti. * Odprto pismo deželnemu predsedniku objavlja komunistični Savez rudarskih radnika v Rdečem Praporu. Savez zahteva, da deželna vlada takoj prekliče prepoved, da se 17 svoj čas iz rudniške službe v Trbovljah odpuščenih komunistov zopet sprejme na delo. Savez za slučaj, da vlada ničesar ne bo ukrenila, odklanja odgovornost za vse posledice. * Ujedinjenje kovinarskih strokovnih organizacij cele Jugoslavije v komunističnem centralnem sindikalnem veču napoveduje „Rdeči Prapor". Dne 1. oktobra se sestane v Celju konferenca zastopnikov vseh prizadetih zvez, da sklenejo enotno zvezo kovinarjev v Jugoslaviji. * Ustanove za nadaljnjo izobrazbo absolviranih zdravnikov. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje štiri ustanove za nadaljnjo izobrazbo absolviranih zdravnikov na inozemskih univerzah, in to po eno za socialno higieno, bakteriologijo, epidemiologijo in rflntge-nologijo. Univerzo, na kateri bo zdravnik nadaljeval študije, določi zdravstveni odsek. Štipendije se podele za sedaj samo za leto dnu Čeloma ustanova za vsakega zdravnika znaša 12.000 dinarjev = 48.000 kron. Interesente opozarjamo na Uradni Ust št 104. * Ponarejevalci bankovcev. K nekemu kamenotiskarju na Dunaju je prišel 30. avgusta neznan človek in ga zaupno prosil, ako bi mu hotel natisniti 100.000 jugoslovanskih bankovcev po 20 dinarjev. Tiskar je navidez prevzel to delo -in tujec mu je prinesel litografijo prve in zadnje strani jugoslovanskega 20dinarskega bankovca. Cez nekaj dni pa je prišel k njemu isti tujec še z enim človekom, preklicala sta naročilo jugoslovanskih bankovcev in naročila natis 10.000 čehoslovaških kron. Kakor plačilo sta tujca obljubila tedenski zaslužek 15.000 kron, ako bi se delalo samo po dve uri na dan. Tiskar pa je o ceH stvari aviziral policijo in ko sta tujca prihodnji dan zopet prišla m prinesla jako dobro izdelano cinkasto ploščo, jih je policija aretirala.. Ponarejevalca sta Ljubljana, 11. septembra. 33Ieini trgovski pomočnik Markus Lernerf in 471etni trgovec z blagom Simon Rabti Oba so izročili deželnemu sodišču na Dunaju. * Znanega narodnega delavca in publicista drja. Hugona Werka, odvetnika v Zagrebu, je zadela težka družinska ne^ sreča. Njegov 1 Tlet ni sin Ivo, gimnazijec 6. razreda, se je vsled neozdravljive na-duhe ustrelil. * Lista krivcev, ki jih zahteva naša vlada od Avstrije je sledeča: feldcajgmaj-; ster Potiorek, generaloberst Rhemen, feldU maršalleutenant v. Weber, feldmaršal K&-wesz, julius Rettich iz Budimpešte, divn zicnar Lutgendorf, auditor Bartha, stot-< nik Buchner, polkovnik Binina, general Globoenik, polkovnik Jelinek, grof CIarrc Martinitz, general Planek, okrožni poveljnik general Salio-Soglio, Mici Sassler, major Vladimir Stenzel, major Stepetič, general Tamassf, poročnik Žukanovič, Mita Stoianov in polkovnik Nesel — vsega skupaj 21 oseb. * Proti zakotni trgovin? s cigaretami in tobakom izidejo te dni v Monopolski upravi stroge naredbe. Vsako zakotno trgovanje bo najstrožje prepovedano in kaznovano; istotako bo prepovedano pod denarno kaznijo predajanje cigaret po go stilnipah in kavarnah po rlrsžjih cenah, kakor so določene. Vsak gostilničar in ka-varnar bo imel pravico na prodajo tobačnih izdelkov proti navadnim trafikant-^ skim odstotkom. * Iz Doba nam pišejo: Najslabid ceste menda v celi deželi so v naš« ljubljanski okolici. V najbolj zanemarjenem stanju pa je cesta skozE II rastje do mostu čez Savo. Sest leti se ni zanjo nihče brigal, letos so jo> posuli, pa tako, da štrli iz nje kamenje, debelo ko zc-ljnate glave. Cestni odbor in njega dični načelnik Oražem sta se iz Šustešičevih časov* Oražem prejema sicer plačo, ima cestarja, toda cestar in pomožni dela* vec" sta morala namesto na cesto, na" Oražmove travnike. Skrajni čas b2 bil, da se razžene ta famozni cestar odbor z načelnikom vred ter izroči) skrb za ceste solidnim ljudem. * Zlato poroko sta obhajala pretečend sredo v mariborski stolnici nadzornik juž-< ne železnice v p. Ludovik Premrov in nje-" gova soproga Josipina, hči pesnika Miren slava Vilharja. Sin jubilarjev, bivši koba-riški notar Miroslav, je še vedno intew niran v Rimu. * Danes, v nedeljo 12. t. m. ob 3. uri popoldne, velika vrtna veselica'združenih! ljubljanskih organizacij JDS, na Kozler-jevem vrtu, v slučaju slabega vremena ae vrši veselica v vseh prostorih Narodnega doma. * Ljubljanske JDS organizacije pros^ jo. da se za veliko vrtno veselico, ki se vrši popoldne ob 3. uri na Kozlerjeveitf vrtu, v slučaju slabega vremena pa v vseh prostorih Narodnega doma, prineso cvetlice kar na veselični prostor. Prosimo vse, ki razpolagajo s cvetlicami, da se tema pozivu odzovejo, ter podarijo kolikor mo? ge>če največ cvetja. * Štorklje na ljubljanskem barju. Neki prijatelj prirode je naselil na svojem posestvu črne štorklje, ki so se doslej olV-držale. Ker je ta ptica pravi kras za zenn Ijo kot je naše barje, priporočamo našim streljačem in ptičarjem, da jo puste iz prirodoznanstvenih ozirov pri miru, kajti pravi lovec se ne bo zmotil, da bi jihj streljal. * Moka za lep. Obrati, ki rabijo poji kvarjeno pšenično moko št 0 za lep, naj javijo to takoj z navedbo množine mest? nemu tržnemu nadzorstvu. * Obilica sadja na mariborskem trgu£ Na mariborskem trgu je bilo te dni izredf no veliko sadja po zmernih cenah. Prodal ja se tudi že grozdje po 6 K kilogram. * Jabolčni cvet v septembru. Z IgaJ nam Je poslal prijatelj našega lista vejico! jabolčnega drevesa, na katen se poleg zred lega sadu nahaja popolnoma razvito crefc je. Tudi iz drugih krajev se poroča o m^ kih pojavih mile jeseni. * Nov južni kojndfor v Zagreba* Južna železnica zgradi v Zagrebu non moderni kolodvor, ki bo stal zahodno cd sedanjega. Preddela so se že prid čela. * Jesenjska konjska dirka v Md riboru se bo vršila 25. in 26. t nij Ker jo letošnja pomladanska dirks< eijajno uspela, je zanimanje za to( dirko že sedaj veliko. * Stari leseni državni most £ej{ Dravo v Mariboru, ki je že od otvo^ ritve novega mostu za promet aaprfcj se sedaj popolnoma odstrani. Okrož" na stavbena sekcija je že razpisali konkurz ^a odstranitev mostu. * Obrtniški izpiti za vajence kofl vinske stroke v Mariboru se bodel vršili letos prve dni mesca oktobra!« * Svinjski sejem v Mariboru. Včeraj fee je vršil v Mariboru prvič po izbruhu svetovne vojne zopet svinjski sejem, ki je bil jako. bogat. Na prodaj je bilo izredno veliko število pitanih prašičev. Kupcev je bjlo obilo. Svinjski sejmi v Mariboru so bili pred vojno znani daleč na okoli in je pričakovati, da bodo kmalu dobili zopet svoj stari sloves. * Podražena stanovanja v Mariboru. Mariborski mestni magistrat ie najemnike stanovanj opozoril, da so vsled zvišanja naklad dolžni povrniti hišnim gospodarjem 14 odstotkov čiste najemščine od 1. januarja 1920. dalje. * Tržne cene na celjskem trgu. Dose-daj smo imeli na celjskem trgu dan za dnevom priliko videti takozvano „straši-Jo" v obliki table, na kateri so bile napisane maksimalne tržne cene za različne kmetijske pridelke, ki so se prodajali na trg u. Naši kmetje so bili na to tablo seveda jako ogorčeni in ravno zaradi nje tudi ni prišlo zadosti potrebnega blaga na trg. Sedaj se je odbor za določevanje cen ojunačil in sklenil, da še tržne cene začasno odpravijo. Upati je. da bo kmeč ko ljudstvo zopet številneje obiskovalo celjski trg s svojimi pridelku _ * Polovične vozne cene za voiaštvo. Počenši s 1. t. m. imajo častniki, vojaški uradniki in vojaki," kadar potujejo privatno, na vseh progah državne železnice ugodnost polovične vozne cene, in sicer častniki in vojaški uradniki na vseh vlakih (razen ekspresnega) in v vseh razredih, vojaki pa samo v tretjem razreda osebnega vlaka, . * Splitski poštni in brzojavni ravna-tel] lihy je odšel na dopust, s katerega se ne vrne več, ker bo umirovljen. Ravnatelj Tihy je početkom vojne denunciral poslanca dalmatinskega sabora in sedanjega poštnega uradnika Franiča, ki je bil na podlagi te ovadbe takoj suspendiran in poklican v vojake. * Forotno zasedanje v Celju. Za tretje porotno zasedanje, ki se prične dne 13. t., m. so razpisane dosedaj sledeče razprave: 13. septembra proti Štefanu Bincelu in Andreju Dolinarju zaradi tatvine, proti Jerneju Dolinarju zaradi poneverbe; 14. septembra proti Antonu Podgorška JI? J ,<£u Qo!ežu zaradi tatvine, proti Nezi Mbnšek zaradi detomora- 15 septembra proti Franu Ribiču in Boltežariu Pristovšku zaradi posilstva: 16. septemb proti Ludoviku Lužarju in Juriju Povale-ju zaradi tatvine; 17. septembra proti Josipu Drametu zaradi umora; 18. septembra proti Franu Velkovrhu, Josipu Ger-zinii in Franu Zeliču zaradi tatvine; 20eanes ob 3. ari. pop. na JCoslerjevem vrtu velika vrtna veselica zfrnženih ljubljanskih organizacij ]2)S. Iz uradnih listov. Iz vojaške službe. Za podporočnike zadostujejo iste priprave v tovarni _ " j za pred lavo enih in istih kož. V prvi :avni rok k tekmi je 10. t. m. Prijavljenih j vrsti moramo poudar jati, da man jka je že večje število tekmovalcev. Dohod zal v Jugoslaviji tehničnega konsunjen-občinstvo po Trnovskem pristanu. k.I ta ovčjih in kozjih kož. primanjkuje st Ilirija—Varaždinski S. K. V nedeljo, J tovarn, ki bi predelavale kože te vr-™ *■}2Ase^Ulbra.' se vršf "a,Prodoru[3te_ Xo dokazujejo silne količine ne- Ilirije ob 1418. uri nogometna tekma med Varaždinskim športnim klubom in Ilirijo. Varaždinski športni klub je najboljši klub v Varaždinu in ie dosegel v letošnji sezoni prav čedne rezultate. Vstopnina: sedeži I. vrste po 24 K, 2. vrste po 16 K, stojišče po 10 K, za člane in dijake (le v predpro-da ji) po & K. Predprodaja vstopnic za di- prpdanih ovčjih kož, ki polnijo ko-I žarsk.i skUuišea. V naši zemlji se predela komaj 10 ?o sirovih ovčjih kož, kozjih pa t.i:i tol.kj ne. Produkcijo teh kož cenijo na 800.000 kosov letno. Glavni tehnični konsu- jake se bo vršila na prostoru Ilirije v so-J m en t i Slovenija, iugreb in Bosna. %l8-.d0 y?2PN,and™ te,kme|$:oveniia predela okro- 200.000 ko-velja stojisce brez izjeme po 10 K. Tekma1 ' se bo vršila ob vsakem vremenu. k. I slavil paketui promet tudi s Cehoslovaškd 1 in drugimi državami. Kakor za Avstrijo, tako se bodo tudi za ostalo inozemstvo sprejemali te zacarinjeni in plombirani paketi. Taksa za Češkoslovaško sestoji iz našei in čehoslovaške notranje takse ter tranzitne takse avstrijske za vsakih pet kilo-; gramov 20 švicarskih centimov.Teža paketov za Čehoslovaško sme znašati do 20 kg, za ostale države do 5 kg, a taksa! ostane, kakor je določeno z mednarodno' poštno konvepcijo, 50 centimov za vsaka državo, preko katere gre paket. = Ustanovitev Slovenske banke vi Ljubljani. Na inirijativo družbe ,,Impeks;H iu raznih drugih kapitalistov in s pomočjo praške Kreditne banke se snuje no«; velik denarni zavod „Slovenska banka" Z glavnico 30 milijonov kron. Banka se bo bavila predvsem z izvoznim in uvoznim poslovanjem. _= Nova sloven. zavarovalna dražba. Ljubljanska kreditna banka namerava skupno z Jadransko banko in nekaterimi drugimi slovenskimi zavodi ustanoviti novo zavarovalno družbo z glavnico 10 mili-' jonov kron, ki se bo pečala z vsemi zavarovalniškimi posli. Pravila sovže predložena vladi v oaobrenje. = Nedavno osnovana Obrtna banka v Ljubljani, ki prične dne 15. t. m. .svoje poslovanje, namerava povišati svojo glavnico od 2 na 5 milijonom kron. = Važne izpremeir.be glede pristojbin. V novem finančnem zakonu so obsežene tudi važne izpremembe glede plačevanja? pristojbin. Te izpremembe bodo v polnem obsegu objavljene v Uradnem listu. Glede pristojbin velja še vedno načelna odredbah da je pristojbine v kolkih in v gotovini plačati v naprej. Dovoljene pa so neka-" Sokolski yssfni!i. tisoč. Fabrikanti se seveda interesi-rajo tudi za La ogromni preostanek, ki dalc-č presega kapaciteto njihovih sv Sokol II vabi na javno telovadbo I fabrik, ne da jih predelajo, ampak odseka na Škofljici, ki se vrši danes, dne!da jih potom koncesij izvozijo v ino-12. t m. na vrtu pri Ogorelcu Zbirališče I zemitvc v sirovem stanju, ob y22. uri na Grabnu. Priglasi za iz-1 v- . . • J i—:----------. -. I .Nasprotno trpimo pomanjkanje , , * j terc izjeme tam, kjer po obstoječih zakonih madov. za grobne fizike okrog 10 j ni moffože ^ s^disčih v naprej plačati kazniee za polovično vožnjo se bodo sprejemali na dolenjskem kolodvoru še med tri četrt na 2. in en četrt na 3. uro. Začetek šol. š Mestni dekliški licej v Ljubljani. S šolskim letom 1920/21 odpadeta prvi in drugi razred liceja, ostanejo le še raz-1 po obutvi pa je pri nas redi III.—VI. Vpisovanje za gojenke, kil govejih ko/. Te importiramo iz Južne Amerike, l"*£ipta, Arabije itd. O izvozu pri tej vrsti ni govora. Pro-nibitivna izvozna carina je neobhodno potrcl.ua, ker imamo premalo goveje živine in premalo kož, potreba s še zelo velika. z rangom od 1. novembra 1919. so imenovani naslednji absolviranj gojenci kadetskih šol: Ljudevit Žagar, Vilko Prem-rov m Fran Finžgar v pešadiji; Zdenko Oorjup m Fran Ras v artiljeriji ter Janko Koš eni na v konjiči : Iz poštne složbe. Absolvirani pravnik Kari Mikuš je imenovan za koncept-nega praktikanta v področju poštne direkcije v Sarajevu. iT ^ K1 imajo interese v Avstriji. Uradni list deželne vlade za Slovenijo objavlja v št. 103 navodila za izvršitev mirovne pogodbe z Avstrijo glede ekonomskih klavzul za naše podanike ki imajo interese v Avstriji. Prosvcža. Heodrešena domovino. a Stavka v Trstu, ki je bila pro-klamirana v znak protesta proti krvavim dojrodkom za 24 ur je končana, delavski &vet je izdal proglas, v katerem poziva delavstvo na red'in delo. Časopisi so začeli redno izhajati, tudi vlaki vozijo redno. Civilni komisar je izdal naredbo, da morajo biti vsi javni lokali zaprti ob 21. uri, a po 22. uri se ne sme nikdo pokazati na ulici. „Giornale d'Ita-pravi, da je politični štrajk v Julijski Benečiji končal s popolnim fiaskom organizatorjev. razmere. Ko so po vandalskih tržaških dogodkih zahtevali Slovenci' da ae jim povrne škoda od države, je dejal italijanski zastopnik ves iz sebe: „Kaj vendar mislite! Kam pa pridemo, če bi država plačevala razbite hiše. Pri nas so tata razoijanja v navadi. Ce je komu kaj «!,t0VjeJ.pač razbit0 in ^ ^ da poma-iTu^d.01?e3sk k reklamnim vestem o dva tisočletni kulturi! a V italijanski vojski postaja disciplina vedno bolj redka in edine čete, ki še zasluzijo naziv vojske, so alpinci sloven-sfce narodnosti iz Beneške Slovenije. Drugače pa pripovedujejo ljudje iz sasede-nega ozemlja zelo hudomušne stvari Vojak pozdravi oficirja, takoj za hrbtom pa mu kaze osle. In to pri belem dnevu. Vsakih par dni se malo upro in vojaška uDra- Va nima cila Jn u: i_____ . . va nima sile, da bi jih kaznovala ali da m odrekla izpolnitev njihovih zahtev Vojaki govore odkrito, da se jih zasedeno ozemlje prav nič ne tiče in da jim je čisto tj**3!?' ali ima Reko d' Annunzio ali pa Mo drugi. V upravi pa cvete korupcija kakor nikjer. Oficirji, da celo generali sprejemajo odkrito podkupnino in iz Trsta pripovedujejo o tamošnjem generalu zelo zanimive stvari Taka je regularna ar-nlada Kaka pa je šele d' Annunzijeva, ki se rekrutira iz izvržka človeštva in ki ima na čelu moža, ki je temeljito podkovan, v weh prestopkih, si vsakdo lahko misli ™ » so gospodarji našega ljudstva! Aleksa Šantič, znani srbski pesnik je v Beogradu težko obolel. Včeraj so ga prepeljali v bolnišnico. — Slovensko narodno gledališče v Mariboru . otvori svojo drugo redno sezono v soboto, dne IS. t. m., s Cankarjevimi „Hlapci". Sezona bo trajala do konca junija. Gojila se bo drama in opereta ter se vprizori po možnosti tudi kakšna lažja opera. Igrali bodo po petkrat na teden, na vse praznike ter ob nedeljah popoldne. Abonma A in B bo obsegal po 40 predstav. Hkratu bo mariborski an-sambl prirejal gostovanja v celjskem gledališču. Pevski zbor šteje 16, orkester 24 oseb. Ravnatelj je H. Nučič. dramaturg M. Skrbinšek, kapelnik M. Schonherr, režiserji pa J. Povhe, V. Bratina in R. 2e-leznik. — Ruski umetniki angažirani za lltibljansko gledališče. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je angažirala za bodočo sezono več članov odlične ruske igralske družbe, ki je v zadnjem času gostovala na našem dramskem odru, med njimi gospoda Mihajla Mnralova, bivšega režišerja Državnega gledališča v Moskvi, gospo Jeleno Marševo, bivšo članico moskovskega Umetniškega gledališča, in gospoda Borisa Putiato, bivšega člana slovitega moskovskega gledališča Korša. — Mi moramo upravi le častitati na tako izbornih pridobitvah, ker smo prepričani, da bodo ti umetniki s svojo globoko in pravo umetnostja visoko dvignili nivo slovenske drame. — »Vstajenje", koračnica za dvoje ci-tre, komponiral Jos. Fr. Breznik, cena 15 kron. Založnik I. jugoslovanski citrar-ski klub „Favorit" v Ljubljani. Naroča se pa pri tvrdki Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Opozarjamo, da je omenjena koračnica ravnokar izšla in bila poklonjena Niega Visočanstvu regentu Aleksandru. Originalni okrašeni eksem-plar je razstavljen pri tvrdki Ig. pl. Klein-mayr & Fed. Bamberg. Ker. ni velike množine naprodaj, naj si vsak ljubitelj čimprej preskrbi koračnico „Vstajenje' želijo nanovo vstopiti v te razrede liceja. se vrši 16. septembra t. 1. od 8. do 10. j = Ljubljanski trg. Silno podraženje ure dopoldne. Seboj je prinesti zadnje iz-j prašičev v Hrvatski je zelo neugodno vpli-pričevalo in krstni list. Sprejemni "izpiti I valo na cene svinjskega mesa in masti. za te gojenke so 17. septembra ob 8. uri ............. zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo 18. septembra od 9. do 11. ure z zadnjim izpričevalom. — Mestna ženska realna in ref. realna gimnazija. S šolskim letom 1920/21 se otvori še II. razred realne in VL razred ref. realne gimnazije. Vpisovanje za nanovo vstopivše gojenke v I. in II. in v V. in VI. razred se vrši dne 16. septembra od 10. do 12. ure. S seboi je prinesti izpričevalo in krstni list. Spre- jemni izpiti za te gojenke so 17. septem- bra ob 8. uri zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo 18. septembra od II. do 12. ure dopoldne z zadnjim izpriče- valom. Ponavljalni in dodatni izpiti se vrše dne 18. septembra ob 8. Uri zjutraj. S poukom pričnemo v torek, dne 21. septembra ob 8. url Vpisnina in prispevek znašata 20 K. — Licejska ljudska šola. Vpisovanje v I. razred in ostale razrede II. do V. se vrši 16. septembra ob 9. uri. Seboj je prinesti krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. V višje razrede ljudske šole se ne sprejema novih gojenk." Pouk se prične za 1. razred 17. sevtembra ob 9. uri; za os(a'e razrede ljudske šole U. do V. se zaradi trenutnega pomanjkanja učnih prostorov določi rok za začetek pouka pozneje. Otvoritvena službe, božja je v ponedeljek, 20. septembra, ob 9. uri v Nunski cerkvi za ves zavod. Obvezna ie za vse gojenke. — Za trgovski tečaj je določen rok za vpisovanje na 30. september 11. Gojenkam in starišem polaga rav-nateljstvp na srce, da se točno drže določenih rokov, pozneje se gojenk pod nobenim pogojem ne sprejme več. š Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1920/21 dne 20. septembra s sv. mašo ob 8. uri zjutraj v trnovski župni cerkvi. Po maši se podajo učenci v svoje razrede na Kongresnem trgu št. 2. Učenke se zbero v svojih razredih na Kongresnem trgu št. 2 ob 10. uri dopoldne. Za učence se prične redni pouk dne 21. septembra ob 8. uri zjutraj, za učenke pa ob 2. uri popoldne. Ponavljalni izpiti se vrše dne 16. sept. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Sprejemni izpiti za I. trgovski letnik se vrše dne 17. m 18. sept. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Učenci in učenke, ki so določeni za sprejemni izpit, se morajo javiti 17. sept ob 8. uri v ravnateljski pisarni. Vpisovanje za deški oddelek in II. letnik dekliškega oddelka se vrši, v kolikor dopuščajo ..Večerno žuborenje Save'1 za gla- ^ prostT' ^ JVVli^fr do sovir komooniral Jos. Fr. Breznik, ^na11" nre. dopoldne. V L dekliški letnik se 7 K, je ravnokar izšlo. Založil Ig. pj.|ne sprejema vec. - Ravnateljstvo. ...... 5 Izvestje drl realke v Maribora pri-j naša zanimiv pregled tega zavoda od njegovega začetka do danes. Realka v Mariboru je proslavila letos petdesetletnico svojega obstoja. Nje začetki sesajo v preteklo stoletje, ko je vlada začela ustanavljati realne šole iz prejšnjih glavnih šol. Leta 1850. je bila ustanovljena dvoraz-redna realka, ki si je šele po novem šol-1 Kleintnavr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Priporoča se ta kompozicija vsem ljubiteljem melanholične glasbe. — Velika Meštrovičeva razstava v korist beguncev iz Primorja se otvori V drugi polovici tega meseca v Zagrebu. Meštrovič bo razstavil tu svoja najnovejša dela, kakor tudi nekaj novih osnutkov za Vidovdanski hram. — II. komorni večer godalnega kvarteta Zika (brata Zika, Sancin in Čerfiy) 20. septembra t 1. v „Unionu". — Vežbenica hrvatsko-srbskega jedka za Slovence (sestavil prof. Ilešič) je v rokopisu končana in pojde v tisk. Knjiga, namenjena srednjim šolam in privatnemu pouku, obsega obširne grafflatične vaje, vzorce nazornega pouka, uvod v Stanje cirilice ttndi rokopisov) in cirilste tekste. Mast se je podražila sledeče: slanina 46 kron, riba in sal 48 kron. Producenti kranjskih klobas čutijo podraženje v toliko, da jim mesarji, kateri prodajajo po večini le slanino in mast prašičev, ne oddajajo več prašičjega mesa po 22 K za kilogram kot prej, marveč po 24 do 26 K. Domači kranjski prašiči še ne prihajajo na trg, kar zelo ovira izdelovanje klobas-iiiii izdelkov. Cene prašičem v Hrvatski še niso stabilizirane. Vsi drugi mesni produkti so ostali na starih cenah. — Sadni trg je zelo živahen. Cešplje, katerih se je konsumiralo velike množine, postajajo redke, medtem ko prihajajo prvovrstne hruške na trg. Zelo se čuti pomanjkanje'' namiznih, prvovrstnih jabolk. Kmetice iz okolice prinašajo na trg razna jabolka za kuhanje, dobre kakovosti po 2-50 do 3-50 za kilogram. Občinstvo naj kupuje sddje le na težo in ne na število. — Gob, jur-čkov, je bilo ta teden posebno mnogo na trgu. Prodajale so se po 6 K za kilogram. Druge vrste gob so redke. — Zelo se čuti na ljubljanskem trgu pomanjkanje jajc in perutnine, vzlic toleriranju cen od strani nadzorstva. Jajca so dovažale predvsem kmetice z Dolenjskega. Podraženje prevoznih stroškov pa onemogočuje potrebni dobiček kmeticam za vožnjo s košaro jajc z Dolenjskega in nazaj. Perutnina je silno redka. — Divjačina prihaja še redko na trg. Divji zajec se plačuje od 45 do 60 K. Poljska jerebica po 14 do 16 K. — Konsum moke je reduciran na neobhoden minimum. Pritožbe zaradi pokvarjene moke prihajajo še vedno. Vsled pokvarjenih primesi, četudi so primešane V malenkostnih množinah, se pokvari vsa moka. — Cene sladkorju so prispele že na 64 K. Kaže pa se še vedno tendenca navzgor. Mnoge zaloge iz meseca junija in julija, ko je bila cena še nizka, prihajajo šele sedaj na dan. — Živila, ki se importirajo iz Trsta, se predno pridejo do konsumenta, neverjetno po-draže. Olje in riž si navaden človek ne more več kupiti. = Uvoz govedi iz Koroške zopet prost. Prepoved uvoza in vgona govedi iz onega dela Koroške, ki je v območju deželne vlade za Slovenijo, v ostale krajfe Slovenije je zopet razveljavljena, ostane pa še nadalje v veljavi'prepoved uvoza in vgona govedi v Slovenijo iz onega dela Koroške, ki je zaseden po Nemški Avstriji. Določbe za blagovni promet na Koroško. Vsled opustitve demarkacijske črte med conama A in B na Koroškem se je carinska meja pomaknila na črto Jese-nice-Ljubelj-Jezerski vrh-Spodnji Dravograd, ter veljajo za promet sledeči predpisi: 1.) Blago, ki se izvaža iz kraljevine SHS v cono A na Koroškem in ki je krito z odpremno izkaznico odseka za prehrano v Ljubljani, je carine prosto in se mora pristojbino, katere višina se ne da v naJ prej določiti. V teh slučajih je pristojbino plačati po obstoječih zakonih. Tudi zemljiškoknjižno zavarovanje je mogoče izvr-' šiti, ne da bi bila taksa plačana. Od ve-^ selične takse so oproščene samo vstopnice? za zabgve na vaških proščenjih, cerkvenih! slavnostih in narodnih svečanostih, ako sa, vrše na krajih, ki so zato določeni. Pri-* reditve za človekoljubne, dobrodelne in po-i učne namene niso proste pristojbin. Proš4 nje za oprostitev bodo brezuspešne. = Živinski sejmi v Mariboru se bodo odslej vršili redno vsak petek za prašiče! in vsak drugi in četrti torek v mesecu za! govejo živino in konje. Pričakovati je, da bodo sejmi zelo dobri. Zagreb. Dasiravno danes ni bila bor/e, jc bil promet izven borze jako velik. Povpraševanje je bilo zlaetii po dolarjih, ki so se spočetka držali; na isti višini kot včeraj, a so se pozneje zopet dvignili in dosegli cena 106 do 107 kron. Tudi izplačilo Du-naj je bilo čvrsto, pozneje pa je pad-' lo od 40 na 39.70 do 39.80. Pričakovati je, da bo borza v ponedeljek jako živahna. = Zagrebški trg. Pretekli tc. Ker je pogodba z Avstrijo sedaj ratificirana, pogodbo s Češkoslovaško pa bo sklenjena v par dneh, vlada veliko zanimanje za ene in druge devize. Povpraševanje je zlasti za Dunaj, na Dunajrf pa se nasprotno povprašuje po dinarjih, ki so potrebni za izplačila pšenice. V žitni trgovini vlada še vedno zastoj, ker kmetje špekulirajo.; Mlini ne morejo dospeti do žita i ni. zato se občuti pomanjkanje moke* Izprememba v c-enah je edino pri pšenici, ki se je dvignila od 750 na S00. Na trg pa so došle le majhna količine. Specijelno v Zagrebu je vladal v trgovini zastoj zaradi nemirov na Hrvatskem. Dovoza je bila jako malo. Nemiri v Italiji so na? drugi strani onemogočevali dovozs koloni alnega blaga vsled česar sosa neznatno zvišale. Borze 11. septembra« Zurieli, devize. Berlin 11.42, Ho^ landeka 182.60, Newvork 612, London 21.44, Pariz 40.95, Milan 26.6 f propustfti. 2.) Blago, ki se uvaža iz cone A v kraljevino SHS in ki je krito z odpremno izkaznico kraljevine SHS v itne delegacije lovcu, oziroma od- skem zakonu leta 1868. opomogla in jelpremno izkaznico okrajnega glavarstva v leta 1870. iz nje nastala današnja realka.1--J'-*- "-*=*-----------------* - Seveda je bil to nemški učni zavod in za Borovljah ali Velikovcu, je istotako carine prosto in se mora propustiti 3.) Promet Slovence ni bilo mesta. Slovenščina je bila I z valutami uravna delegacija ministrstva' komaj neobligaten predmet. Danes pa je I financ. 4.) Za blago, ki nima pod toč-to naš učni zavod, prva dva razreda sta I ko 1. in 2. omenjenih odprenmih izkaznic, popolnoma slovenska, in tako bo nastala I veljajo carinski predpisi, to druga slovenska realka (z Idrijo tre-1 = Poštni paketi za inozemstvo. Kakor tja). Podatki „Izvestja" so prav zanimivi, I smo že poročali, se je s 1. septembrom mi pa želimo zavodu lujtepšili uspehov v I pričelo izmenjavanje poštnih paketov z novem našem Dolstoletju. • »Avstrijo. Tekom teea mrteca st bo npo- Bruselj 43.40, Kopenhagen 87; Stoekholm 125.75, Kristiania 87.252 Madrid 90.60, Bueros Ayres 230J Praga 9.00, Beograd 23, ZagreJ* 5.65, Dunaj 3.05, žigosani 2.50, Bu-^ dimpešta 2 •So. Dunaj, devize v prostem ptomeUti Zagreb 246 do 266, Budimpešta 99! do 109, Praga 426 do 452, Varšavg 115 do 117, dinar 1035 do 1085, doJ lar 235, lira 1125, lej 525 do 527$ rubelj 280, marke 522.50 do 527.50jj francoski franki 1750, švicarski franki 4100 do 4105, funti 860. Vremensko poročilo. Ljubljana 906 ni nad morjem Dsa M. ■ 11. Mpt »l..epi M. mi 8. uri 15. uri 7«-» 7M-4 I M 17« IS'6 U-7 Vetrovi Nebo DI>UČM> Obir MM m nad 10. aept mil <00-8 8 0 ri. jft _______il-l, nuMhiJHl Vmnenrica napoveds Lepo, toplo ia «r. rrtat. g. arij 602-8 l o-« I (Vit F. Jelene: Iz zgodoviae jugosl. dobrovoljcev. (Reterat na manifestarijskem zbor.ovanju društva jugoslovanskih dobrovo'icev v Ljubljani.) (Dalje.) 1\<> se in leta If»14. začela svetovna vojna, ?o ustanovili Ceh i v Rusi ji takozvano Češko družino, ki je imo-la svoje zastopnika skoro v vseh ruskih štabih, ki so zbirali češke ujetnike in pripravljali češko dobrovoljsko armijo. Veliko jugoslovanskih ujetnikov je takrat stopilo v češki dobrovoljski korpus. Ali po vseh ujefcniskih taboriščih se je takoj pojavila agitacija, da se po češkem vzgledu ustanovi tudi jugoslovanska dobrovoljska vojska. Romale so prošnje na rusko komando in vlado, srbsko poslaništvo so jc zavzemalo za dobrovoljski pokrot, ali germanski vpliv na ruskem dvoru je znal pre- | prečiti delo naših ljudi. To stanje i je trajalo vse do septembra 1913. lete, ko je ruska vlada na intervencijo hčerko kralja Petra, velike kuhinje Jelene, dovolila, da se smejo zbirati dobrovoljci. Srbska vojna misija v Potrogradu jo takoj poslala v vsa ujetniška zbirališča v Rusiji poziv, da se naj Jugoslovani javljajo v dobrovoljec. Uspeh jo bil popoln, že prve dni se jo j avti 1 o nekaj tisoč Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali tudi sedaj je še vedno nadvladovalo ono žalostno germanofilstvo v visokih ruskih vojaških krogih, tako da ,.jc bilo zbiranje dobrovoljcev zvezano | z velikimi težavami in tudi nevarnostmi. Ali energija iu zavest je zmagala: že v začetku oktobra je odšel prvi transport jugoslovanskih dobrovol jcev preko Iiumunijo po Donavi v Srbijo, sledila sta mu še dva transporta, a četrti ni mogel več naprej, ker je stopila Bolgarska v vojno in teko presekala pot do Srbije. Ta četrti transport se je tedaj vrnil v Odeso in je tvoril jedro poznejšega korpusa Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dobrovoljski pokret so je voduo bolj širil, premagane so bile |prve težkoče, od vseh stran! prihajali vedno novi transporti in kmalu je bilo zbranega moštva za eno divizijo, ki se je tudi formirala pod imenom I. srbska dobrovoljska divizija. Ker pa je primanjkovalo višjih oficirjev — saj od višjih avstrijskih | oficirjev se ni javil niti eden Jugo-, slovan — se je divizija obrnila na srbsko vlado na Rrfu, da ji pošlje oficirjev in organizatorjev. Srbska vlada jc poslala pod poveljstvom polkovnika Stevana Hadžiča okoli 100 oficirjev. Takoj se je začelo resno j vojaško delo, divizi ja se je pripravljala na izvršitev svoje velike naloge. Divizija je bila v kratkem času v vojaškem oziru tako dovršena, da je vzbujala med ruskimi vojaškimi krogi največjo pozornost Ali tudi tu se jo nadaljevalo organizatorsko delo, začel je izhajati propagandni list ,,Slovenski Jug", ki se je pošiljal v vsa taborišča. List je zastopal strogo jugoslovansko stališče, prinašal točne informacije o svetovnih dogodkih in prebujal v vrstah jugoslovanskih ujetnikov idejo osvobojeni«. in ujedinjenja. Meseca maja je prišel pozdravit dobrovoljsko divizijo takratni srbski premijer Isikola Pašič, pozneje ruski car Ni kol a s predstavniki vseh zavezniških držav. Srbska vlada je poklonila dobrovoljski diviziji zastave srbskih polkov, j Tako se je razneslo ime dobrovoljske divizije po vsem svetu; svetovno časopisje je pisalo o nji polno spoštovanja, a divizija je samo čakala, da pride čas, da pokaže na bojnem polju to, kar jc pričakoval od nje svet Prišel je ta čas. Rumuniia je stopila v vojno in nam je bila odprta pot., da se približamo sovražniku, ki jo preprečil prevoz naše vojske v Srbijo. Dne 20. avgusta 1916 se je ukrcala dobrovoljska divizija na transportne i ladje na Donavi za Cerno vodo. In pred štirimi leti na današnji dan jo stopila dobrovoljska divizija skupaj z 9. romunsko in 61. rusko pri mestu Dobriču ob bolgarsko-ru-munski meji v borbo z Bolgari. Prvi j udar naše vojske na bojnem polju ' jc dokazal, da je vredna in dostojna ' imena iu slovesa, ki ga je uživala! (Bolgare je vrgla dobrovoljska divizija s tako silo nazaj, da so morali zaustaviti nvoje prodiranje. Ali m nerazumljiv način je romunska vojska odstopila čez 60 kilometrov na-i za i in odprla levi bok naše divizijo Obkoljena od vseh strani se je morala dobrovoljska divizija prebiti -kozi sovražnike z velikanskimi izgubami. Z nepopisno hrabrostjo se j« borila dobrovoljska divizija, bila je vedno in povsod prva na najvažnej-j Sem mestu. Bitke pri Kokardži, Te jkoderesi so slavni dnevi dobrovol jske divizije! Predstavniki zavezniških vojska so prihajali na fronto, da se na licu mestu uveiijo o sili te divizije, ki se je n je slava raznesla kma-' lu po vsem svetu ! i Do krajnili meja svoje odpornost? ! so je borila dobrovol jska divizija proti štirikrat večjim sovražnikom, in šele velika Mackensenova ofenziva je primorali divizijo na odstop do romunsko-ruske meje! (Konec prih) Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Iz upravništva „Jntra". 2Tarodnikom! Ponovno prosimo, da nam pošiljate naslove na poštnih položnicah razločno in natančno. Le na ta način sta mogoča red in točnost v razpošiljanju lista. — Ne odlašajte z na-ročitvijo! Prihodnji teden bomo ustavili «Jutro» vsem onim, ki doslej še niso poravnali naročnine. Trafikam! Vabimo vse gg. trafikante v mestu in na deželi, da nam javijo, če in koliko izvodov dnevnika «Jutra> želi v razprodajo. V ta nanu-n dobe primerno tablico. Uprava računa izvod po ■tO vin., 20 vin. pa ostane trafikantu. Neprodane številka so vrnojo mesečno po obračunu upravi, in sicer nerazre-zane. 103 52-2 na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi naj-i finejši vseh vrst po najnižjih dnevnih oenah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER CBLAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Tudi se pošilja pa povzetja po tssdi kraljestvu. m t Mali oglasi. Dr. hran Fintsr Vel kolporterjev sprejme takoj ssraia .Jutra", Salu glina SI l Pisalne stroje Bemington, Imperlal, Century z Jatlnloo ln olrllloo ter vie strojne potrebščine 53 10—6 ima v zalogi FRANC BAR, Uabljana, Cankarjevo aabrežja 5. Telefon 423. Mehanična dMta za popravila stroju Jadranska montanska družba Brsojavl: „Montana". d. z O. Z. Telefon it. 9. Ljubljana, Zvonars-a ulica 5 (J) Drorfaia in Irnnnio Vae vr"te *ovin, rndnin ln kemikalij ter vse indn-. ročaja in Kupuje atrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, failnarsko in kemijsko stroko. _, , import. 82 »-s Eksport. na debelo: Radi prezidave in preselitve se proda velika zaloga molitvenlkov se je od substituira-nja na Koroškem vrnil in ordlnlra zopet redno od 1 do 3 popoldne v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 (Vhod Ribja ulica 5). 115 Nil hnann po nizki ceni se sPreJm®J° 11U lli.Uilll gospodje in gospodične v gostilni Avg. Bebevoa na Brega žt. 20. Izborna kuhinja, pristna vina. Zmerne cene. 119 3—2 Cnlan v sredini mesta iščem. Ponudbe pod UUUu šifro „Sleeping room for American" na upravo . 120 2—2 Najstarejša slovenska plesliarsba in liHap-shadBlaunics ^fSSSJ; se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 55 52—4 IIfb, žspne, popravlja g!z%°L T. Čuden Sin, urar v Ljubljani. Urna in zanesljiva ženska i Ljubljani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglasi naj se v upravništvu «Jutra». .tatsfel Driotržac\K1S slaviji. Izlazi svakog 1., 10. i 20. u mje-secu. Snradjuju naši prvi stručnjaci. Pret-piata godišnje K 120"— ili 30 Dinara. Adre-sar industrije drva. Cijena K 20-— ili 5 Dinara. Zagreb, Strossmayerjova ulica br. 6. episanih od znanega pisatelja molitvenikov župnika Ja Volčiča. Molitveniki so nevezani. — Poizve se v trgovini Mat. Oerber, Ljubljana, Kongresni trg. 122 121 Pri intendantnri dravske divizije se bo vršila dne IS. septembra 1820, ob 11. url dopoldne ustna licitacija za oddajo mesa za ljubljansko garnizijo za mesec oktober. Dnevna potreba približno 2000 kg; kavcija, katera se ima položiti, znaša 100000 K. Predpisani pogoji so razvidni dnevno v intendantnri (Easina, I. nadstropje) med uradnimi urami. Iz pisarne dravske divizijske oblasti E. Br. 5563. Načelnik intendanture podpukovnik: SL Stalili, MARIJA TIGAR =Ljubljana= Selenburgova ulica. Tovarniška zaloga šolskih potrebščin, papirja in razglednic. 110 2 P Zasebni učni zavod LEGAT v Mariboru = Šestmesečni in štirimeseinl teiajl. ■ Začetek dne 4. oktobra. s; Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko račun- f stvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemiki ** jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. Obširni prospekt brezplačno. Zasebni učni zavod Legat, Maribor, Vetrlnjska ulioa 11, I. nadstr., sprejema od 11. do 12. ure. BŽA—--VT3 i 101 10—5 Naročajte spise o naši državi: A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, I. del 15 K, II. del, 1. snop. 21 K, 2. snop. 21 K. Dr. Sasadin: Maš sadašnji ustavni položaj. Cena 16 E. Dokumenti o jadralskem vprašanju. ' Cena 18 K. Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga K 1-80 več. Naročila spi ejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulioa 6. ' Iz kavčuka v CIR1E. SITAR LJUSUAKA A, Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Dosto jevsldj-Levstik: Besi. Roman ▼ IV. delih. Broš. 38 E, vez. 46 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Gonoonrt-Pastnikin: Dekle Eliza. Roman. Broš, 10 E, ves. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Cervantes-Sorli: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 E, po pošti 1 K 80 v več. Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. Broi. 22 E, Vez. 28 E, po pošti 1 E 80 t več. Ante Debel Jak; Solnce in sence. Broi. 10 E, vez. 14 E, po pošti 1 E 80 v več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 E, po pošti 2 K 60 v več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Drnga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvezek broš. 18 E, po pošti 3 E več, II. zvezek broš. 22 E, po pošti 2 E 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulioa. 6. «» I «8 7 Konfekcijska tovarna i z o. z. ======= : Ljubljana, Dunajska cesta, Stožice. : telefon Si. 333. Osrednja pisarna Aleksandrove ceste St. 3. Največja jugoslovanska izdelovalnica : moške, deSke in otročje obleke. na debelo! 107 10-1 Samo ne debelo! I) dobavlja za takoj po najnižjih cenah i«6 i | Veletrgovina Fran Derenda, Ljubljana Emonska cesta 8. Telefon interurb. 313. 5j Ravnotam se proda po primerni ceni večja množina dobrih vinskih sodov za takojšnjo uporabo. ITffijpifi ^MT JMT T^JT deiiuska družba za mednarodne transporte. g igjim mud jBfcjffthi XV Brzojavni naslovi Balkensped. 70 3 f § i ............................... i .........»■■■■.....■ ■■■■■i—mi — Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. j j Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent pohištvenimi vozovi na vee strani- | — . —- —-- - —- ........ I Prvo ljubljansko javno skladlfte spojeno s tirom juine železnice. mpedloljsko podjetje y Natisnila Debuška.tiakaraa. d.d.v totijsni b