Dopisi. Iz Slatine. Vaš dopisnik je znal o našem novem topliškem ravnatelju mnogo lepih re6i povedati. Ali tega še ni povedal, da je pristopil ravnatelj Trotter tudi k nemkemu >šulvereinu«. To »veselo« novico }e raztrobil po svetu pri zadnjem ob6nem zboru šulvereina znani Velikonemec dr. Hoisel. V odbor slatinske šulvereinske skupine so izvoljenUjudje, kateri živijo od slatinskih toplic in so pla6ani z našimi groši: dr. Hoisel, inženir Miglič, stavbarski pristav Madile, šolski vodja Damofsky. Pri tej priliki ie nemška gospoda izrazila svoje veselje, da najnovejša šulvereinska šola v Slatini tako lepo napreduje. Koliko nemških otrok jo obiskuje ? Iz kozjanskega okraja. Nam Slovencem je tudi zagotovljena enakopravnost v uradih in javnem življenju. Do prave veljave pa slovenski jezik še vedno ni mogel priti, ne v uradu ne v javnem življenju. Slovenci smo priklenjeni na narodno, nam od- Io6no neprijazno ve6ino v deželi nemške narodnosti; temu }e krivo posebno — glede uradov — da so nastavljeni nemški uradniki, kateri zapirajo pot slovenskemu jeziku vsled svoje nemške narodnosti in svojega nemškega mišljenja. Krivi smo si pa Slovenci sami. Ce nasprotniki tiš6ijo naš jezik ven, moramo ga mi noter ter zahtevati povsod, da se da slovenskemu jeziku pravica, katera nam pristoji po veljavnih zakonih. Ako pa ho6emo, da bodejo uradniki, ki niso naše krvi in našega mišljenja, rabili naš jezik v uradnih poslih, moramo ga rabiti v uradnih poslih pred vsem mi sami. In ravno to se ne godi v toliki meri, kakor bi se moralo. Toliko je uradov, ki si jih narod sam izbira, recimo ob6inskih, in še teh mnogo uraduje v tujem nemškem jeziku. Kako krasno bi bilo, ko bi ti, po ljudstvu izvoljeni uradi uradovali vsi izklju6no v slovenskem jeziku! To bi kaj izdalo, kajti takih uradov je na tisoče! Slovensko uradovanje pri ob6inah sicer napreduje od leta do leta, pa vendar ne toliko, kakor želi naše narodno srce. Nedavno sem videl na pošti pismo od ob6ine, v kateri niti Nemca ne poznajo, in strmel sem, ko sem 6itel: Vom Gemeindeamte Weternik. An die lobl. k. k. Bezirkshauptmannschaft Rann. Zupan je tako trd Slovenec, da niti nemški ne zna, in njegovi ob6ani so ravno taki Slovenci, a v njihovem ob6inskem uradu se vendarle pripušča nemško uradovanje. Ne smešimo se! Iz Rajhenbnrga. (Nemško omika.) Pod tem zaglavjem je ve6krat 6itati v raznih časnikih, kako znajo naši prusaki psovati slovensko ljudstvo in njega naprave. Nedavno sta dva taka 6udaka korakala skozi naš trg ter politikovala ter spravila na dan vse mogo6e in nemogoče stvari. Glavni to6ki njunega pogovora ste bili seveda, nemške šole in izraelski lonci na pruskih tleh. Tako sta bila razgreta, da nazadnje nista mogla dognati, kateri izmed dveh »velikih Nemcev« Schonerer ali Wolf jih pripelje v blaženo Prusijo. Vmes pa sta zabavljala 6ez slovenske poslance, ki se potegujejo za slov. šole. Pozabila pa tudi nista na nekatere tukajšnje narodnjake ter jih vlekla čez zobe, da je bilo joj! Slovenske šole, to nemško strašilo, smatrala sta za zavod divjakov, in Bog ve, s kakimi 6astnimi naslovi sta še blatila ubogo šolsko poslopje ter sramotila z nesramnimi psovkami vse, kar diši po slovenskem duhu. Nevemo, od kod izvira ta nemška omika, katera bi pri nas Slovencih veljala prej za vse drugo kakor za to. Boga pa naj hvalita, da ju naši slovenski lantje niso opazilili, gotovo bi se jima mudilo nazaj v B , kajti tudi najmirnejšemu Slovencu mine potrpežljivost pri takih barbarskih psovkah. Na slovenski zemlji se pri nas Slovenec ne da več zmerjati in oštevati, ti 6asi so minoli. Kdor hoče živeti kot privandravec, kot gost med nami, naj se vede dostojno! Sv. Peter pri Mariboru. Na dopis: »Od Sv. Križa pri Mariboru« v predzadnji številki Vašega cenjenega lista moramo odločno odgovoriti. Pri nas se ne nahajajo niti slovenskoliberalni veliko manje pa še nemškoliberalni možje. Mi Peterčani smo strogo krščansko-narodni Slovenci; in 6e je prišel k Sv. Križu pri Mariboru nekšen Florijan Schauer, ki baje moti ondotni mir med slovenskim prebivalstvom, tedaj ta mož gotovo ni šentpeterskega pokoljenja, ampak bogsigave, kje mu je tekla njegova zibelka. Nam je znano samo to-le, da je nek Florijan Schauer prišel pred nekolikimi leti se svojo ženo Križevljanko od Sv. Križa pri Mariboru k nam in ko so mu postala tukaj tla prevroča, ker ni mogel tukaj dalje izhajati, jo je popihal zopet nazaj k Sv. Križu pri Mariboru. Peter6ani.