NAROČNINAZAIVCiOJLA- ^aastefc mm, H| ■■ ■■ k. ■■ Jk VftEDMliTVO IN VPRAV* VIJO ČETRTLETNO DIN 15 JO0E l|t^ M II 1% IR V VČlTELUKI TliKARN!/ CELOLETNO DIN-60/ZA- fjT \« |«1 IKSkBB #A% ROKOPISI JE NEVRA- INOZEMtTVOlE DODATI |( 11 BB J>1 II || II B*«|l JVVL 'CAJO/ANONIMNI DO- poJtNino/oclaji-po VLJU IKf ■■■■■■ iiptgtl Jvln pi$i je ne priobčv- cenikv/posamezna lMf JbB 1MV BB ifjo/po|tnina-i>la- {tevilka- po din i SO. illr^Sr Mm ■■ ^V| *cana v-gotovini POŠT. ČEK. RRČ. 13.188 W ^ ^ TELEFON ŠTEV. 906. fflestna Orluna Zagori« ob lavi priredi v nedeljo, dne 5. aprila 1925 SPORED: 1. Ob 9. uri sprejem gostov na letnem telovadišču. 2. Ob 11. uri zbor na letnem telovadišču za Sokolskim domom in pohod v Zagorje. 3. Ob 12. uri razvitje prapora na trgu v Zagorju. 4. Manifestacijska povorka. 5. Ob 13. uri kosilo v Narodnem domu in v narodnih gostilnah. 6. ob i4. uri velika ljudska veselica s srečolovom in plesom v vseh prostorih Sokolskega doma. Pri prireditvi svira slavna domžalska godba. Bratje, sestre, somišljeniki! Nacionalna čast zahteva polnoštevilno udeležbo! Zdravo! ODBOR. Prebivalstvu Zagorja! Dobro znani elementi, ki Um je mnogo do tega, da bi se o prilili! razvitja prapora Orjune Zagorje v nedeljo, dne 5. t. m. izzvali kaki nemiri, širijo po Zagorju in okolici zlobno laž. da prihaja ta dan Or-iuna z namenom, izzvati spopade in prelivati delavsko kri. Namen teh vesti je očiten. Njihovi razširjevalci hočejo z njimi vzbuditi v delavstvu občutek, kakor da le PO naši prireditvi ogrožena njegova varnost, življenje in Imetje. Tako zbegano in nahujskano ljudstvo naj bi potem po trboveljskem primeru navalilo na Orju-no, da bi došlo do novega krvopre-Iltia v prid in korist ljudi, ki hočejo kovati svoj politični kapital iz delavskih in orjunaških trupel. Opozarjajoč prebivalstvo Zagorja in javno oblast »a zlobnost teh vesti in njihovih razširjevalcev ugotavljamo in proglašamo sledeče: Orjuna iina dne 5. t. m. namen razviti v Zagorju prapor svoje mestne organizaile in prav nič drugega! Ta namen bo izvršila. pa naj bo posameznikom prav ali ne, v popolni miroljubnosti in odkritem Kakor smo že javili se je v dneh 20. in 21. marca vršila redna seja Glavnega odbora Orjune v Ljubljani, katere so se udeležili za Direktor«: predsednik Glavnega odbora odvetnik dr. Ljubo Leontič in podpredsednik Niko Bartulovič, književnik in direktor »Pobedc«, za Prestolniško sekcijo Direktorijuma: Veliki čelnik vojvoda llija Trifuno-vič-Birčanin, za Oblastni odbor prijateljstvu do vseh poštenih ljudi brez razlike strankarskega prepričanja. S strani Oblastnega odbora in Mestne organizacije Zagorje so izdane točne odredbe, ki jamčijo za absoluten red in mir, v kolikor sta red in mir odvisna od Orjune. Orjuna n) sovražna nikomur, najmanj pa delavstvu. In ne izziva In ne napada nikogar, kdor ne vzdigne roke zoper njo! Dokaz temu Je vse njeno dosedanje udejstvovanje in — dokaz temu bo tudi nedeljska prireditev v Zagorju. Vsekakor pa je ukrenjeno iz naše strani in s strani oblastev vse, da v slučaju kakega, pa bodi le najmanjšega incidenta, ne bi moglo biti ne dvoma ne prerekanja o tem. kdo ga je zakrivil. Orjuna ga ne bo zakrivila. Naše upanje in naša iskrena želja je, da ga ne bi zakrivili niti nasprotniki njenega programa. Zdravo! Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani. Mestna Orjuna Zagorje. Ljubljana: predsednik inž. Marko Kranjec in politični tajnik Vladimir Levstik, književnik, za Oblastni odbor Maribor: Radivoj Rehar, novinar in Oblastni čelnik odvetnik dr. Irgolič, za Oblastni odbor Zagreb: Oblastni predsednik inž. llija Lavljina in podpredsednik odvetnik dr. Saša Stulhofer, za Oblastni odbor Novi Sad: Oblastni tajnik Dc-broslav Jevdjevič, novinar in rav- natelj »Vidovdana«, za Oblastni odbor Beograd: Oblastni čelnik Svetozar Despotovič, rezervni kapetan 1. kf. in član Oblastnega odbora Božo Anastašijevič, bančni uradnik, za Oblastni odbor Sarajevo: Oblastni čelnik Dželatovič, za Oblastni odbor Skoplje: vojvoda llija Trifu-novic-Birčanin, za Oblastni odbor Split: dr. Edo Bulat. Referenti pa so bili: za delavske sekcije: Vlad. Bornemissa, novinar, za organizacijo kongresa: beograjski oblastni tajnik Sreten Milojevič, bivši asistent na vseučilišču v Beogradu, zagrebški oblastni tajnik Dinko Tomašič, pravnik, zamenik zagrebškega oblastnega čeinika A. Mela-da, pravnik in Dejan Inačkovič, cand. arh. tehn. Otvoritev seje. Seje so se vršile v stranski sobi restavracije »Zvezda«. Otvoril jih je predsednik Direktorijuma br. dr. Ljubo Leontič s pozdravom na vse delegate, katerim se je zahvalil za tako številno udeležbo in pre-čital še po par formalnostih dnevni red seje, ki je bil sledeči: a) Tisk. b) Kongres. ; c) Ekonomska Orjuna. d) Slučajnosti. Vprašanje orjunaškega tiska. ■Po izčrpnih referatih br. Bar tulov iča o stanju »Pobede«. br. Levstika o »Orjuni« in br. Jevdjeviča o »Vidovdanu«. ie sledila nato debata o orjunaškem tisku, pri kateri se je z zadovoljstvom konsbatiralo, da so vsi organi Orjune znatno napredovali. Z namenom, da se razbremeni posamezne oblastne organizacije, ki morajo podpirati finančno tisk, se sklene, da se vsi naši organi čim bolj plasirajo med narod in med naše članstvo. Dalje se jc sklenilo, da mora vsaka mestna organizacija izvesti organizacijo tiskovnih sekcij, kojih dolžnost je skrbeti za razširjanje našega tiska, zbirati naročnike in oglase. Posebno pažnjo pa morajo posvetiti te sekcije izvestlteljskl službi o stanju našega pokreta v njihovih okrožjih. Predvidevano je tudi izdanje večjega števila agitacijskih brošur in raznih drugih propagandnih edicij. Kongres. Zelo dolgotrajna in temeljita razprava se je vršila o vseh posameznostih priprav za Veliki kongres vseh Orjun v Beogradu, ki se bo vršil na Binkoštne praznike, tako, da bo Manifestacijski dan 31. maja. Zborovanje delegatov pa se bo vršilo naslednji dan — l. junija. Tretji dan pa se bo vršilo nato konstituiranje novoizvoljenega Direkto-rijuma in Glavnega odbora. Določitev dnevnega reda in razporeditve kongresa se je prepustila Direktorijumu. Nadalje se je določilo, da bo organiziral vso povorko Voliki čelnik s pomočjo vseh Oblastnih čelnikov. Sprejem, prenočevanje in prehrana so prepuščeni beograjskemu Kongresnemu -odbora, ki je že Izdelal za vso proslavo natančen načrt. Pri tej točki pa so podali delegati ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora izjavo. da bosta obe organizaciji oskrbeli vse v svoji lastni režiji, kar bo potrebno za potovanje, prehrano in prenočišče njenih članov v Beogradu. ldeploglja Orjune. Na seji se je vršila tudi temeljita Ideološka diskusija, v katero so posegali skoro vsi delegati, posebno pa br. dr. L. Leontič, ki je v svojem dveurnem govoru izčrpno očrtal odnošaje Orjune napram programom in taktikam strank. Za njim je govoril br. Bartulovič, ki je specialno obdelal razmerje jugosloven-skega nacionalizma napram nacionalističnim pokretom v Inozemstvu. Govorili pa so poleg njiju še bratje Jevdjevič, Levstik, inž. Čavlina, vojvoda Trifunovič, inž. Kranjec, dr. Štulhofer, Tomašič, dr. Bulat in ostali, ki so z vsestransko argumentacijo dopolnili izvajanja svojih predgovornikov. Tako, da so bili vsi prisotni po tej debati popolnoma uverjeni. da Je Orjuna enotna I v mišljenju i v čutenju in da je vse njeno delo odgovarjajoča kontinuiteta ravnega pravca ideologije in dela predvojne nacionalistične omla-dine. Končno je bilo po tej končani diskusiji sklenjeno tudi, da ostane Orjuna i nadalje nezavisna organizacija jugoslovenskega pokreta. Direktoriju pa, je bilo poverjeno, da formulira stališče Orjune napram aktuelnim vprašanjem s pomočjo sodelovanja Oblastnih odborov, ki bodo zbrali za vse to potrebni ma-terijal in ga nato poslali Direktoriju. Ekonomska Orjuna. Predsednik Oblastnega odbora Ljubljana brat inž. Kranjec je nato poročal o stanju in delovanju Ekonomske Orjune. -Za okrepljen,ie in pojačenje delovanja te prevažne naše Ekonomske organizacije so bili sprejeti predlogi br. inž. Čavline. Delavske organizacije. Izčrpno poročilo o delovanju naših delavskih sekcij je podal brat Bornemissa, katerega načrt za organiziranje delavskih Orjun je bil načelno v celoti sprejet in bo kot tak predlagam v končno sankcijo Kongresu. Slučajnosti. Med slučajnostmi so se pretresala razna vprašanja podrejene važnosti, o katerih so bili sprejeti tudi definitivni zaključki. Seje so se vršile od ranega jutra pa do kasne noči in so potekale v popolni harmoniji. M. KOVAČIČ: iiia in Mit Šev danes je včasi slišati vpraša* nje: čemu Orjuna? Ali nimamo že avant-garde jugoslovenskega nacionalizma, ali ne zadostuje Sokolstvo? V prvem trenotku bi se utegnil vprašani znajti v zagati in reči: Res, čemu? Ali stvar ni tako na dlani, nego treba jo je temeljiteje premisliti. Ob globljem premotriva-nju pridemo do popolnoma drugih zaključkov, ki kulminirajo v dveh ugotovitvah: 1. Tudi Orjuna ima poleg Sokolstva svoj raison d’ etre in še zelo tehten. 2. Orjuna in Sokolstvo si nista konkurenčni organizaciji, nego druga drago izpopolnjujeta. Skusimo ti trditvi utemeljiti! Ni dvoma, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi ed&n narod, narod ju-goslovenski. To spoznanje skušajo sicer razni separatisti in avtonomisti zadržati, a tok časa gre za tem, da postaja to spoznanje od leta do leta bolj splošno, da se razširja. Se* paratisti in avtonomisti skušajo ko-jo časa ustaviti ali ga zavrteti celo Ipazaj. Brezposlica! Čas jih bo zdro-pil pod svojim kolesom. Zato je edino pametno in odgovarja zdravi pameti, da jasno razvojno tendenco podpiramo, da pospešujemo idejo, jugoslovanskega narodnega edin-stva. To .ie napredno, vse drugo je reakcionarstvo. In čim več je organizacij, ki to delajo, tem bolje. V, vsaki nacionalni organizaciji, ki je jugoslovensko orientirana, je treba videti sobojevnike za isti veliki cilj: končno vsesplošno narodno edin-stvo, ki naj preveva vsakogar, čigar predniki so se ‘dičili z lepimi imeni Slovenec, Hrvat, Srb. Če nič drugega, že izrazito stremljenje Orjune za tem smotrom ji daje pravico do življenja. Obstojijo pa še drugi razlogi, iz katerih Sokolstvo pozdravlja Orju-no. Znana je stvar, da ie sokolska edinica brez telovadbe mrtvorojeno dete. Mnogo je krajev v naši domovini, o katerih ni nit i misliti, da bi se v njih moglo zviti sokolsko gnezdo, bodisi radi pomanjkanja osebe, ki bi bila zmožna tehničnega vodstva (vodstva telovadbe), bodisi radi nedostajanja prostora za telovadbo itd. Cela vrsta ie okolščin, ki so predpogoj in morajo biti dane, da sc more pristopiti k snovanju sokolskih edinic. Vse to pa ni ovira za ustanovitev Orjune oziroma nje poverjeništva, ki zahteva le osebe z dobrim jugoslovenskim srcem in dobro voljo za delo. Vse drago pride samo po sebi. Zakaj bi tedaj v krajih, kjer se Sokolstvo absolutno ne more usidrati, ne smelo biti druge organizacije z jugoslovensko na-cionalistiško tendenco? V take kraje je Orjuna naravnost poklicana, v take kraje ji veleva njen kategorični imperativ. In vsak Sokol mora biti le vesel, a ko morda v na'j- mm Seja Glavnega odbora v Ljubljani. Orjunaški bataljoni pred Univerzo. Predsednik brat ing. Marko Kranjec razvija prapor Akademske Orjune. višji gorski vasici zagleda orjuna-ški znak. Sokolstvu oa .ie delokrog v nekem oziru tudi omejen. Samo en vzgled! Orjuna v Mariboru n. pr. ima že precej dober vpogled v stanje osobja v raznih, zlasti industrijskih podjetjih. Preveč bi se zahtevalo, recimo, ravno od Sokolskega društva v Mariboru, če bi naj še vodilo tako evidenco. Ne rečem, da bi se to moglo zahtevati od Sokolstva v manjših krajih, kjer deloma to nalogo tudi vrši. Ali v industrijskih centrih, kjer je mnogo delavstva, sme biti Sokolsko društvo le zadovoljno, ako se najde organizacija, ki vrši to tkzv. manjšinsko delo, da se štedijo sokolske energije za drugo delo, telesno-vzgojno in kulturno, kar je v glavnem v delovnem programu Sokolstva. Dala pa bi se še navesti dolga vrsta nalog, ki bi morda pripadala tudi Sokolstvu, ki pa se jim sedaj ni treba posvetiti, vsaj ne v toliki meri, ker jih smatra za svoje tudi Orjuna. Med Orjuuo In Sokolstvom tedaj ni konkurence, organizacija organizacijo le dopolnjuje. Naloga je samo lokalnih faktorjev — društvenih funkcionarjev, da se delo res vrši sporazumno in da si organizaciji gresta druga drugi na roko. To zahteva od sokolskega članstva tudi njegova sokolska zavest. Tozadevni načelni sklep sokolskega sabora, ki se je vršil v avgustu leta 1924. v Zagrebu, se glasi: Napram vsem organizacijam v narodu, ki Sokolstvu niso nasprotne in katerih program ni v nasprotju s principi Sokolstva, zavzema jugoslovensko Sokolstvo prijazno in prijateljsko stališče. Članstvo lahko sodeluje v teh organizacijah in njihovih odborih. (Organizacija JSS, str. 8.). — V večini slučajev je zato delovanje Sokolstva in Orjune tudi složno. Pridne sokolske delavce najdeš zato tudi med aktivnimi Orjunaši, vnete telovadce nahajaš zato med akcionaši. Bratom - junakom Žlajpahu, Boltavzarju in Žnidaršiču je velelo njihovo sokolsko srce, da so se z vsem mladostnim žarom oklenili tudi bratske Orjune. Zato veljaj bratom Sokolom in OrjunaŠem poziv stare, a častitljive »Zvezne«: »Bratje, v kolo se vstopimo, k zvezi dajmo si roke, JugosIav’ji prisezimo, i zvesto zmir ljubiti se.« Vdova Rošlinka in suvereni narod. Zcrkala ne bej, koli roža kriva. Naša oficijelna kritika je sprejela komedijo Golarjevo zelo površno; napisala je o nji par lepih besedi, v samo jedro stvari pa ni šla, zadosti ji je bilo, da je proglasila »Vdovo Rošlinko« kot niz prizorov s komičnimi zapletljaji, ki silijo gledalca v prisrčeit smeh. Prišel pa je sekularizirani črno-rizec, arbiter klerikalizma gosp. dr. Izidor Cankar, in raztepla! bednega Cvetka in njegovo delce v puh in prah. Samo črnorizec jc šel globlje, samo on je spoznal strup, ki veje iz te, na videz zelo nedolžne stvarce, in zaskrbelo ga je, ne res catholica aliquid detrimenti capiat. Cast mu po svoje: G. Cankar je videl kruto ironijo in žgočo satiro 113 naše »dobro, pridno, delavno, pobožno, nravno nepokvarjeno, suvereno ljudstvo«. Zuto in smo zato ste udarili, g. Izidor, po zrcalu, ker vam podoba ljudstva z dvajset sijajnimi epiteti ni bila všeč. ker je bila preveč istinita. Ko bi vam bilo šlo samo za umetnost, bi bili prepu-stli posel drugim, toda na tehtnici jo bila reputacija katoliške slovenske stranke, ki edina vzgaja to ljudstvo. ki edina ima nad njim vso moč, ki edina ima v njem tak vpliv, da ga vodi in mu daje smernice za življenje. Zato pa je g. Cankarja kritika v »Slovencu« taka, da vsebuje vse. samo tistega ne, kar bi bilo moralo biti naglašeno. G. Cankar takoj v početku nekoliko pohinavi. Cel sujet mu je znan, — oj predobro znan, zato je udaril po zrcalu — on pa ga poda sledeče, da bi predvsem nasipal peska v oči: »Stara vdova zape- ljuje vsa tri dejanja mladega fanta, ki se ji prav na koncu vendar izmuzne in se poroči ž njeno hčerjo.« To in ničesar več ne vidi g. Izidor na komediji, vendar bi bil tak sujet tako nedolžen, da bi niti aktivnega črnorizca ne spravil v tako sveto jezo, kakor jc Cankarja, da je opsoval Cvetku njegove nageljne, rožmarine in drugo narodno blago. G. Cankar misli eno. piše drugo, ker je to njegov posel. Cel svoj življenjski vek ni delal, ne dela in ne i bo delal drugega, kajti ima charac-ter indelebile! G. Izidor ve, da ni Rošlinka tista, ki zapeljuje, temveč je romar sv. Boiantina tisti spiritus movens, ki se — ciničen in do mozga pokvarjen pobožnjakar, ki mu v Isti sapi lete Iz ust goreči blagoslovi in najmastnejše kvante — prislini s podobicami, molitvicami in molkom k priletni vdovi ter izrabi njen seksualni klimakterij v svoje sebične svrhe. Spretno ji z lascivnimi besedami, ki jih diskretni Golar nakaže na odru samo s šepetom, razpali ugašajoči plametiSek v gorečo strast. Rošlinka je dvajset let živela ir zakonu, pa jo mora šele pobožni romar poučiti, kako se zapelje mladega fanta; »Posteljo mu pokaži!« Rošlinka sprva ne razume tega migljaja s kolom, končno pa se ji le posveti in predno zleze v posteljo, se ji globoko iz duše izvije pobožen vzdihljaj k sv. Antonu, ki je baje zaščitnik vseh zvodniških podjetij. Sveti mož Babntač aranžira tudi romanje k sv. Mariji na Planici, ker ve iz svojega dolgoletnega izkustva, kako bolj so božje poti posvečene drugim stvarem kot pobožni intuiciji. Tudi gledalci poznajo skriti pomen božjih poti. zato so razumeli, kako pobožnost pripravlja sveti romar Rošlinki in Janezu. Poleg vsega tega je zlasti važno za presojo moralne stopnje našega ljudstva, vzgojenega v strogi verski nravnosti, svarilo Maničitto: »Janez, pazi, da ne boš naročal dveh zibelk.« Namreč za Manico in njeno mater, sosedova Marička pa jo je že itak naročala, ker ob nedeljah popoldne nabira jagode v hosti z Lisjakovim Matičkom. ' Samo tri ženske nastopajo v igri in vsem trem grozi zibelka! Po pravici ste se ustrašili, o g. Izidor! Kje je ona ginljiva legenda o »našem vernem, dobrem, pobožnem, nepokvarjenem, poštenem, vi-sokokulturnem, globokovernem in treznem« ljudstvu. Leta in leta gO’-vore naši duhovni sobratje in njih civilni plačanci ljudstvu o njegovih sijajnih lastnostih, kar naenkrat pa pride Fure in pokaže ogledalo.- Po-božnjak se razgali kot kvantač, zapeljivec in bogoskrunec, poštena vdova igra z imenom sv. Antona na ustnicah dovršeno Putifarko, dvema devicama pa je najbližja perspektiva zibelka z jokajočim nezakonskim črvičkom. Leta in leta ste mu v svoji ostudni hinavščini in ogabnem licemerstvu obešali dvajset in več najlepših pridevkov, ki so vsi brez podlage. Nikdar pa mu niste dejali niti v cerkvi, niti v organizacijah, niti na shodih, niti jim niste pisali v knjigah in časopisih: »Bodite boljši, bodite trezni kakor so Italijani, bodite štedljivl, kakor so Francozi, bodite narodno-zavedni in požrtvovalni, kakor so Srbi, bodite napredni. kakor so Skandinavci, bodite delavni, kakor so Čehi, bodite pametni. kakor so Angleži, boditi uljudni in ponosni, kakor so Turki in — last not least — bodite nežni v rodbini kakor so Židje! Mesto vsega tega so nam deželo javno posvetili Presvetemu Srcu Jezusovemu in ponosno natisnili, da je tako »Kranjska prva za vrlimi Tirolci!« Žalostne nam slave, kajti Tirolci so priznano brihten narod, mi pa smo še za njimi! Tako mesto nam je odkazal bivši veHki avgur dr. Šušteršič in človek, ki se ie sodil sam, je to napisal v »Slovencu«. Cvetko je — morda nehote in nevede — prvi napravil naskok na demagoško stavbo o vednostih našega ljudstva pred drugimi, o njegovih umstvenih in moralnih vrlinah. Zato pa se jc oglasil zoper njega ex cathedra veliki lama in vrgel svojo bulo prokletstva nanj, ki se je prvi drznil nekoliko odgrniti pestro plahto in pokazati, da jc vse milo gostolenje o odličnih kvalitetah našega sviverenetcn ljudstva podla laž varafic, ki se ljudstvu laskajo v Jice, da ga še dalje drže v temi. nevednosti, bigotnosti, surovosti in barbarstvu! In pri vsem tem nam jc Cvetko, ki je na njegovo grešno glavo pal naj višji anathema. pokazal sliko iz življenja našega ljudstva, ko je to ljubko v svojf smešnosti in ti slika Izvablja samo prisrčen in dobrohoten smeh. Kakšno prokletstvo Jc palo na tistega, ki bi pokazal naše ljudstvo od manj ugodne strani. Mesto smeha, bi nam izvabilo krvave solze v oči tisto ppro, ki bi v živih istinitih barvah naslikalo grenki, britki in trnjevi konec naših očetov — prevžitkarjev in naših mater — prevžitkaric. G. Izidor, dan zai dnevom se pred vsemi našimi podeželskimi sodišči odigravajo pravde, kjer se razgalja do nikdar slutenih globin krutost otrok napram svojim oslabelim staršem. Ta nečuveni barbarizem se godi pred očmi duhovnih sobratov vaših — sodišče jih dobi v roko šele, ko pride do izbruhov, da izreče zadnjo besedo — duhovni pastirji pa ne store ničesar zoper to. Poznate usodo ostarelih poslov, ki jih v košu odnašajo, ušive in zanemarjene. iz hleva v hlev, ker se vsak boji, da bi nesrečnik, ki je celo življenje s svojim potom gnojil polja svojih sovaščanov, ne umrl v miru v njihovem hlevu? O, g. Izidor, vam je kaj pri srcu usoda nezakonskih mater in njih otrok, ali jim ne grene življenja najbolj vaši duhovni sobratje? Ali poznate »Polikarpa«? Zakaj se niste še nikoli razburili nad pokojnim Ivanom zaradi njega? O pravnem čutu našega ljudstva, ki ga zlasti v zadnjem času povdarjajo novine vaše stranke, ki ji vi služite med lajiki v svoji civilni obleki neopazno, vztrajno in dosledno, o tem pravnem čutu govore s tisočkratno zgovornostjo pravoreki naših porotnih sodišč, prizori na sodiščih sami pa nas potrjujejo, da bi bil liomo homlni lu-pus, ako bi se dalo prosto pot temu ekskvizitnemu pravnemu čutu. Neprekinjena drži veriga grehov, ki so jih duhovni pastirji zagrešili, zanemarjajoč naše ljudstvo In treba je. da se nevrednim pastirjem. ki hvalijo garjeve in zdrave ovce vsevprek, odvzame pastirstvo, kajti več ko jasno je, da goje kugo! Mi pa. ki ljubimo svoje ljudstvo z vsemi njegovimi napakami in vrlinami, pa mu bomo neizprosno kazali raue, da mu jih izlečimo in mu bomo tiMli vedno klicati. -mo biti vredni. Zato, Orjuna, na delo! Tistim, ki v težkih povojnih razmerah ne najdejo sami mostu iz teme podedovanega suženjstva v nove zarje, podajmo roke, ustvarjajmo jim nove vidike! Pomislimo, da mora naše brate v suženjstvu trnje ob poti tem bolj skeleti, če vidijo, da naš narod svoje svobode primemo ne ceni. Izvršujmo dosledno program naše organizacije, a bodimo pri tem sami sebi strogi sodniki. Pospešujmo naš duševni preporod, v solticu svoje lastne svobode stvar-jajmo vek svobodo in °>reče paših bratov, ki morajo danes živeti kot minerji na svoji lastni zemlji. Naš Maribor pa, ki je bil pred enim stoletjem mirno zavetje velikega Karadjordje, bodi ponos naši narodni državi in naši junaški dinastiji in njen porok za varnost naše severne meje! V globoki veri v Še lepšo bodočnost našega naroda pripenjam kot kuinica trak na naš sveti prapor, v svesti, da nam nacionalistom ne bo za Nacijo nikoli nobena žrtev pretežka. ^__________ JANEZ POHARC, cand. iur.: Govor na grobeh junakov. Zgrnile so se v beli Ljubljani čete nacionalistov, da proslave raz" vitje novega prapora, prvega, ki ga je razvila nacionalistična akademska omladina, ona omladina, na katero stavlja ne samo Orjuna, nego l ves narod vse svoje made. A v teh trenutkih veselja in slavja nismo mogli — niti smeli pozabiti na Vas — bratje — Žlajpah, Žnideršič, Boltavzer. — nismo smeli pozabiti tia Vas, Vi naši heroji, ki ste položili na žrtvenik ideje, za zmago katere se mi živi še borimo, i— svoje največje, kar ste mogli, svoje najdragoceuejše, kar ste imeli — Svoje mlado — borbenosti prekipevajoče in roadepolno življenje. S cinično zlobo, ki ji ni svet niti veliki trenutek smrti, so tedaj prerokoval naši klevetniki, da bodemo skoro pozabili na Vas, pozabili tako, kakor pozabi povprečen človek umrle svojce — prorokovall so to tedaj, ko so videli s koliko pieteto in kako veličastno smo položili k večnemu počitku to, kar je bilo umrljivega na Vas. A znova Vam doprinašamo, bratje France, Stanko in Žarko, dokaz, da nacionalist nikdar ne more in ne sme pozabiti svojih najboljših med dobrimi, svojih za vzvišeno idejo palih junakov. Prišli smo torej bratje, da se poklonimo Vašim inanom, prišli smo, da se i Vi danes poveselite z nami. danes na dan razvitja novega prapora ter dan veselja mladine — in prišli smo slednjič zato, da najdemo na Vaših preranih grobovih pobudo in moči za nadaljnje delo in borbo, ki nas še čaka. nje g. dr. Mlekuža izza časa njegovega službovanja v Trstu, Pulju in Gorici. O tem se je že dovolj govorilo in pisalo. Treba vzeti v roke samo starejše letnike »Edinosti« in drugih primorskih listov, kjer je o njegovem protislovenskem delovanju dovolj gradiva. Kdor pa želi v. tem poglavju žive besede, jo lahko vedno sliši med našimi tu bivajočimi Primorci. Mož sicer nosi slovenski priimek, je pa eden izmed tistih, žal tako pogostih pojavov slovenske inteligence v prošlosti, ki Jim je bilo samo ime slovensko. V, Primorju se je smatral Nemca in je kot tak občeval samo v nemških krogih. Bil je baje tudi član tržaškega »Turnvereina« in velepatri-otičuega društva »Anstria«, čegar člani so bili samo Nemci in nekateri Italijani, takozvani »Leccapistini«. Slovenščino je lomil le za silo, kolikor jo je pač neobhodno rabil v policijski službi. Privatno se ga ni nikdar slišalo govoriti slovenski. Ob prevratu so mu seveda postala primorska tla prevroča in jo je takoj odkuril v ljubljeno Avstrijo, kakor so to storili vsi Nemci, ki so bili tedaj v državnih službah na Primorskem. Ker pa ga v Avstriji niso hoteli sprejeti v službo, se je skesano vrnil v Ljubljano. Iger je po dolgem moledovanju vendarle dobil od takratnega predsednika Narodne vlade, dr. Brejca, službo pri ljubljanski policiji, kar je že takrat silno ogorčilo primorske Slovence. Človek bi mislil, da ga je srečala v Jugoslaviji pamet in da bo delal pokoro za svoje narodne grehe. Baš nasprotno! Vzel si je sicer profesorja, da ga je naučil pravilne slovenščine in se je tako rešil odvisnosti svojih mlajših kolegov, k! jim je moral dajati svoje koncepte v korekturo, kljub temu pa smo ga morali že ponovno javno napasti in kritizirati njegovo ponašanje. Danes moramo ugotoviti, da se Mlekuž v narodnem oziru ni prav nič spremenil. Dasi se je v tem času priučil še precej slovenščini, ven* dar občuje s svojo družino še danes nemški oziroma italijanski in to ne samo doma, ampak tudi javno. Mlekuža je težko spoznati, ker je mwldezno zelo ljubezniv, človek z vedno se smehljajočim obrazom, v resnici pa je zelo nezanesljiv. V ilustracijo njegove moralne vrednote navajamo samo dejstvo, da jo kot reclno vpisan član SLS pri zadnjih volitvah napredno glasoval. Take člane seveda brez vsega pri« voščimo klerikalcem, isti pa še gotovo niso, naprednjaki, če iz preračunanega koristolovstva napredno glasujejo. Prepričani smo. da je ni stranke, ki bi postavila moža s tako pro-tinarodno preteklostjo, kakor ie dr, Mlekuž, za ravnatelja narodne policije. Naše stremljenje pa mora iti še dalje. Potrebno je, da se Mlekuža odstrani s tako važne službe kakor je ravno policijska. On ni samo nevreden, da je v službi našega naroda, on je tudi v veliko sramoto in vsak novi direktor bo prej dobro premislil, predno sprejme mesto, kjer naj mu bo desna roka dr. Mlekuž. Tak človek pri drugih narodih nikdar ne bi dobil službe in se nam je treba tozadevno ozreti le v Gradec in Celovec. Slučaj Mie- Blagoslovite, bratje ta novi naš prapor, za katerim bo neustrašeno korakala do končnega cilja naša nacionalna omladina, blagoslovite ta prapor, ki ne bo nikdar — to Vam prisegam — klonil pred sovražniki, ki pa klone pred Vami — Vi mrtvi, a vendar še tako živi junaki, da počasti Vaš svetli spomin. Vaš borbeni duh naj napolni naša srca. da bomo tudi v bodoče dorasli velikim nalogam, katere nam stavlja nacionalizem. Obračam pa se s pozdravom tudi do Vas vseh, ki ste bili za časa svoje življenske poti — bodisi v delu, bodisi v srcu naši in z nami, ki spite zdaj večni sen smrti v tem tihem, tajinstva polnem gaju. In končno se obračam še enkrat k Tebi brat Žlajpah, kajti predvse™ Tebi velja naš obisk — Tebi, ki si izšel iz vrst one naše predvojne — toii aktivne, borbene in žrtev se ne boječe akademske omladinc, ki bo nam, njenim potomcem — pa tudi zanamcem, vedno vzor in vzgled. Veselje mi polni srce, da je dano meni, katerega si poznal in ljubil še kot otroka — .sporočiti Ti danes, na ta veliki praznik nacionalistične pmladiue, soglasni sklep glavne Štev. 15. kuž je izrazit pečat suženjstva, ki ga nismo bili v stanu še do danes zbrisati. Najgršo senco pa meče ta slučaj ravno na policijsko direkcijo In vse njeno uradništvo, ki nima toliko poguma, da bi se dr. M e-kuža samo rešilo. Kljub temu, da je vse uradništvo in uslužbenstvo odločno proti njemu in v© ob vsaki Jugoslavija. Izjave radičevskih poslancev dr. Šuperine in Pavla Radiča so naravnost frapantne. Radičevci so se popolnoma uklonili, odrekajo se bolj-ševiški seljaški internacionali, re-Publikanstvu, priznavajo naiodno in državno edinstvo, potrebo oborožene sile. izjavljajo, da ni naš narod še zrel za republiko in da ie monarhija potrebna; krivdo za vstop v scljaško internacionalo mečejo na predsedstvo stranke in so celo za to, da zaprti voditelji odgovarjajo za svoje grehe. Vprašanje pa je, ali jih ie v tem vodila le težnja za mandati in s tem združenimi dnevnica-nii, ali so se res izpreobrnili. Vlada je njhove izjave v plenumu skupščino tildi upoštevala in so bili mandati novo izvoljenih radičev-skih poslancev verificirani; mandati poslancev, ki so že v prejšnji skupščini vršili svoje poslanske funkcije, pridejo pred posebno parlamentarno anketo, ki naj določi, v koliko so se dotični poslanci pregrešili zoper zakon o zaščiti države; mandati zaprtih voditeljev H. R. S. S. so sc pa razveljavili in na njih mesto pridejo njihovi namestniki. Sklep vladne večine, da se ra-dičevski mandati ne razveljavijo, moramo vsekakor pozdravljati, ker bi bila za državo velikanska škoda, bi se radičevce, ki vendar predstavljajo hrvaški del naroda v skupščini, izključilo od parlamentarnega dela. Skupščina sc je takoj po verifikaciji mandatov lotila dela. Za predsednika skupščine je bil izvoljen bivši minister Marko Trifko-vič. V vseli parlamentarnih odborih ima vlada večino. Zanimivo je. da so radičevci za predsedstvo zakonodajnega odbora glasovali z vladno večino in dobili mesto drugega podpredsednika. Na pritisk ostalih opozicijskih strank je dr. Polič re-signirai na svoje mesto. Dvanajstine za mesec marc, april, maj in junij, ki jili je predložil finančni minister dr. Stojadinovič, so bile sprejete z glasovi vladne večine. S temi dvanajstinami se je državni proračun znatno zvišal, vendar ie bilo to zvišanje potrebno, ker so se postavke za invalide, državno uradnico in tudi investicije za državne železnice povišale. Ker so iz vlade izstopili ministri Trifkovič. Uzunovič n Srskič. je rto-trebna rekonstrukcija vlade. Baje bo dr. Žerjav prevzel ministrstvo saobračaja, dosedanji minister Stanič pa ministrstvo javnih del. Rekonstrukcija) pa še ni aktualna, ker je Narodna skupščina odgodena do 26. aprila. Naši maziljeni poslanci se v skupščini tako divjaško obnašajo, da vzbujajo odpor celo pri svojih lastnih zaveznikih. Pavle Radič jim je dal v svojem govoru pošteno teagfratg«s» ,1 . . t anjen skupščine akademskega kluba Or-juna — Ljubljana, ki Te je v skromno zahvalo za Tvoje veliko delo in junaško smrt izbral za prvega svojega častnega člana. 1 oda Tvoje ime naj ne bo zapi-ano samo na prvem mestu v beli neg0 kQch zapisano pred- SnVnšT,Sh’ V našem Srcl1’ v vben naših mislih in dejanjih kakm-bodo ostale neizbrisno v 'našem spoimnu Tvoje vzvišene lepe in bodrilne besede, katere si izpregovo-ril^ na ustanovnem občnem zboru duhenaikluba’ Tvoj veliki in iraški benosti! X™ hP°t l>oti bor-končne zmage" vl&e “SS-** in srečne, kulturno visoko stoS politično, gospodarsko in socj®£* urejene Jugoslavije, ki bo nam v ponos, sovragom v trepet, v okrilju koje bodo gledali sobice svobode tudi oni tisoči, ki danes še ječe zasužnjeni in okovani v verige tujega gospodstva. Sprejmi brat France ta venec, kot nial dokaz naše pozornosti, ve-seli se z nami, kadar bomo veseli rr in čuvaj vedno nad nami in našim delom, ki naj narodu in državi v Prid obrodi stoteren sad — v kar nain vsem; Pomoži Bogi »ORJUNA« Stran 8. priliki premnogo stvari o niem povedati, pa se še do danes ni našel možak, ki bi proti njemu konkretno in odločno nastopil. Tudi tukaj se kaže tista grda lastnost vseli sužnjev, ki se sami ničesar ne upajo, ampak morajo vedno imeti patrona, da vleče zanje kostanj iz žeijavice. pregled. lekcijo; na pritisk ostalih strank jim je dal sicer satisfakcijo, ki pa naših tigrov ni popolnoma zadovoljila. Čudimo se zagrizenosti oziroma omejenosti klerikalnih poslancev, ki se še vedno postavljajo na stališče, da so Slovenci poseben narod, čeravno so celo radičevci priznali narodno edinstvo. S to svojo teorijo so ostali klerikalci popolnoma osamljeni v skupščini; upamo, da bo to dejstvo pripomoglo k temu, da se bo tudi naše ljudstvo izpa-metovalo in pri drugih volitvah volilo druge zastopnike v skupščino. Nemčija. Predsedniške volitve v Nemčiji niso prinesle definitivnega rezultata. Noben kandidat ni dobil potrebne absolutne večine. Največ glasov, preko 10 milijonov je dobil kandidat nacionalcev Jarres, za njim pride socialistični kandidat Braun, ki je dobil čez 7 milijonov glasov. Kakor izgleda, bodo levičarske stranke pri prihodnjih volitvah postavile skupnega kandidata v osebi dr. Maxa, ker grozi sicer nevarnost, da bo izvoljen Jarres, ker zadostuje pri drugih volitvah relativna večina. Če se pa vso levičarske stranke združijo, je skoro gotovo, da proderejo s svojim kaa-didatom. Socialisti se gotovo ne bodo hoteli izstaviti nevarnosti izvolitve nacionalističnega kandidata in bodo raje glasovali za Marxa, ki jim je vsekakor bližji. Jeziček na tehtnici pa tvori tudi sedaj katoliški centrum. Riisko-japonska pogodba. Počasi prihajajo na dan potankosti te pogodbe. Japonska ne priznava aneksije Besarabije po Ru-muniji, zato Ji pa priznava Rusija velike gospodarske ugodnosti na Sahalinu in prednost pred drugimi državami v vsej sovjetski Uniji. Kakor izgleda, je ta pogodba že večjega pomena, kot se je prvotno domnevalo in se snuje na vzhodu proti anglo-ameriški hegemoniji močan rusko-japonsko-kitajski blok. ki bo tudi za Anglijo precej trd oreh, ki ga ne bo mogla tako hitro pogoltniti, še trši, kot je bila Nemčija. Rutmmlja. Dunajsko časopisje razširja vesti, dai se odpove romunski kralj Ferdinand radi dolgotrajne bolezni prestolu. Vladne posle prevzame prestolonaslednik Karel. Vest je malo verjetna, ker je prestolonaslednik velik nasprotnik ministrskega predsednika Bratianu, ki pa ima velik vpliv na kralja. Bratianu bo na kralja gotovo vplival v nasprotnem smislu. Če pai res pride do izpremembe na prestolu, se bo spremenila tudi vsa zunanja politika Rumunije, posebno še napram Rusiji. Nai pokret. Ljubljanska oblast. SPORED RAZVITJA PRAPORA ORJUNE ZAGORJE. Spored razvitja prapora Orjune v Zagorju dne 5. aprila 1925 je sledeči: Ob V28. uri je zbor članov v kroju v Sokolskem domu in odhod na postajo. Ob 9. uri sprejem gostov na postaji in odhod v Sokolski dom. Ob 11. uri zbor na letnem telovadišču za Sokolskim domom in pohod na trg v Zagorju. Ob Vzl2. uri slavnostno razvitje prapora, nato manifestacijska povorka z defili-ranjem. Ob 13. uri obed v Sokolskem domu in narodnih gostilnah. Ob 14. uri velika veselica v vseh prostorih Sokolskega doma, združena s srečolovom, plesom itd. Svi-ra godba iz Domžal. Vstopnina za nrner 5xTDin- Gostje so vstopnine E, '• Na Popoldansko zabavo va- o v se nacionalno in pokretu naklonjeno občinstvo. Za prigrizek in zabavo bo vsestransko preskrbljeno. Postopanje pri polovični vožnji in navodila za prehrano. Vsi udeleženci razvitja prapora zagorske Orjune se opozarjajo, da kupijo pri vstopni postaji vozni listek z mokrim žigom, ki se pri izstopu v Zagorju ne odda, marveč velja isti z legitimacijo, katera stane 5 Din in se bode dobila na dan razvitja od 9. do 11. ure v zletni pisarni Sokolskega doma, tudi za vožnjo nazaj. Olavar, oziroma načelnik oddelka Orjune, ki se bo udeležil razvitja, naj pri vstopni postaji popiše število članov, kateri bodo obedovali in listke odda na postaji Zagorje zato poverjenemu članu. Ker so nekatere gostilne precej oddaljene, je s tem omogočeno, da člani istih organizacij skupno obedujejo. Kjer obeduje članstvo, naj skrbe četniki za red, ker je jasno, da pri eventuelnem navalu ni mogoče ustreči vsem naenkrat. Da bo mogoče izvršiti vse po določenem načrtu, pozivamo članstvo. da se drži točno navodil. Orjuna Zagone. Udeleženci civilisti, ki pojdejo v Zagorje, nai imajo vsi znake in legitimacije. Po možnosti nai ima tudi vsak s seboj kalpak, V Mimi na Dolenjskem se je vršil ob polnoštevilni udeležbi pro-šlo nedeljo redni občni zbor naše organizacije. Zborovanju je prisostvoval kot delegat Oblastnega odbora brat Marko Kranjec, ki je uvodoma v daljšem govoru podal svoje poročilo. Zborovanje je poteklo v vzornem redu in pokazalo lepo sliko te naše krepke Orjune. Podrobno Poročilo v prihodnji številki. Mesina Orjuna Šiška vabi vse svoje članstvo in tudi članstvo bližnjih organizacij, da se udeleži poklonitve padlemu heroju br. Žarku Boltavzarju ob priliki njegovega imendana. Zbirališče pred občino v Šiški v soboto 4. t. m. ob 15. uri, odhod ob 15.15. Kroj! Zdravo! Orjuna v Šiški priredi v soboto, 4. t. m. ob 20. uri v restavraciji Bellevue družabni večer z raznovrstnim zabavnim sporedom. Sodeluje lastni orkester. Po članih vpeljani gostje dobro došli. Zdravo! Odbor. Orjuna Sv. Peter -Vodmat obvešča vse članstvo in bratske organizacije, da se je preselila v Sv. Petra *vojašnico. vhod pri glavnih vratih, I. nadstropje, soba 48. Uradne ure so vsak dan od V26. do 7. ure zvečer. Obenem poživljamo brate in sestre, da poravnajo čim preje članarino. Mestna Orjuna Sv. Jakob-Kra-kovo-Trnovo pozivi je one svoje člane in članice, ki še niso poravnali članarino za leto 1924., da to v mesecu aprilu zanesljivo store. Članarino lahko poravnajo vsak dan od 6.-7. ure v društvenem lokalu Opekarska cesta 31, ali pa pri br. blagajniku, Sv. Jakoba nabrežje 41/1, poleg šentjakobskega mostu. Storite svojo dolžnost. — Odbor. Darovi za Orjuno. Neimenovan iz zasedenega ozemlja o priliki razvitja prapora »Akademske Orjune« Lit. 200. — O. Tomč starejši za god Orjuni 100 Din. — Inž. Mile Treo 40 Din. — Hvala! Občni zbor Orjune Kamnik se vrši v sredo, 15. aprila t. 1. ob 20. uri v prostorih Narodne čitalnice* Na občnem zboru bo poročal tudi delegat Oblastnega odbora. Orjuna Moste. V petek, dne 3. aprila t. 1. se vrši točno ob 20. uri pri Prusniku strogo obvezen članski sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Razvitje prapora Orjuna Zagorje. 2. Stanje četniške sekcije Orjune Moste. 3. Konstituiranje novega M. Č. O. 4. Določitev programa za bodoče sestanke. 5. Vprašanje skupnega Orjunaškega doma. 6. Kongres in zlet v Beograd. 7. Slučajnosti. — Ker je sestanek v svrho oživljenega delovanja v naši organizaciji vele v a žen, opozarja odbor vse članstvo, da je dolžno pod najstrožjo kaznijo udeležiti se sestanka. Zamudniki prinesite čla>-narino s seboj. Prijatelji nacionalne misli vabljeni. — Odbor. Službene oblave. VSEM MESTNIM ORGANIZACIJAM! Mestni odbori, ki imajo še kaj »Statutov« na razpolago, naj jih tar-koj proti razbremenitvi njihovih računov pošljejo Oblastnemu odboru v Ljubljani! Vsem organizacijam! Opozarjamo vse organizacije, da takoj prekinejo z našim prejšnjim dobaviteljem vse poslovne zveze tičoče se nabave j n opreme naših krojev, ker je g. Capuder s svojim postopanjem škodoval organizaciji. Obenem pa naznanjamo, da je sedaj naš novi dobavitelj firma Fran De-renda & Comp. Cvetlični dan. Oblastni odbor Orjune za Ljubljansko oblast bo priredil v nedeljo, dne 3. maja t. 1. za vse organizacije v svoji oblasti obvezen cvetlični dan v korist fonda za Šlajpahovo deco in zgradbo spomenika Trboveljskih žrtev, na kar opozarjamo že sedaj vse ostale organizacije. Natančnejša pojasnila bodo objavljena še v »Orjuni« in v posebni okrožnici. Izključeni so: Burger Vojteh, član Orjune Št. Jakob-Krakovo-Tr-novo; in Josip Gliha, član Orjune Žužemberk. IZJAVA. Ker so nastala v javnosti vsled izključitve g dr. Košiše razna domnevanja, podpisani Oblastni odbor Orjune izjavlja, da nima razloga očitati g. dr. Košiši kaka nečastna dejanja. Obl. odbor Orjune za Ljubljano. Kronika. Smrt polkovnika Pavla Jurišiča. Nenadoma je preminul v torek v Beogradu upokojeni polkovnik Pavle Jurišič, sin pok. generala Jurišič-Sturma. Pokojnik je bil navdušen nacionalist in eden prvih propagatorjev Orjune v Vojvodini, za kojo si je iztekel velikih zaslug. Zapušča vdovo in dvoje nedoraslih otrok. Slučal Šega. Ne tajimo, da se v tej zemlji vrše večkrat stvari, ki jih ne moremo odobravati niti akceptirati kot upravičene in potrebna zla. Med te spada tudi prestavljanje uradništva, kot kaznovanje za njegovo politično prepričanje. Nasprotno pa naravnost zahtevamo od države, da že vendar enkrat po šestih letih odločno in brez oklevanja nastopi proti onemu uradništvu, ki pod njeno patronan-co uganjajo stvari, ki so škodljive narodu in državi. Med drugimi takimi slučaji smo zahtevali tudi, da država vendar že_ enkrat odstrani g. ravnatelja inž. Šego, ki je bil s svojim delovanjem vse preje kot koristen državi. Zafo smo sprejeli naravnost z veseljem vest, da je ta mož odstavljen od svojega mesta in poslan v že davno zasluženi pokoj. Naravnost neumevno in nerazumljivo pa se nam zdi postopanje opozicionalnega časopisja, ki vidi v tem res upravičenem aktu vlade »zadostitev nemoralne maščevalnosti« ju maščevanje radi pripadanja »k državotvornim strankam«. Temu časopisju, ki je očl-vidno slabo informirano, svetujemo, da si ogleda 4. številko »Orjune«, iz katere bo prav lahko spo-znalo, daje bila upokojitev gospoda inž. Šege nujna in neizbežna potreba, ne pa kak čhi strankarske maščevalnosti. ITALIJANSKI POHLEP PO NAŠI ZEMLJI. V Vitanju pri Celju leži veleposestvo, ki je bilo last nemškega državljana Otona Steinbeissa. Bilo je zato sekvestrirano ter na javni dražbi prodano od države Bogdanu Pušiču iz Vitanja. Ta pa je prodal to veleposestvo zagrizenemu italijanskemu fašistu Ludoviku Ro vina, trgovcu iz Gorice, ki je v Italiji lastnik municijske tovarne in seveda italijanski državljan. Omenjeno Steinbeissovo posestvo pa leži od državne meje oddaljeno manj kakor 50 lem. Da torej zainore postati tuj državljan lastnik, je treba, da dovoli minister za vojno in minister notranjih zadev prenos lastninske pravice. Lodovico Rovina se sedaj poteguje zato, da mu država to dovoljenje da. Kako zelo je fašistovskemu italijanskemu tovarnarju municije ležeče na tem, da dobi blizu meje ležeče ogromno in vzorno veleposestvo v osrčju Slovenije na vsak način v svojo oblast, sledi iz kupne pogodbe, kjer se mu je moral prodajalec zavezati, da bo dovolil prenos lastninske pravice na kakšnega zaupnika Lodovica Rovine, ki bi bil naš državljan, ako se ne dovoli prenos na Lodovico Rovina. Seveda je po našem civilnem pravu takšna določba nična, značilno pa ie za namene tega italijanskega tovarnarja municije, s kakšno vztrajnostjo se hoče vgnezditi v bližino meje ne-' varna laška zalega. O a L A J S A N A PLAČILA ZA B L E K E DAJE BERNATOVIC O Mariborski Oblastni odbor je žc podvzel potrebne korake pri civilnih in vojnih oblastih. Vendar pa naj tudi vsa javnost ve, na kak način skušajo Lahi pripravljati postojanke na naši zemlji, in da izve tudi oblast in postane pozorna na nevarnost. Črni muren v škofovi tiskarni zadnje čase sumljivo molči o našem pokretu. kar je dobro znamenje, da se nas »pametni škofovi sporazumaši« boje, ker nas hočejo zatajiti. Da pa se jim to ne bo posrečilo, za to bo pa poskrbela že Orjuna sama. Mislili smo, da delajo sedaj, ko prihaja Velika noč, duhovni gospodje v »Slovenčevem« uredništvu duhovne vaje in da tiči morda tudi v tem nekoliko vzroka, da ne morejo posvečati Orjuni sicer, take pažnje, kakor sami žele. Kakor pa je razvidno iz pisanja zadnjih dni, tiči zajec pod drugim grmom, ker jc pričela SLS fantazirati v de-, liriju, ki ga ji je prizadejal Pavle Radič in HRSS že tudi o neki »ravni in jasni« poti, po kateri bo dovedel veliki Mojzes Slovencev dr. Korošec SLS do končne zmage.« Ko* likor nam je doslej znanega je bila za princip ravne in jasne linije samo Orjuna! Sedai pa ji hoče slediti v tem tudi SLS, ki menda »hoče paralizirati« s tem v narod vedno bolj pronicajočo Orjuno. Ker se nam zdi, kot dobrim ljudem neznii-sel to početje, svetujemo gosp. dr. Korošcu, da kar takoi odneha od te svoje najnovejše taktike, ker je več kakor aksiom to, da ne more postati veliki jezuit dr. Korošec niti slab Jugosloven, kaj šele najslabši Orjunaš! Vinska klet restavracije »Ljubljanski dvor«. Kot izpopolnitev ce-lotnc restavracije se je otvorila vinska klet, kjer se bodo točila dolenjska vina g. Prijatelja in druga izborna vina. Mrzla in gorka jedila, morske ribe in specialitete na raz- Naša pot je edino poštena, ker je neizprosno dosledna, prežeta borbenega duha brez prlzanašanja, pohod naprei brez obzirov na desno in levo. VoSfenl papir za vse razmnoževalne aparate. THE REX CO., Ljubljana. ipiMiuiiimniiiittKltihMi!! polago. Klet Je Jako prostrana, zraS-na in udobna. Oglejte si lo! II. velika javna tombola društva poštnih uslužbencev se vrši v nedeljo, dne 19. aprila 1925 ob 3. uri popoldne na Kongresnem trgu v Ljubljani. Akademski slikar gosp. Hinko Smrekar je podaril Mestni Orjuni Šiška dve krasni, lastnoročno izdelani sliki. Tem potom mu izreka Mestni odbor svojo zahvalo. e>«e^e^c^ues/*. (3.<5) (D.6» ^3.0) CZSA Ni Vam treba več čez mejo! I L..I ............... ll".!'—’■ ■-■'C? 1 I | P ■ ■] -■ ■ I P !■ ■!!! ■■■■rr— 'M. JI J '..'j.ja Naše cene so nižje kot one za inozemsko robo Prodajamo: Damske platnene čeilje, vse fcaive . . ,. pst Din 109- Danski thiKuiu-iivlje, trte ..... pst Din 139- Damske boxcaH-fevlje, pariške, trne . . . . „ „ 169.’ Danske sirapanie revije, urBto, rjavi .'.’ „ „ 229 - Damske boxcali Detlie, parile, ijave................W9*- lifl« strepatn talj*. Zrebijm....................?2§-- Damske chevi8aix-t«vi je. medne, z zatona, trne „ .. IM’ Hctke bMcalHivlje, trn............................269- Daraskechevreaux-i:evlie1modHetiiapoao,riave „ „229'- Matk* modna polfevlje. fine....................... 259*- Itloike modne pelfevlje. rjava .... par Din 29T- >nMARIBOR W Aleksandrova cesta iiev. 7. Bat Se prlporoCa Bolo Pupovac, SLOGRAD pita ii industrij* i. Tei. Inter. ISO. Tel. Enter. 180. Mia pisana IJOBLJRIIA. Spsdnia Sla. Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske in žeiezobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušepj. Specialiteta: žeiezobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Einperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega be-' tona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. dne 31. marca 1925 ob pol 4. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti, po kratkem trpljenju preminula. Pogreb blagopokojnice se je vršil v četrtek, dne 2. aprila °b pol 4. uri popoldne od Leonišča na Stari poti štev. 2, na pokopališče pri Sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice so se brale v frančiškanski cerkvi. LJUBLJANA, dne 4. aprila 1925. PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA: SADNE SOKE: malinovec, citronado in sadni grog (punč). AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE: limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister. ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE: Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnbva, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd. SADNE ETERE v raznih koncentracijah. v NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO. SREČKO POTNIK IN DRUG P” e“nc lfaL LJUBLJANA, Metelkova ul. 13. y Strolkl pri vporabl bencina I Vozi brez bencina! Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem ! Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24. Telefon štev. 560. Stroški pri vporabl oglja I La /tnik inž. Marko Kranjec. (Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e. Mara Rakove roj. Eržen z otroki. Ulij JU J| m Ljubljaca. ODspnsiElska 2 Najboljši šivalni stroji In pletilni stroji. Izborna konstrukcija lu elegantna izvršitev iz tovarne v Lincn. Ustanovljeno I. 1867. Vezenje poučujo brezplačno. Posamezni tleli koles in šivalnih strojev. 10 letna garancija. Pisalni stroji „ADLER“ in „U^ANIA". Kolesa Iz prvih tovarn ,Durkopp‘, ,S(yria‘, ,Waf!enrad‘, ,Kayser\ ZAHVALA. Za izraženo sožalje ob smrti moje blage soproge, gospe Vincencije Urlep roj. Urbas Prometni zavod za prtniog d. d. t Ljniijan! prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vach kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor ludi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrsle in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni fceSkoslovaSki in angleški koks za livarne ,n domačo vporabo. kovaški premog, črni premog in brikete. PROMETNI ZAVOD Zli PREMOG D. D. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 151. za številne vence in cvetje, poklonjeno dragi pokojnici in vsem, ki so jo prišli kropit in jo spremljali na njeni zadnji poti, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo. Srčna hvala vsem, ki so ji izkazovali za časa njene dolgotrajne in težke bolezni tako iskreno sočutje. Osobito pa se zahvaljujem gg. prof. dr. E. Šlajmerju, dr. Pavlu Krajcu in pa dr. Hoglerju za požrtvovalno in skrbno zdravniško pomoč, slednjemu še posebno za požrtvovalnost v zadnji noči. Hvala tem potom tudi gosp. dr. M. Ogorevcu in sorodstvu, ki so mi bili v dneh sjnrti z uslužnostmi blagohotno ob strani. V LJUBLJANI, dne 27. marca 1925. Fran Urlep, soprog. Zahvala. V bridkosti spominjajoči se našega nepričakovano nam odvzetega predobrega soproga in očeta, gospoda Ivana Rakovca se iskreno zahvaljujemo za vso uteho, ki smo jo našli v toliko blagodejnih dokazih iskrenega sočutja, izkazanega nam od vseh strani. Našo globoko, presrčno zahvalo izrekamo njim, ki so s prijateljsko požrtvovalnostjo lajšali pokojniku zadnje trenutke, vsem, ki so krasili krsto blagopokojnika s kitami cvetja in venci, vsem, ki so mu v tako velikem številu izkazali čast na njega zadnjem potu. Posebna naša hvala gre čč. duhovščini, predstavnikom oblastnih in tukajšnjih uradov z g. velikim županom dr. V. Baltičem na čelu, občinskemu odboru kranjskemu in zastopnikom drugih občin, zastopnikom trgovske in obrtne zbornice, Trgovske banke in drugih korporacij Narodni čitalnici in nje pevskemu zboru, Sokolu in Orjuni, gasilnemu društvu, gg. trgovcem, zlasti pa še številnim zvestim lovskim tovarišem za njih presrčni zadnji lovski pozdrav. Sprejmite vsi, ki ste se spominjali blagopokojnika in nas, našo presrčno, globoko občuteno zahvalo. Ivan Rdger, ravnatelj generalnega zastopstva obče zavarovalne d. d. „Sava“ v Ljubljani, javlja v svojem in v imenu svojega sina tužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga in skrbna mati, gospa je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno samo MILO ..OAZELA’’ KRANJ, dne 29. marca 1925.