Pogovor z županom Županovo lobiranje prineslo dodaten milijon za dvorano Trzinska podjetja KIMI na olimpijskih igrah v Parizu skrbel za higieno v Slovenski hiši Generacija Z Malo drugacen pogovor z obcinsko svetnico Veroniko Weixler Spet v šolo Prvi šolski dan, novosti in nekaj nasvetov za lažji zacetek Zavarujte otroško odkrivanje sveta. Sklenite nezgodno zavarovanje otrok in mladih ter prejmite darilo: narocnino VOYO za dva meseca. Vse bo v redu. triglav.si oglasno sporocilo oglasno sporocilo Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo obcine Trzin . Na naslovnici Letošnji Trzn*Fest, o katerem bomo podrobneje porocali v oktobrski številki, se je zacel s FrancekFestom, namenjenim otrokom in družinam. Veliko pozornosti je poleg otroških delavnic in predstav pritegnila tradicionalna ledena dirka. Velika obiskanost kaže, da obcani komaj cakajo na podobne prireditve. Glavna in odgovorna urednica: Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Majda Šilar, Tjaša Toni Skubic Redni avtorji prispevkov: Maja Brozovic, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Miha Šimnovec, Anže Kosmac, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavcar, Nataša Pavšek, Matjaž Erculj, Veronika Lovšin in drugi Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Tjaša Jankovic in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpo­zneje do petka, 4. oktobra 2024, do 8. ure. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Obcina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Zacetki Bila sem še osnovnošolka, ko sem po nakljucju za­cela pisati clanke za obcinsko glasilo tedanje obci­ne Moste -Polje. Šlo je za porocila s tekmovanj in prireditev krajevnega športnega društva, katerega predsednik je bil moj oce. Ce se pošalim, bi torej lahko rekla, da sem postala novinarka zato, ker je oce name preložil nalogo, ki bi jo sicer moral opraviti sam. To so bili moji zacetki, ko še niti pomislila nisem, da bo pisanje pozneje postalo moj poklic. Vcasih se v našem življenju zgodi nekaj na videz precej nepomemb­nega, kar se cez cas izkaže za zacetek necesa mnogo vecjega, zato nikoli ne podcenjujmo še tako majhnih nalog. Lahko pa so zacetki dolgo pricakovani in se nanje temeljito pripravljamo, tako kot de­nimo na vstop v prvi razred, o cemer porocamo tudi v tokratni šte­vilki. September je za prvošolcke in dijake zacetek novega ciklusa, novo obdobje, ki prinaša vec odgovornosti, pa tudi vecja pricako­vanja glede zrelosti. Pregovor sicer pravi, da je vsak zacetek težak, tu pa dodajamo, da je vsak zacetek tudi razlog za nove cilje, želje, pricakovanja, pa tudi za rast in napredovanje. Vcasih se kakšni zacetki odmikajo, kot se je denimo odmikalo od­prtje nove trzinske športne dvorane. Medtem pa nas je v zacetku septembra razveselila novica o dodatnem enomilijonskem sofinan­ciranju dvorane. Morda bo prav zaradi tega slavnostno odprtje dvo­rane, ki bo 11. in 12. oktobra, še nekoliko bolj prešerno. In ne nazadnje, nekatere zacetke lahko kdaj tudi ponovimo. Avtori­ca teh vrstic denimo znova zacenjam urejanje Odseva in Facebo­okovega profila Trzinski Odsev, potem ko so me h kandidaturi za urednico nagovorile nekatere clanice uredniškega odbora. Z veliko hvaležnostjo svojim predhodnikom in vsem soustvarjalcem Odseva sprejemam vlogo urednice z eno samo željo in ciljem: da bi cim vec prebivalcev obcine Trzin v glasilu vsakokrat našlo vsaj eno vsebino, ki bi jo z zanimanjem prebrali. Za konec pa misel teologa in filozofa mojstra Eckharta: Foto: Tina Ramujkic “ Vsako jutro znova bodite pripravljeni na nov zacetek. Tanja Bricelj, glavna in odgovorna urednica Obcina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice Medobcinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 Obcinske novice Vztrajno županovo lobiranje prineslo dodaten milijon V prvih dneh septembra je z Obcine Trzin prišla odlicna novica: za novo vecnamensko dvora­no so na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije (MGTŠ) uspešno pridobili milijon evrov nepovratnih sredstev. Gre za dodatno, že tretjo financno subvencijo države, ki skupen znesek nepovratnih sredstev zaokroža na 2,260 milijona evrov. Ko ta zne­sek odštejemo od dobrih šest milijonov evrov, kolikor je bila vredna naložba v dvorano (z DDV in z deli in instalacijami v okolici dvorane), se izkaže, da bo obcina iz svoje obcinske blagajne placala 3,981 milijona evrov, kar je 63,8 % celotne vrednosti. Torej je dosti razlogov za zado­voljstvo, ki se širi po hodnikih obcinske uprave. Nova športna dvorana je prva športna tekmovanja gostila že zadnje avgustovske dni, uradno slavnostno odprtje pa bo sredi oktobra. V njej že deluje tudi sodoben kineziološki center, prostore za svoje delo pa bodo dobili tudi taborniki, futsal klub in kotalkarice. Foto: Metka Pravst Primožic O novi dvorani in novih zdravstvenih ordinacijah ter o zdajšnjem sta­nju obcinskih objektov po poplavah smo se pogovarjali z županom Petrom Ložarjem, financne in druge podrobnosti o gradnji nove dvorane pa nam je podal Matjaž Erculj, višji svetovalec župana za družbene dejavnosti. Nova vecnamenska dvorana navdušuje Prvi odzivi uporabnikov nove vecnamenske dvorane, ki se je je že prijelo splošnejše poimenovanje športna dvorana, so vec kot navdu­šujoci. Lahko bi rekli, da je še pred svojim uradnim odprtjem dvora­na doživela pravi custveni vlakec smrti. Pri njeni gradnji smo doživeli vse: od neverjetnih vzponov, kot sta bili atraktivna gradnja in dostava nadstandardnih 30-metrskih strešnih nosilcev, pa do padcev, kot so bile lanskoletne unicujoce poplave in nesrecni primer odprtih strešnih loput in poškodovanega parketa letos maja, pa spet do vratolomnega vrhunca s še enim milijonom evrov nepovratnih sredstev, pridobljenim na javnem razpisu MGTŠ. Spomnimo: obcina je že kmalu po zacetku gradnje uspešno kandidi­rala za nepovratna sredstva Eko sklada in zaradi trajnostne gradnje in energijske varcnosti stavbe pridobila 1,193 milijona evrov subvencije, medtem ko so za športno opremo iz Fundacije za šport prejeli 67.000 evrov. Ko potegnemo crto, je država za gradnjo dvorane prispevala dobrih 36 odstotkov. Ob tem Matjaž Erculj poudarja, da je cena ce­lotne gradnje sicer višja od cene gradbenih, obrtnih in instalacijskih (GOI) del in gradbenih nacrtov, ki znaša 5,235 milijona evrov brez DDV in je vse do konca gradnje ostala nespremenjena. K temu znesku je treba prišteti še vrednost GOI zunanje ureditve, ki vkljucuje nove ko­munalne vode (elektriko, vodo, kanalizacijo, plin, optiko) in zunanjost dvorane (ceste, parkirišca, plocniki, plošcad pred dvorano). »Skupaj z gradbenim nadzorom, stroški celotne dokumentacije in nekaj špor­tne opreme je vrednost gradnje dvorane nekaj cez 6.120.000 evrov z DDV,« je povedal Erculj. Pravocasno pridobljeno uporabno dovoljenje je takojšnjo uporabo dvorane omogocilo tudi šolarjem Osnovne šole Trzin, ki so bili poleg košarkaric ŽKK Domžale in nogometašev FC Trzin med prvimi upo­rabniki. Navdušenja ni skrival nihce! Glede na to, da je bila dvorana še pred prvim uradnim obratovalnim dnem popolnoma zasedena za vso sezono 2024/2025, je to še en dokaz, kako nujno potrebna je bila naložba. Spomnimo: prve zamisli o gradnji športne dvorane so se v obcini pojavile okoli leta 2015 in že tedaj so se nacrtovanja lotili z zaveda­njem, da se stavba umešca v strnjeno naselje in v okolico, ki omogoca le omejeno kolicino parkirnih prostorov, zato vecjih (npr. koncertnih) prireditev v dvorani ne nacrtujejo. »Za obicajne športne dogodke je parkirišc v krogu 200 metrov od dvorane dovolj, vecji dogodki pa niso v nacrtu že zaradi upoštevanja miru okoliških stanovalcev, zahtev­ne organizacije in zašcite opreme. Dvorana je namenjena otrokom, športu, trzinskim društvom in nekaj prireditvam na leto za obcane,« je poudaril Peter Ložar. Širitev razpoložljivosti zdravstvenih ordinacij Trzin bo predvidoma od pomladi prihodnje leto imel na voljo veliko boljšo zdravstveno oskrbo. »Zdravstvena postaja Trzin bo na vec kot 300 kvadratnih metrih vkljucevala dve ambulanti družinske medicine (eno že delujoco), zobozdravstveno ambulanto za odrasle, referencno ambulanto in pediatricno ambulanto, ki bo zacela delovati predvido­ Obcinske novice Osebna izkaznica dvorane Bruto površina: 3047 m2 Igralna površina: 1206 m2 Igrišca za uradna tekmovanja: futsal – mali nogomet, ko­šarka, rokomet, kotalkanje, badminton, judo, karate, košar­ka 3 na 3, košarka gluhi, košarka na vozickih, šah. (Športna podlaga Junckers z licenco FIBA.) Prilagodljivost: dve pregradni zavesi omogocata tri manjše rekreativne vadbene površine (tudi za npr. namizni tenis, jogo …). Ponudba: vrsta športnih panog, v prvem nadstropju fitnes prostori Kin-Vital s ponudbo organiziranih vadb. Zmogljivost: 240 obiskovalcev na fiksnih tribunah, doda­tnih 350 na izvlecnih tribunah; skupaj 590 obiskovalcev. Vecnamenskost: dvorana je dobro zvocno izolirana in omogoca tudi izvedbo razlicnih manjših kulturnih in glas­benih prireditev. ma leta 2026. Pet ordinacij in manjši laboratorij bodo v pritlicju stav­be Centra Ivana Hribarja z vhodom na levi strani. Prostore je obcina lani odkupila od podjetja Aktiva, dela pa naj bi potekala do konca tega leta. Izvedbo naložbe, ki je vredna približno 550.000 evrov z DDV, prevzema trzinsko podjetje Medicoengineering. Polovicno vrednost brez davka na dodano vrednost sofinancira ministrstvo za zdravje (okoli 200.000 evrov). Naslednji korak je opremljanje prostorov, ki ga nacrtujemo v zacetku leta 2025. Tudi za opremo, katere vrednost bo okoli 250.000 evrov, se nadejamo subvencije zdravstvenega ministr­stva,« pojasnjuje župan. Obcinske stavbe po poplavah Lanskoletne poplave so prizadele vse obcinske stavbe z izjemo vrtca v Mlakah, kar pomeni, da je bilo poplavljenih kar deset od enajstih ob­cinskih stavb, pojasnjuje župan. Najhuje je bilo na Jefacnikovi domaci­ji, kjer je bila v celoti unicena stalna muzejska zbirka, ki je bila v kleti. »Že pred 1. septembrom lani je bila obnovljena šola, vrtec ob njej do zacetka oktobra, šolska telovadnica do sredine oktobra, strelišce pa ob zacetku novega leta. Obnova doma starejših obcanov se je konca­la letos januarja, obnova kletnih prostorov DZIR-a gre pocasi h koncu, do konca letošnjega septembra bo koncana obnova tudi v kulturnem domu, kjer je bilo zaradi zastajanja vlage treba okoli stavbe urediti drenažo. Manjši poseg je zahtevala obcinska sejna soba.« Ob tem župan omeni še hud naliv lanskega 29. avgusta, ko je padlo 60 litrov padavin v 45 minutah. Samo požrtvovalnemu hišniku Rudiju Cernivcu se gre zahvaliti, da tedaj ni poplavilo tudi vrtca Žabica na Mlakah, saj je sredi najvecjega naliva rocno skopal kanal za odvodnjavanje in preprecil najhujše. Trenutno aktualno je tudi cišcenje brežin reke Pšate, v prihodnje pa je v nacrtu širitev igrišca v Mlakah, kjer bodo vec pozornosti namenili prenovi balinišca in ureditvi »koloparka«, asfaltiranega poligona za vadbo kolesarskih, rolkarskih, rolerskih in skejterskih vešcin. Obcina ohranila subvencijo Obcina je za integrirane vozovnice javnega potniškega pro-meta ohranila dodatno 15-odstotno obcinsko subvencijo za dijake in študente. Slednjo so trzinski dijaki z nekoliko tehnicnih težav tudi lahko uveljavili pred zacetkom šolske­ga leta, o cemer smo porocali na Facebookovi strani Trzin­ski Odsev. Po posredovanju vztrajnih trzinskih obcanov in obcank na Družbi za upravljanje s potniškim prometom in družbi Arriva so dijakom s statusom športnika enako kot prejšnja leta priznali tudi petodstotno športno subvencijo. In še pojasnilo naslova. To, da je bila nova športna dvorana Trzin uvršcena v izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2024 na ministrstvu za gospodarstvo, šport in turizem, ni sa­moumevno, saj je zaradi dinamike gradnje skorajda ne bi priznali kot objekt, ki ustreza merilom razpisa. Vztrajno županovo opozarjanje in izkorišcanje prav vsake priložnosti, da se priglasi k besedi na posvetih na ministrstvu, je sam župan opisal z besedami »lobiranje na smrt«. Vec kot ocitno sta se njegova vztrajnost in strateška izbira sedeža tik ob mikrofonu obrestovali. Kakšen je pomen enega milijona za grad­njo dvorane za obcino, je lažje razumeti, ce vemo, da je ministrstvo za sklop 1 (športni objekti) 2. septembra letos izdalo 31 pozitivnih odlocb, od tega je najvišji znesek (en milijon) prejelo pet obcin. Ena izmed njih je trzinska. Besedilo in foto: Tanja Bricelj Slavnostno odprtje športne dvorane Trzin bo v petek, 11. oktobra, ob 17. uri. V programu bodo sodelovali ucenci Osnovne šole Trzin, Kotalkarski Klub Zvezda, Kulturno društvo Ivan Hribar in Glasbena šola Lartko. Za zabavo po odprtju bo v šotoru ob dvorani poskrbela glasbena skupina Mambo Kings. V soboto, 12. oktobra, bodo od 12. ure potekale športne igre, ki se bodo koncale s koncertom skupine Obvezna smer. Vabljeni! Obcinske novice Ob dnevu državnosti Tudi v Trzinu smo 27. junija s slovesnostjo pocastili dan državnosti in se poklonili spominu na oboroženi spopad z nekdanjo JLA. Po polaganju venca ob spomeniku Edvardu Peperku se je program nadaljeval s prireditvijo v Kulturnem domu Trzin. Slavnostni govornik je bil posla­nec Državnega zbora Republike Slovenije Rado Gladek, ki je v svojem govoru poudaril pomen osamosvojitve. Pod okriljem Obcine Trzin so na prireditvi z vec skladbami nastopili clani Kulturnega društva Mengeška godba pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja. S svojimi glasovi so se jim pridružili tudi pevci Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar, ki jih je vodil zborovodja Pri­mož Leskovec. S svojim nastopom so (tudi ob spremljavi harmonike Seja Sveta za prometno varnost V tednu pred zacetkom pouka so se sestali clani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Poleg dveh predstavnikov obcanov, Mi­lene Kompolšek in Aleša Babnika, so se seje udeležili še predstavnik Obcine Trzin, župan Peter Ložar, ravnateljica Osnovne šole Trzin Ma­tejka Chvatal, predstavnik Policijske postaje Domžale Božo Kantar in predstavnica medobcinskega redarstva Barbara Pezdirc. Glavna tema seje so bile varne šolske poti, pri cemer so se clani sve­ta strinjali, da je zanje dobro poskrbljeno in da vsi deležniki - obcina, šola, policija in redarstvo - dobro sodelujejo. »Stanje je podobno kakor prejšnja leta in po vecini sanirano,« je poudaril predsedujoci Aleš Babnik in omenil, da so glede urejenosti šolskih poti, opremljenosti s plocniki, znaki in ustrezno signalizacijo storili vse, kar je mogoce. Tudi šolski av­tobus za prevoz šolarjev iz Obrtno-industrijske cone je obcina ohranila. Dodatno so opremili križišce na cesti Za hribom. Policist Božo Kantar je potrdil, da do hujših prekoracitev hitrosti v starem delu Trzina ne prihaja vec in tudi da se je promet na Mlakah v zadnjem obdobju precej umiril, še vedno pa ostaja dejstvo, da je Mengeška cesta glavna prometna žila proti severu, zato po njej vozi veliko tovornjakov. Ravnateljica Matejka Chvatal je kot primer dobre prakse navedla po­slikavo cestišca z barvastimi krogi, kakršno lahko vidimo pri Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah, a so se clani sveta strinjali, da v Trzinu takšna poslikava ne bi bila zares smiselna. Omenili so, da veliko ucen­cev v šolo pripeljejo starši in tudi da na tako rekoc polovici poti, po katerih hodijo otroci (celoten novi del Trzina), velja prometni režim 30 km/h, medtem ko je za stari del edina rešitev mocno želena obvoznica, katere gradnja je še zelo oddaljena. Prvi pogoj za gradnjo je, da se najprej umesti v državne prostorske nacrte, za kar si na obcini mocno prizadevajo. Župan Ložar, ki je med Tovrstni jutranji prizori, kakršnih smo bili pred šolo vajeni v preteklosti, so vedno redkejši. drugim dejaven tudi v komisiji za promet Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije, ob tem opozarja, da se je doslej za najbolj ucin­kovitega izkazal državljanski pritisk stanovalcev. Navedel je, da potuje skozi Trzin dnevno okoli 40.000 vozil, in spomnil, da so leta 2018 uspeli doseci medobcinski dogovor med Domžalami, Trzinom in Mengšem o vstopu v regionalni prostorski nacrt. Po štirih letih zbiranja strokovnih podlag je zakonodaja iz leta 2022 obvoznico spregledala, kar je pomenilo, da ni bila vkljucena v Zakon o urejanju prostora 3. Po dveh letih mirovanja je letos spomladi strokovna sodelavka z Obcine Trzin dosegla popravek in s tem spremembo zakona, ki je regionalni prostorski nacrt s trzinsko obvoznico spet uvrstila nazaj. Naslednji korak je doseganje dogovora z Direkcijo za ceste in ministrstvom za promet, da ta projekt obravnava­ta prednostno. Spomnimo, da je v pripravi obcinska celostna prometna strategija, ki pa ne vkljucuje državnih cest, torej ravno teh, ki v obcini povzrocajo najvec težav. Besedilo in foto: TB Obcinske novice Predstavitev kataloga za urejanje naselja vrstnih hiš ob Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi V majskem Odsevu smo že pisali o uvedbi *Kataloga urejanja vrstnih hiš ob Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi kot priloge k 99. clenu Ob­cinskega prostorskega nacrta Obcine Trzin, ki velja od 13. maja 2024. Katalog povzema in usklajuje vse vrste posegov, ki so bili dopustni že do zdaj, tako da dopušca vecji nabor možnosti in bolj natancno opredeli pogoje za oblikovanje. Vsi stanovalci strnjenega naselja ozkih vrstnih hiš na Mlakah bodo predvidoma v oktobru dobili v svoje nabiralnike predstavitveno publikacijo s katalogom, v kateri so navedene rešitve kratko predstavljene in dane lastnikom v uporabo. Gradivo je javno dosto­pno tudi na spletni strani obcine, do njega lahko do­ stopate tudi z objavljeno QR-povezavo. V publikaciji je med drugim objavljena informativna preglednica, v njej so podana navodila, katere postopke mora investitor izpeljati, preden se loti posegov. Vedno pa velja, da smo na voljo za pojasnila in pomoc. Veliko lažje in ceneje je namrec stvari uskladiti vnaprej kot pa naknadno odpravljati neskladne posege. Skladnost posegov s ka­talogom je namrec obvezna, saj je kot priloga prostorskemu nacrtu del predpisa. Vabljeni na predstavitev kataloga, ki bo v sredo, 9. ok­tobra 2024, ob 17. uri v prvem nadstropju Doma zašci­te in reševanja v Trzinu. Morebitna sprememba loka­cije ali termina bo najpozneje dan pred predstavitvijo objavljena na spletni strani obcine. Upamo, da nam je s katalogom uspelo rešiti kakšno prostorsko za­drego, podati kakšno novo idejo in da bo hkrati tudi naselje scasoma postajalo vse bolj skladno oblikovano. Sinan Mihelcic, Fakulteta za arhitekturo Ana Movrin, Obcina Trzin *Katalog je rezultat že predstavljene študentske delavnice v okviru evropskega programa »Študentski inovativni projekti za družbeno korist« pod okriljem Javnega štipendijskega sklada Republike Slovenije, ki so jo na pobudo obcine in s sodelovanjem arhitekta Viktorja Pusta, ki je naselje zasnoval, leta 2019 izvedli študentje Fakultete za arhitekturo, Fakultete za družbene vede, obe sta clanici Univerze v Ljubljani, ter Fakultete za dizajn Univerze na Primorskem. Odsev našega kraja Piknik Društva upokojencev Žerjavcki pustila nekaterim že izkušenim clanom, drugi clani pa smo pomagali organizatorjem. Število prisotnih clanov je bilo letos nekoliko manj­še, je bilo pa razpoloženje toliko boljše, saj smo se bolj družili med seboj in vec pogovarjali. Lepo soncno dopoldne, prijetna zelena oko­lica in sencen šotor so bili idealni za druženje. Kot vedno se je tudi letos izkazala ekipa mojstrov za žar, ki je skrbela za peko mesa in zelenjave. Dopolnjevala jih je skrbna ekipa natakaric, ki so poskrbele, da smo bili hitro postreženi, in sproti so prinašale hladno pijaco. Bo­gato obloženi krožniki z okusno hrano so teknili in med pogovorom je cas hitro mineval. Po kosilu je bil na programu težko pricakovan srecelov, ki nas vedno razveseli, saj imajo pricakovanja in cakanja na dobitke poseben car. Sledili so odpiranje dobitkov, razne menjave posebno majic, pa tudi podarjanje. Nekateri clani Društva upokojen­cev so se pomerili v pikadu, nekaj jih je odšlo na sprehod po gozdu, drugim pa je bolj prijalo kramljanje s prijatelji. Na koncu se je predsednica DU Žerjavcki Olga Stopar zahvalila vsem, ki smo sodelovali pri pripravi iz izvedbi piknika. Hvaležni smo in iskreno se zahvaljujemo donatorjem, ki so poskrbeli, da nam je bilo lepo. Naj naštejem nekaj vecjih: Gostilna Narobe, Bistro Mojca, Gostilna Orhideja, Mesarija Kmetic, Gostilna Pr’Jakov Met, Kmecki turizem Blaž Dobeno, Pekarna in slašcicarna Arena, Pizzeria Olivia, Bife Motorino, Frutas Sadje in zelenjava, Zavarovalnica Triglav, Kimi, Center zdravja MO-GY, AC Tavcar, Lekarna Trzin, Frizerstvo Limo­ni Marjeta, Frizerstvo Petra in Primož, Frizerstvo Jasadi, Frizerstvo HairStyling, Frizerstvo Završnik, Kozmetika Afrodita, Cvetlicarna AnaEva, Difar d. o. o., Stenko trgovina. Zahvaljujemo se tudi drugim donatorjem, clanom društva, ki so prispevali darila, in vsem clanom, ki so sodelovali pri pikniku. Besedilo in foto: Majda Šilar Lepi ceveljci na odru Cankarjevega doma Odsev našega kraja Zgodovinska mesta: Kamnik Ker je leto 2024 razglašeno za Maistrovo leto, smo se clani Društva upokojencev Žerjavcki odlocili, da v juniju obišcemo Maistrovo rojstno hišo. V Kamniku je veliko tudi drugih zanimivih stvari, zato smo se od­locili navezati stik tudi s patrom Cirilom v franciškanskem samostanu. Dogovorjenega torka se nas je na železniški postaji zbralo 13 clanov društva. Ugotavljam, da je še vedno najboljša reklama od ust do ust. V Kamniku smo izstopili na najlepši železniški postaji (Plecnikovo delo) in se odpravili skozi mesto do franciškanskega samostana. Pater Ciril nam je razkazal samostanski vrt in tamkajšnjo bogato knjižnico. Nje­ne inkunabule so najstarejši dokument na slovenskih tleh, prav tako hranijo originalni izvod Dalmatinove biblije. Knjižnica premore tudi ogromno zelo lepo vezanih starih knjig (vecinoma so pisane v gotici). Zelo dobro predstavitev smo imeli tudi v Plecnikovi kapeli (ena zadnjih mojstrovih del iz leta 1956!), kjer smo za vsak detajl v kapeli dobili natancno razlago. Pot cez Šutno do rojstne hiše Rudolfa Maistra nam je med klepetom hitro minila. Tu nam je kustosinja Alenka z vsem žarom pripovedo­vala o življenju in delu generala Maistra. Muzej sodeluje s sorodniki iz Maribora in vsemi društvi generala Maistra. Ogledali smo si tudi vse do zdaj zbrane arhivske dokumente, Maistrov rodovnik, njegove pesniške zbirke … ker do Kamnika res ni dalec, vam predlagam, da se tja odpravite na ogled. Zapis in foto: Milica Erculj CAT vabi k vpisu V oktobru bodo v Centru aktiv­ nosti Trzin znova zaceli izva­ jati dejavnosti. Na voljo bodo tecaji anglešcine, nemšcine, španšcine in francošcine, med gibalnimi dejavnostmi joga in pilates, na podrocju sodobnih tehnologij pa racunalništvo in uporaba pametnih telefonov. Med Trzinci je zelo priljub­ ljen tudi zgodovinsko-humanisticni krožek, ki nadaljuje svoje delo, lahko pa se lotite oblikovanja gline. Za prijavo poklicite telefonsko številko 031 695 040, in sicer od 9. do 12. ure vsak delavnik razen ponedeljka. Vljudno vabljeni vsi, ki vas zanima kakovostno preživljanje prostega casa, tako zdajšnji kakor novi clani. Lea Horvat, socialna služba, DPM Kulturno društvo Ivan Hribar vabi na Hribarjev vecer v soboto, 19. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Trzin. Nastopili bodo: Folklorna skupina Cerklje, Pevska skupina Cintare Ljubljana, Biološki moški pevski zbor Ljubljana in Mešani pevski zbor Ivan Hribar Trzin. Vabljeni! VABILO Društvo upokojencev Žerjavcki Trzin v ponedeljek, 30. septembra, ob 9. uri v Dvorani Marjance Rucigaj v Trzinu, Ljubljanska 12f, vabi na predavanje Alenke Veber, univ. dipl. soc. del., z naslovom Moje potovanje z mamo skozi labirint demence. Odsev našega kraja Poletne dejavnosti v društvu Jesenski cvet Clani društva Jesenski cvet smo bili od 6. do 10. junija na taboru v hotelu Delfin v Izoli. Tam se imamo vedno dobro, tudi zaradi notra­njega in zunanjih bazenov ter morja, in je tako za vsakogar nekaj. Voditelji poskrbimo, da smo dejavni že od sedme ure naprej: pohod, šola zdravja, vodena telovadba v bazenu, po zajtrku pa delavnice v skupinah in zatem plavanje in soncenje. Zvecer pa glasba, ples in druge prireditve. Zadnji dan smo med odhodom domov opravili še izlet ob poti in obiskali Vrhniko. Z odlicnim vodnikom smo spoznavali življenje Ivana Cankarja, cudovito nam je predstavil pisateljevo crtico Skodelica kave. Poletni piknik MD Jesenski cvet smo imeli v Dragomlju. V skupini Naše vezi Trzin menimo, da je bil to najboljši piknik doslej. Pripravili so ga clani Jože, Lidija, Mateja in Majda, ki so poskrbeli za okusno hrano z žara s prilogami, pijaco in kavo. Odlicen prostor za piknik Kokalj pod kozolcem je zagotovil dobro senco, mi pa dobro družbo. Skupine so se predstavile in dobili smo lepe nagrade. Trzinska skupina je dobila kavo za skupino v enem trzinskih lokalov, kar imamo še v dobrem. Pogovori v Mariboru konec avgusta Voditelji društva Jesenski cvet pa smo bili 29. avgusta na strokovni ekskurziji v Mariboru. Obiskali smo naše krovno društvo, Zvezo dru­štev za socialno gerontologijo Slovenije, in eno najvecjih medgenera­cijskih društev, Dravo Maribor. Prijazen sprejem in zanimivi pogovori o našem delu. Voditelji z udeležbo na raznih predavanjih in izobra­ževanjih navezujemo nove stike. Zveza nam pripravlja vedno zanimi­va predavanja in izobraževanja in udeležba je vedno velika. Voditelji smo imeli seminar v Snoviku maja, drugi del pa bo septembra. Clani skupine Naše vezi smo se nekajkrat srecali tudi med pocitnicami, od septembra pa se spet redno srecujemo ob cetrtkih. Jožica Trstenjak, Naše vezi Trzin Foto: arhiv društva Jesenski cvet in Jožica Trstenjak Vabilo na komemoracijo pri Jefacnikovi domaciji Združenje borcev za vrednote NOB obcine Tr­zin vabi obcane Trzina na komemoracijo ob 80. obletnici poboja pri Jefacnikovi domaciji. Komemoracija bo v sredo, 9. oktobra, ob 12. uri pri spominski plošci, ki je postavljena na gospodarskem poslopju Jefacnikove domacije na Jemcevi cesti 40b. Na tem kraju in na ta dan leta 1944 so namrec Nemci ob pomoci domacih izdajalcev ubili tri okrajne politicne delavce: Janeza Burjo -Mirka, rojenega leta 1919, iz Trnovc, Miho Vrhovnika -Blaža, ro­jenega leta 1913, iz Mengša in Jožeta Podgorška -Rudija, rojenega leta, iz Trzina. Vse zainteresirane obvešcamo, da bo uro pred zacetkom na ta dan in pa ob casu komemoracije v Jefacnikovi domaciji v prvem nadstro­pju za ogled odprta tudi spominska soba, ki jo ureja naše združenje. V njej si lahko ogledate kronologijo narodnoosvobodilnega boja na ož­jem delu našega obmocja, prav tako pa je na panojih predstavljenih vec dogodkov ter opisov trzinskih domoljubov in njihovega delovanja med drugo svetovno vojno. Za organizirane skupine je možen ogled z vodenjem ob predhodnem dogovoru (041/390-606) tudi ob kakšnem drugem terminu. Besedilo in foto: Rastko Kotar Odsev našega kraja Objavljen je javni poziv za izbor projektov LAS Za mesto in vas Namen javnega poziva je izbor projektov, katerih rezultati prispevajo k uresnicevanju ukrepov, dolocenih v Strategiji lokalnega razvoja na obmocju LAS Za mesto in vas, ki pokriva obmocje obcin Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. Sredstva iz dveh evropskihskladov(evropskiskladzaregionalnirazvojinevropskikme­tijski sklad za razvoj podeželja) so namenjena razvoju podeželja po željah in potrebah njegovega prebivalstva. Imate projektno zamisel, vezano na izboljšanje kakovosti bivanja, varstvo okolja ali trajnostni razvoj podeželja? Potem ste lepo vabljeni, da si na naši spletni strani (https://www.las-mestoinvas.si/) ogledate objavljen javni poziv. Ta je bil odprt konec julija, prijave pa zbiramo do 21. oktobra 2024. Za kakršna koli vprašanja je ekipa vodilnega partnerja LAS Za mes-to in vas dosegljiva na elektronskem naslovu las-zmv@rralur.si in na telefonski številki 01 306 19 05. Katarina Godec Krajši delovni cas lekarne PRODAJA IZDELKOV GIVOS d. o. o. Srednja vas 73, 4208 Šencur V zacetku septembra so marsikaterega obcana Trzina presenetila zaprta vrata lekarne in obvestilo na vratih, s katerim družba Lekar­na Ljubljana krajane obvešca o novem rednem delovnem casu svoje poslovalnice v Trzinu. Po novem bo Lekarna Trzin odprta manj casa, saj redni delovni cas sledi okrnjenemu poletnemu urniku. Kot smo porocali že v junijski številki Odseva, je razlog za krajši odpiralni cas pomanjkanje lekarniških farmacevtov. Neuradno smo izvedeli, da bo novi urnik veljal vsaj še do pozne pomladi. Ponedeljek, sreda, petek: 8.00–16.00 Torek, cetrtek: 12.00–19.00 Sobota: 8.00–13.00 040/568-000 www.givos.si info@givos.si Besedilo in foto: TB oglasno sporocilo Odsev našega kraja Jahalni tecaj za otroke na kmetiji Mušic Na kmetiji Mušic že sprejemajo nove clane v jahalni tecaj za šolsko leto 2024/25. Ce želiš svoj prosti cas preživeti v naravi in družbi konj, se nauciti jahati konja in skrbeti zanj, potem ne cakaj in se hitro vpiši v jahalni tecaj. Pridruži se naši mladi ekipi jahacev, ki bo s tabo lahko še boljša. Tecaj obsega en obisk na teden (po dogovoru lahko manj ali vec) naše kmetije, kjer se družimo s konjem, se ucimo o njegovih potrebah, ga ocistimo, pripravimo za jahanje in seveda jahamo! Pri nas lahko opravljaš izpita jahac 1 in jahac 2. Ponujamo tudi samo­stojne obiske in izkustveno jahanje za otroke in odrasle. Obisk obsega pripravo konja in vodeno jahanje na povodcu v maneži ali na krajšem sprehodu. V naši ponudbi sta poleg jahanja tudi vožnja s kocijo za vecje ali manjše skupine in praznovanje rojstnih dni. Pri nas lahko otroci pra­znujejo rojstni dan v družbi svojih prijateljev in sošolcev. Zanje prip­ravimo jahanje, vožnjo s kocijo, streljanje z lokom, iskanje skritega zaklada, peko penic na ognju in še kup drugih zanimivih stvari. Ekipa kmetije Mušic se že veseli vaše družbe. Vec informacij lahko najde­te na naši spletni strani www.kmetijamusic.com ali na Facebooku in Instagramu. Besedilo in foto: Matic Mušic Z Modrimi novicami na Sv. Primoža Jutri, 21. septembra, bo spet potekal Dobro­delni pohod na Sv. Primož. Letošnji pohod je že dvanajsti po vrsti in organizacijska ekipa Modrih novic s partnerji in podporniki pro­jekta pripravlja pester program. Zbrana do­brodelna sredstva bodo namenjena Zvezi pri­jateljev mladine Slovenije, ki jih bo razdelila med otroke vseh petih obcin, kjer izhaja revi­ja Modre novice – Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda. Dobra volja, dobra družba, dober namen je njihov slogan že vsa leta, odkar poteka dobrodelni pohod. Pri Modrih novicah pravijo, da ga bodo uresnicili tudi letos. Pripravljajo zabavni program tako za odrasle kot za otroke. Pohod se tudi letos zacenja ob 8. uri. Za par­kiranje lahko uporabite parkirišce pri Calcitu. Prostovoljni prispevek za dobrodelni sklad je 10 evrov (otroci brezplacno), v zameno dobite bon za malico in majico pohoda (število je omejeno), zabavo na vrhu in delavnice za otroke. Manjkala ne bo niti torta velikanka. Sredstva gredo v celoti v dobrodelne namene. TB, foto: arhiv Modrih novic Gracie Barra Domžale zacenja novo sezono rilna vešcina, ki temelji na samoobrambi, njena glavna znacilnost so razlicne tehnike, ki omogocijo tudi telesno šibkejši ali manjši osebi, da se ubrani pred fizicno mocnejšim nasprotnikom. Primerna je za vse ljudi ne glede na spol, starost, telesno težo ali predhodne izkušnje. Z zacetkom letošnjega šolskega leta bodo na voljo treningi za kar štiri starostne skupine otrok, in sicer od petega do šestega leta, od sedmega do devetega leta, od 10. do 12. in od 13. do 15. leta starosti. Starejši od 16 let so vkljuceni v skupino za odrasle. Treningi temeljijo na disciplini, izboljšanju psihofizicnih sposobnosti in gradnji pozitivne samopodobe ter prinašajo ogromno novih življenjskih izkušenj. Ob tednu otroka v oktobru bodo organizirali brezplacno delavnico proti vrstniškemu nasilju. Zainteresirane vabijo na brezplacno uvodno uro, vec informacij lahko dobite po e-pošti info@gbdomzale.si, na sple­tni strani www.gbdomzale.si ali na družbenih omrežjih pod oznako @gbdomzale. Urša Koplan, foto: arhiv GB Domžale Odsev našega kraja Trzinske mažoretke in tvirlerice Ob zacetku nove mažoretne in tvirlinške sezone na kratko preglejmo pretekle nastope Trzin­skih mažoretk in tvirleric. V preteklem šolskem letu so imele pet nastopov. Najprej so se predstavile na božicno-novoletni prireditvi v šoli, nato na pustnem sprevodu v Trzinu, za materinski dan so zaplesale na odru Kulturnega doma Trzin in predstavile razliko med mažore­tami in tvirlingom z dvema tockama na prireditvi Trzinka poje in pleše. Z nastopom na šolski prireditvi »Slovenija, radi te ima­mo« konec junija so zaokrožile šolsko leto. Trzinske mažoretke in tvirlerice vadijo enkrat na teden po eno šolsko uro v mali te­lovadnici Osnovne šole Trzin že deveto leto. Njihovo delovanje je mocno zaznamovalo koronsko obdobje in zdaj se postavljajo na novo. Njihova trenerka je Anita Omerzu Tome, diplomirana trenerka plesa ter nacionalna in mednarodna sodnica za mažo­retni ples in tvirling. Skupina ni tekmovalno usmerjena, ampak dekleta na vajah predvsem uživajo v plesu in ucenju novih ve­šcin s palico. Nove clanice vpisujejo že od zacetka septembra na mazoretniples@gmail.com. TB, foto: arhiv Trzinskih mažoretk in tvirleric Košarkarice navdušene nad novo dvorano Za mlade športnice, lacne igre, žoge in tekmovanj po pocitnicah, telovadnica hitro postane drugi dom. Oglas PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Volvo V90 D4 avtomatik, full led, usnje, keyless, pdc, navi – 1969 ccm, 140 kW (190 KM) – L. 2017/10 – samo 149.957 km. Digitalni kokpit, full led (led žarometi, dnevne led luci, zadnje led luci), el. nastavitev voznikovega sedeža, el. zapiranje prtljažnika, sistem za prepoznavo prometnih znakov, brezsticni kljuc, sa­modejno upravljanje dolgih luci, navigacija, parkirni senzorji spredaj in zadaj, usnjen multifunkcijski volan, meglenke, dvopodrocna avtomatska klima, alu. platišca, streše sani, tempomat, sredinski naslon za roko, usb, bluetooth, … Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 21.880,00 € BMW serija 2 Gran Tourer: 218i Sport line, avt., full led, navi., kamera, kljuka – 1499 ccm, 100 kW (136 KM), l. 2019/06, samo 79.656 km. Odlicno ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. Lastnika. Full led žarometi, na­vigacija, line assist, vlecna naprava, vzratna kamera, elektricna prtljažna vrata, parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodrocna avtomatska klimatska naprava, meglenke spre­daj in zadaj, usb, bluetooth. Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 19.990,00 € Volkswagen Passat Variant 1.4 TSI BMT R line 150, dig. števci, radar, navi., kam., 1395 ccm, 110 kW (150 KM), rocni menjalnik, l. 2017/07. Odlicno ohra­njeno vozilo z znano zgodovino in od prvega lastnika. Atraktivna “r -line” zunanjost, aktivni tempomat, digitalni prikazovalniki na armaturn plošci, panoramsko strešno okno (elektricno pomicno), zadnje led luci, prednji full led žarometi, velika navigacija, parkirni senzorji spredaj in zadaj, vzratna kamera, dynaudio ozvocenje, brezsticni kljuc, aluminijasta platišca … Akcijska cena: 17.890,00 € Ford Mondeo 2.0 188 Hybrid, aut., Vignale, full led, navi., usnje, 1999 ccm, 140 kW (190 KM), l. 2019/06, 62.967 km. Hibridni pogon, dvosklopcni avtomatski menjalnik, elektricna nastavitev sedežev, vzvratna kamera, park pilot, keyless go, parkirni senzorji spredaj in zadaj, full led (led žarometi, dnevne led luci, zadnje led luci), memory sedeži, opozorilnik spremembe voznega pasu, navigacija, sistem mrtvih kotov… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 22.500,00 € BMW serija X3: Luxury line, xDrive 25d, at., memory, panorama, 1995 ccm, 170 kW (231 KM) – l. 2018/08, 102.730 km. Odlicno ohranjeno vozilo z znano zgodovino in od 1. Lastnika. Full led (dnevne led luci, led žarometi, zadnje led luci), memory sedeži, usnjeni sedeži, el. Pomik sedežev, gretje sedežev spredaj in zadaj, gretje volana, panorama, brezsticni kljuc, sistem za samodejno zaviranje v sili, navigacija, tripodrocna avtomatska klima, el. Parkirna zavor, el.odpiranje prtljažnika. Možnost financiranja brez pologa kredit/ leasing. Akcijska cena: 31.900,00 € Nissan X-Trail E-Power, N Connecta, navi., 360° kamere, radar, pano, SLO, 1497 ccm, 150 kw (204 km) – l. 2023/02 , samo 3.129 km. Odlicno ohranjeno, kot novo vozilo, samo 3.129 km, slovensko poreklo, 1.lastnik, gretje sedežev spredaj in zadaj, ogrevanje vetrobranskega stekla, ogrevan volanski obroc, full led žarometi, brezsticni kljuc,sis­tem mrtvih kotov, elektricno pomicno strešno okno, navigacija, line assist, radarski tempomat, parkirni senzorji spredaj in zadaj, vzratna in prednja kamera, 360 stopinj kamera, zatemnjena zadnja stekla, alu platišca, tropodrocna avtomatska klima, omejevalnik hitrosti. Možnost finan­ciranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 37.500,00 € oglasno sporocilo Generacija Z Delavnica cianotipije V cetrtek dopoldne, 22. avgusta, so clanice in clani projekta mla­dinc Trzin organizirali likovno delavnico na temo tujerodnih invazivnih rastlin, ki je potekala v Mladinskem klubu in njegovi okolici. Petnajst udeleženk in udeležencev vseh starosti se je pod vodstvom fotografa in vizualnega umetnika Jerneja Šimeca spoznalo s cianotipijo, staro analogno fotografsko tehniko, ki je ime dobila po svoji znacilni mod­ri barvi. Na delavnici smo spoznavali fotografijo kot medij pisanja s svetlobo in ustvarili vsak svoj fotogram z uporabo tako invazivnih ka­kor drugih rastlin. Na akvarelni papir smo najprej z valcki nanesli emulzijo, obcutljivo za svetlobo. Medtem ko smo cakali, da se emulzija posuši, smo se sprehodili od Mladinskega centra do mostu, kjer na brežini Pšate ras­te invazivni japonski dresnik. Na poti smo nabrali rastline, ki so nam služile kot gradivo za ustvarjanje. Ko smo se vrnili v mladinski center, smo premazane papirje odnesli ven, pri cemer smo pazili, da jih ne izpostavimo svetlobi. V senci drevesa smo na papir polagali rastline, s katerimi smo ustvarjali izbrane kompozicije. Papir smo nato izpostavili soncni svetlobi in opazovali, kako emulzija spreminja barvo. Po pet­najstih minutah smo papir potopili v lavor vode, da smo izprali emu­lzijo, barva na papirju pa se je nenadoma iz rjavo-rumenega odtenka spremenila v znacilno modro barvo. Za še temnejše in intenzivnejše modre odtenke smo ustvarjene fotograme premazali z vodikovim pe­roksidom in jih posušili na soncu. Nina Goropecnik, foto: Jernej Šimec info@artik.si 040 554 000 Zanesljiv partner pri prodaji, oddaji in nakupu nepremicnin. oglasno sporocilo Generacija Z Mladi smo kljucni za razvoj obcine Veronika Weixler je dekle številnih talentov in vlog: od mestne svetnice prek gonilne sile mladinskih projektov do zvezde zadnje re­klame enega od vecjih trgovcev. Prav slednje je bilo povod za krajši pogovor. Z njo sem se ravno v casu priprav na TrznFest pogovarjala Tjaša Toni Skubic. Generacija Z Pred kinom na prostem še o varnosti na spletu poletne temperature in posrecen izbor filma (Gajin svet) so na igrišce privabili okoli 200 obiskovalcev in obiskovalk, ob tem pa je videti, da so projekcije filmov pod zvezdnim nebom v Trzinu vse bolj priljubljene. K temu mocno pripomore tudi dobra tehnicna izvedba, ki je bila tokrat v rokah Maki 'ma Kino! Ob prihodnjih podobnih dogodkih bi udeležen­ce veljalo le še bolje seznaniti o tem, naj s seboj prinesejo tudi svo­je kozarcke, in poleg ozavešcanja o varnosti na spletu poudariti tudi trajnostno naravnanost prireditve. Ta je potekala pod okriljem Obcine Trzin in ob sofinanciranju EU. Zadnji nedeljski vecer v avgustu so igrišce pri Osnovni šoli Trzin prekrile odeje in blazine za na plažo. Nanje so ob vecernem mraku posedli predvsem najmlajši prebivalci Trzina, medtem ko so si neko­liko starejši ob robu prizorišca postavili zložljive stole za kampiranje. Pokovka je bila pripravljena, pijaca z mehurcki tudi, vse je bilo nared za kino na prostem! Pravi trenutek, da mlado obcinstvo nagovorijo njihovi nekoliko starejši vrstniki in jih opozorijo na varno obnašanje na spletu in na to, kako prepreciti spletne zlorabe. Clanice in clani projekta mladinc Trzin so pripravili kratek nagradni kviz s šestimi vprašanji, na katera so odgovarjali mladi iz obcinstva. Odgovore so nagradili s sladkimi nagradami in ploskanjem. Prijetne Si se že kdaj vprašal? Zakaj nekateri na spletu uporabljajo lažna imena? Kako in kje na spletu vzpostavijo neznanci stik s teboj? Kaj lahko neznanci, ki vzpostavijo stik s tabo na spletu, neprimernega pri tem pocnejo? Kaj se lahko pogovarjaš z neznanci na sple­tu? Kdaj moraš prekiniti komunikacijo z njimi? Kaj narediti, ce neznanec od tebe zahteva osebne podatke ali ti pošilja neprimerne slike, te žali ali drugace nadleguje? TB, foto: Nina Goropecnik Otroci in mi Kako lahko starši otroka podpremo v novem šolskem letu? Juhu, šola je tu … Otroka lahko pripravimo na šolo z igro in vzgojo. Vse, kar ste otroka »naucili« do zdaj, bo s pridom uporabil v šoli. Dve pomembni podrocji, ki pripomoreta k lažjemu prehodu v šolo, sta socialni razvoj in samo­stojnost. Na podrocju socialnega razvoja spodbujajte in ucite otroka pozdrav­ljanja, navezovanja stikov, izrekanje prošenj, zahval, iskanja informacij, reševanja težav … Vse to starši delate že vse otrokovo življenje, najvec z zgledom. Glede samostojnosti otroka spodbujajte, da samostojno pripravi torbo, pripravi in pospravi igrace ali pripomocke za šolo, da skrbi za svoje stvari. Spodbujajte samostojnost pri skrbi zase (oblace­nje, obuvanje, umivanje, higiena) in prehranjevanju. Kako lahko starši spodbujate svojega otroka? • Omogocite otroku veliko risanja, barvanja, rezanja, ustvarjanja. • Z otrokom se pogovarjajte o svetu, naj v varnem okolju sprašuje, kar ga zanima. S tem otroka naucite poslušati in slišati. • Otroku pomagajte razvijati delovne navade. Delovne na­vade otrok v domacem okolju pridobiva s pomocjo pri hi­šnih opravilih. S tem postaja bolj organiziran, delaven in vesten. Te lastnosti pa pomembno vplivajo na uspešnost opravljanja šolskih obveznosti. • Otroku berite knjige. S tem poglobite stik z njim, širite njegov besedni zaklad in krepite pozitiven odnos do knjig. • Otroku omogocite veliko gibanja, zdrave prehrane in do­volj spanja. • Pojdite na izlet, odkrivajte nove kraje, naj se spoprijema z novimi položaji. • Igrajte se družabne igre, saj se navaja porazov in zmag, cakanja na vrsto, hkrati pa razvija vztrajnost, da dejav­nost dokonca. Kako bo otrok zapisoval crke in številke, kako bo racunal, pisal in se ucil, prepustite uciteljici, zato se z ucenjem oziroma poucevanjem ne obremenjujte. Naloga starša ni, da je ucitelj, je pa podpora otroku pri šolskem procesu in socialnem razvoju. Izobrazba namrec ne zadošca, da vaš otrok zraste v sposobnega, uspešnega in odgovornega posa­meznika. Zato dajajte prednost temu, da bo vaš otrok v prihodnosti znal pocakati na vrsto, reševati konflikte, upoštevati bonton, prevzeti odgovornost za svoja dejanja, odgovornost pri šolskem delu in za skrb svoje stvari, biti pravocasen, voditi ustrezno komunikacijo … Za boljši zacetek ni prepozno • Sodelovanje: Otrok naj sodeluje pri pripravi šolskega koticka doma, kjer bo opravljal naloge in hranil šolske potrebšcine. • Sprememba rutine: Otrok naj pravocasno odide v posteljo in zjutraj vstane dovolj zgodaj. • Zmanjšanje uporabe digitalnih naprav: Ce je otrok med pole­tnimi pocitnicami vec casa uporabljal elektronske naprave, predla­gamo zmanjšanje in omejitev njihove uporabe. Odmik od zaslona izboljša otrokovo pozornost za šolsko delo. Naredite družinski nacrt o uporabi elektronskih naprav in se ga dosledno držite. Bodite pripravljeni na razlicne izkušnje, vzpone in padce, ki jih bo otrok deležen med šolanjem, pohvalite trud, ki ga bo vlagal v šolsko delo (namesto dobrih ocen), predvsem pa uživajte v obdobju otrokovega odrašcanja. Staršem prvošolcev Ceprav se je šola že zacela, vseeno ne bo odvec, ce ponovi­mo nekaj priporocil. Šolo prvošolckom predstavljajte stvar­no, da otrok ne dobi napacne predstave. Niti je ne idealizi­rajte niti ga s šolo ne strašite, saj se le sprošcenega otroka lahko motivira za ustvarjalno delo. Poskušajte dvomov o šoli ne izražati pred otrokom, saj lah­ko tako pri njem šola izgubi veljavo. Raje svoje pomisleke sporocite strokovnim delavcem in se z njimi pogovorite brez prisotnosti otrok. In ne skrbite prevec … Najverjetneje bo otrok navdušen nad svojo novo vlogo ucenca in bo imel pozneje prijetne spomine na zacetek svojega šolanja. Kljub morebitnim mešanim ob­cutkom se otroci po navadi šole veselijo, kar izhaja iz njihove naravne želje po ucenju, raziskovanju, odkrivanju novega … Katja Kadivec, šolska svetovalna delavka, foto: Tjaša Jankovic Otroci in mi Novosti v letošnjem šolskem letu Brezskrbnih poletnih pocitnic je konec in za 435 trzinskih osnovnošolcev se je 2. septembra zacelo novo šolsko leto in nove obveznosti. Na pot ucenosti je stopilo tudi 38 prvošolcev, ki so jim v šoli pripravili nepozabni prvi šolski dan. V nadaljevanju si lahko preberete zapis uci­teljice Ane Žajdela, mi pa vam predstavljamo nekaj novosti, ki se uvajajo na osnovnih šolah. Ob tem pa še poziv vsem udeležencem prometa na varno in odgovorno obnašanje na cesti, ki otrokom omogoca varno pot v šolo. Prvi šolski dan September je ponovno odprl vhod v našo šolo in skozenj se je zgrnila gruca ucencev, ki so spociti in odprtih glav sedli za šolske klopi, kjer bodo še eno leto srkali vse, kar jim ucitelji lahko ponudijo. Skozi široko odprta vrata pa so prvic stopili tudi naši prvošolci, ki so si nadeli rumene rutice in s tem naznanili, da zacenjajo potovanje v svet znanja. Polni otro­ške razigranosti so uciteljici odgovorili na vprašanje, kaj jim je bilo najbolj všec prvi šolski dan. Najbolj mi je bila všec igra zunaj. (Alex) Najbolj mi je bilo všec, ko smo se igrali zunaj. (Enni Ennelin) Ful je bilo dobro. Najbolj mi je bila všec igra, ki smo se jo igrali zunaj. (Gaber Jakob) Vse mi je bilo všec: predstava, torta in igra zunaj. (Gaja) Najbolj mi je bilo všec, ko smo se šli ven igrat. (Leon) Najbolj mi je bila všec torta. (Mira) Najbolj mi je bilo všec zunaj. (Oto) Najbolj mi je bilo všec zunaj na terasi. (Sofia) Najbolj mi je bila všec torta, ki smo jo jedli. (Vedran Leo) Ana Žajdela, uciteljica slovenšcine in PB Gibalni odmor je ena od novosti letošnjega leta Z novim šolskim letom se na osnovnih šolah uvaja kar nekaj novosti. Anglešcina je kot tuji jezik obvezen že za prvošolce. Za tretješolce se uvaja nacionalno preverjanje znanja (NPZ) iz slovenšcine in matema­tike, ki se je doslej izvajalo v 6. in 9. razredu, kjer je letos tretji pred­met anglešcina. Po šolah pa se bo postopoma zacel uvajati prenovljeni koncept razširjenega programa. Poleg tega so bile sprejete tudi nove smernice v prehrani s poudarkom na vzgajanju zdravih prehranskih na­vad otrok in mladostnikov, pozitivnem in spoštljivem odnosu do hrane in zmanjšanju odpadne ter zavržene hrane v celotni prehranski verigi. Z njimi si bodo pomagali organizatorji prehrane pri nacrtovanju zdravih, raznolikih in uravnoteženih obrokov. Kljucno pri tem je omejevanje slad­kih pijac in predelane hrane, kot so hrenovke in paštete, ter spodbujanje priprave jedi iz strocnic, polnozrnatih izdelkov, sadja in zelenjave. Ena pomembnejših novosti na naši šoli pa je zagotovo uvedba gibalnega odmora, ki se bo odvijal za vse osnovnošolce. »Ucenci od šestega do devetega razreda imajo gibalni odmor med 9.55 do 10.15 in naslednjih 15 minut imajo cas za malico. Ostali ucenci pa imajo malico do 10.15 in se potem odpravijo na gibalni odmor,« nam je povedala ravnateljica in nadaljevala: »V okviru gibalnega odmora gredo ucenci v spremstvu uci­teljev na šolsko igrišce, kjer se bodo igrali razne igre z žogo, se spreha­jali ali kako drugace razgibavali,« je povedala ravnateljica Osnovne šole Trzin Matejka Chvatal. Izvajal se bo v vsakem vremenu, tudi pozimi. Izjema so le deževni dnevi ali druge neustrezne vremenske razmere, ko se bo gibalni odmor odvijal v telovadnicah ali novi športni dvorani. V šoli nadaljujejo z zacrtanimi projekti Na šoli izvajajo vec projektov, med katerimi je ravnateljica izpostavi­la tri. »Prvi je Spodbudno in varno ucno okolje, drugi medgeneracijsko branje, tretji pa je priprava na praznovanje 40-letnico šole, ki bo drugo šolsko leto.« Med številnimi, ki se na šoli odvijajo že dolgo, pa je izposta­vila nekaj novejših. Med njimi je usposabljanje ucencev za mediacijo, projekt digitalni ucitelj in sodelovanje v tekmovanju RTV Slovenija Male sive celice. Povedala je tudi, da bodo v mesecu mobilnosti organizirali posebno tekmovanje za ucence druge in tretje triade, v tednu otroka pa izpeljali filmski vecer. Poleg tega bo letos izšla tretja številka šolske­ga casopisa Skirca v med, konec novembra pa se bo ponovno odvijal božicno novoletni bazar, in še bi lahko naštevali. Za konec naj omenim še dejstvo, ki ga je ravnateljica ponosno izpostavila: »Ucence poucuje primerno izobražen kader s predpisano izobrazbo«. Žal je v vrtcu, kjer jim primanjkuje pomocnic vzgojiteljev, situacija nekoliko drugacna. Slovo lanskih treh oddelkov devetošolcev V petek, 14. junija, se je v šolski telovadnici s kulturnim programom od osnovnošolskih klopi poslovilo 61 devetošolcev, generacije 2015 – 2024. Med drugim so se prav za to priložnost povezali v šolski bend in pod taktirko Mance Furlan zaigrali kultno pesem »I will survive«. Kostja je zaigral na bobnih, Keja na klavirju, Kasper na kitari, Ela, Bela in Živa na violinah, Zoja pa prijela v roke mikrofon. Foto: Tjaša Jankovic Ob tem omenimo še, da je hrano za valetante donirala Hiša Putr in njen lastnik Samo Zalokar, vodja Natalie je organizirala vso pripravo, omembe vredni pa so tudi kuharji in kuharice, ki so na že sicer bolj delovni petkov vecer pripravili še hrano za dodatnih 60 lacnih ust. Generacija 2015 – 2024 se Hiši Putr iskreno zahvaljuje. Foto: Simona Franko Tanja Jankovic Prispevek ni lektoriran. Podjetno Podjetje KIMI v Slovenski hiši v Parizu Podjetje Kimi je eno tistih trzinskih podjetij, ki pogosto sodelujejo z lokalno skupnostjo. Šte­vilni bralci Odseva ga dobro poznajo, saj veckrat zaidejo v njegovo industrijsko prodajalno v Obrtno-industrijski coni. Tokrat opozarjamo na uspešen »nastop« njihovih izdelkov na po­letnih olimpijskih igrah v Parizu. KIMI je kot uradni dobavitelj izdelkov in storitev za higieno in cišcenje sodeloval v Slovenski hiši, kamor ga je po zaslugi dolgoletnega uspešnega sode­lovanja povabilo podjetje Gostinstvo Jezeršek, veliki partner Slovenske hiše in Olimpijskega komiteja Slovenije. Kot pravijo v Kimiju, so cistila »nevidni del gastronomije«, tisto, cesar se ne sme nikjer opaziti, vendar morajo brez napak in pogosto z veliko mocjo opraviti svoje delo. »Veseli smo, da nas je kot partnerja na podro­cju higiene prepoznal tako ugleden ponudnik vrhunske kulinarike, kot je Gostinstvo Jezeršek, in nam zaupal odgovorno nalogo pri vzpostavitvi sistema higiene v Slovenski hiši med olimpijskimi igram v Parizu,« je po­vedala mag. Dominika Žagar iz službe za razvoj storitev in podporo na podrocju higiene v podjetju KIMI. »Žurka je pa takrat, ko se kuhinja pospravi, in za to so zares pomembna dobra cistila. Tudi ta smo prinesli s seboj v Pariz,« je v enem od videojavljanj na družbenih omrežjih povedal Luka Jezeršek. Video so šaljivo naslovili »Vsak dan žurajo«. (Foto: zajem zaslona FB KIMI) Vzpostavitev sistema higiene v Slovenski hiši Pariz 2024 je bila za podjetje zanimiv izziv. Upoštevati so morali velikost objekta, veliko število obiskovalcev in uporabnikov storitev in s tem povezano veliko obreme­nitev, kar je zahtevalo optimalno in ucinkovito zagotavljanje higiene. Velik poudarek so namenili tudi do­stopnosti razkuževanja rok in s tem udeležencem zagotovili vrhunsko hi­gieno. Trajnost je njihovo skupno vodilo Izdelki KIMI, ki so v Slovenski hiši skrbeli za cistoco, imajo certifikat okoljske marjetice Ekolabel in so oko­lju prijazni. Trajnostna naravnanost je vodilo, ki si ga KIMI tudi sicer deli z Gostinstvom Jezeršek. »Pomembno je, da uporabnikom zagotovimo ucin­kovite postopke cišcenja ter preprosto in varno ravnanje s cistilnimi sredstvi. Velik poudarek namenjamo tudi izo­braževanju uporabnikov, jasnim higi- Podjetje KIMI že vec kot 50 let razvija in proizvaja lastne izdelke in rešitve za profesionalno higieno. Je edini slovenski proizvaja­lec in ponudnik izdelkov za profesionalno higieno v Sloveniji, ki partnerje vkljucuje v krožno gospodarjenje s ponovno uporabo plasticne embalaže. Preden se plasticna posoda za cistilo zavr­že, jo njegovi partnerji lahko ponovno uporabijo tudi desetkrat, kar pomeni, da številni med njimi skoraj celo leto uporabljajo isto embalažo. Podjetje KIMI tiste, ki so pri ponovni uporabi embalaže najbolj dosledni, tudi nagradi. Podjetje je bilo prvi slovenski proizvajalec cistil, ki je že pred 13 leti pridobil okoljski certifikat, in je po številu pridobljenih oznak Ekolabel na prvem mestu. S to oznako se ponaša vec kot 53 njihovih izdelkov. Kot opozarja Dominika Žagar, pa pridobitev ne pomeni konca zgod­be, saj je zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje in pravil poseben izziv oznake tudi ohranjati. enskim nacrtom in nadzoru sistema,« je povedala Dominika Žagar in poudarila, da je proizvodnja njihovih izdelkov usmerjena predvsem k industrijskim uporabnikom. Ce boste tudi vi želeli preveriti, s katerimi izdelki je tako zadovoljen Luka Jezeršek, jih lahko dobite v prodajalni v OIC. V Parizu so v Slovenski hiši med drugim iz serije Ekoval uporabljali univerzalno cistilo, cistilo za steklo, negovalno milo za roke, detergent za rocno pomivanje posode, cistila za sanitarije, razmašcevalec za pecico in razmašcevalec MAG za vsakodnevno uporabo ter cistila CleanCofee za cišcenje kavomatov. Trije nasveti za pametno rabo cistil 1. Cas! Omogocite cistilu cas, da opravi svoje delo. Zlasti pri trdovratnejši umazaniji v pecici ali odstranjevanju vodne­ga kamna moramo cistilo nekaj casa pustiti na površini. Koliko casa je dovolj? Cistilo pustimo nekaj minut (npr. od 5 do 10), nato površino ocistimo, in ce opazimo ostanke umazanije, postopek ponovimo. Nikoli ne pustimo cistila toliko casa, da se posuši. 2. Bolje manj kakor vec! Držite se navodil proizvajalca, saj vec cistila ne pomeni nujno boljšega cišcenja, ampak lah­ko nastanejo lise ali se površina lepi. Poskrbite, da boste v takem primeru površine sprali z veliko vode. 3. Mocan vonj še ne pomeni, da dobro cisti! Naj vas mo­can vonj ne zavede, saj to ni jamstvo za dobro cišcenje. Ljudje imamo radi vonj po cistem, zato imajo v ponudbi KIMI tudi univerzalno koncentrirano cistilo Alpski cvet s cudovitim vonjem, ki se ga uporablja v le 1-odstotni raz­topini in je tudi njihovo najbolj prodajano cistilo. Besedilo in foto: TB Šport in šah Uspešna strelska tekmovalna sezona Z nastopom na 34. državnem prvenstvu v streljanju z malokali­brskim (MK) orožjem so 1. septembra clani Strelskega društva Trzin koncali minulo tekmovalno sezono, v kateri so nanizali vrsto uspehov. Preglejmo jih le nekaj, ki so jih dosegli v poletnih mesecih. Zacnimo na koncu: Žiga Glavan je s svojim prvim nastopom na dr­žavnih prvenstvih v streljanju z malokalibrsko pištolo v neolimpijski disciplini na 50 m dosegel odlicno 13. mesto med 42 nastopajocimi. Zunaj konkurence je nastopila tudi Eva Mušic, saj uradno dekleta v tej disciplini ne tekmujejo. Z novim lepim dosežkom Strelskega društva Trzin je postregla moška ekipa v disciplini 60 m leže in dosegla drugo mesto. Za samo 1,1 kroga je zaostala za zmagovalci iz Turnišca. Po­samezno je bil Luka Lukic cetrti, cetrta je bila posamezno tudi Teja Medved v kategoriji clanic. Paraolimpijsko zlato malce tudi trzinsko Francek Gorazd Tiršek nas je na zadnji avgustovski dan raz­veselil z zlato paraolimpijsko medaljo v streljanju z zracnim orožjem. Na odlicje so še posebno ponosni trzinski strelci in strelke, saj Nani, kot mu pravijo v društvu, veliko treni­ra tudi na strelišcu v Trzinu. Zadnjih nekaj let ga namrec trenira trenerka Andreja Gorjup, podpredsednica Strelskega društva Trzin, z njima na fotografiji pa je še fizioterapevt Luka Vukan. Vsem iskreno cestitamo. Pri streljanju s puško so se v treh letih, odkar se posvecajo malokali­brskemu programu, mocno približali najboljšim slovenskim tekmoval­cem. Kot obljublja Damijan Klopcic, funkcija, bodo v prihodnje to le še nadgrajevali, nekaj dodatne konkurencnosti pa napovedujejo tudi v di­sciplinah s pištolo. V kategoriji malokalibrskega orožja imajo v društvu kar dva viceprvaka: srebrno medaljo v trostavu na 50 m sta dosegla Teja Medved in Luka Lukic v clanski konkurenci. Clanska ekipa se je prvic v zgodovini državnih prvenstev za malokalibrsko orožje pomerila tudi v finalu. Ekipno so fantje (Luka Lukic, drugo mesto; Aljaž Kerla­tec, cetrto mesto; Jernej Adlešic, peto mesto) z novim državnim rekor­dom zmagali in žlahtnemu zlatemu naslovu z zracnim orožjem dodali še tega z malokalibrskim orožjem. Teja Medved je dosegla odlicno drugo mesto in prehitela dve odlicni reprezentantki, premoc je morala priznati le Urški Kuharic iz Ormoža. Na seznamu kategoriziranih športnikov, ki ga vodi Olimpijski komite Slovenije, imajo v Strelskem društvu Trzin zdaj kar 15 kategoriziranih tekmovalcev. V perspektivni razred je najvišje uvršceni Luka Lukic, tekmovalci državnega razreda so Pia Gakovic, Stellan Johansson, Su­zana Lukic, Aljaž Kerlatec, Jernej Adlešic, Nejc Klopcic, Teja Medved, Eva Mušic, Eva Kuzmic, Kristjan Vinko, Maj Kadunc in Žiga Glavan. Mladinski razred pa sta dosegla Jon Grudnik in Mark Pevec. V društvu so nanje izjemno ponosi, napovedujejo pa, da se bo v prihodnjih letih tej ekipi pridružilo še nekaj perspektivnih mladih. TB, foto: arhiv SD Trzin Šport in šah Poletne dejavnosti Planinskega društva Onger Trzin V Planinskem društvu ONGER so v vrocih poletnih mesecih, ko ljudi v višje ležece kraje poleg osupljivih razgledov najbolj privabljata mir in hladnejši ter cistejši zrak, pripravili vec zani­mivih planinskih izletov. Med njim sta bila nacrtovana tudi dva junijska pohoda na Špik hude police (Cima di Terrarossa) in Uršljo goro ter avgustovski skupni izlet vodniških odsekov Pla­ninskega društva Kamnik in Planinskega društva Onger Trzin po lunarni pokrajini med Veliki­mi in Malimi vrati nad Vrsnikom, ki so zaradi neugodnega vremena žal odpadli. Dejavni so bili tudi markacisti in varuhi narave. V nadaljevanju na kratko povzemamo dogajanje, ki ga lahko podrobneje spremljate na FB-straneh PD ONGER TRZIN. Markacisti so poleti veckrat pregledali in cistili najbolj obiskane poti, obnavljali markacije ter popravljali smerne table na širšem obmocju Krvavca, za katere skrbi markacijski odsek društva. Z vodjo Odbora za tehnicna vprašanja pri Komisiji za planinske poti PZS, Alojzom Pir­natom, so na najbolj nevarnem prehodu pod Kalško goro namestili varovalne in stopne kline ter jeklenico. »Prvic smo si ogledali, kaj je treba narediti in kakšno orodje potrebujemo. V akciji, na kateri smo popravljali smerno tablo, smo prinesli stopne in varovalne kline, ki smo jih na naslednji akciji na tistem kocljivem mestu tudi namestili. Takrat smo v živo skalo vrtali luknje z vrtalnim aparatom, ki je zah­teval ustrezno znanje in tudi varovanje tistega, ki je vrtal,« nam je povedal predsednik društva Miro Štebe. Poleg tega pa so obnovili tudi društveno oglasno desko, ki stoji pred trgovino Mercator. Dejavni so bili tudi v odseku za varstvo narave. 6. junija so pod vod­stvom Maje Brozovic ocistili štiri rastišca japonskega dresnika, zlate rozge in žlezave nedotike in ob tem z zadovoljstvom opažali, da je mladih poganjkov invazivk vse manj. Tanja Jankovic, foto: Miro Štebe Šport in šah Športnoplezalni krožek Planinskega društva Onger Trzin Športnoplezalni odsek Planinskega društva Onger je dejaven že dolgih 18 let. V njem se je v okviru šolskega krožka kalilo mnogo otrok, med njimi tudi 37-letni Boris Peršak. Diplomirani psiholog z magisterijem iz ekonomije je lansko šolsko leto ob pomoci Nine Kralj prvic vodil nadobudne osnovnošolske plezalce. Z njim sem se pogovarjala ob koncu šolskega leta, ko mi je predstavil živahno dogajanje na treningih. Kakor pri vsakem športu se tudi pri športnem plezanju trening vedno zacne z ogrevanjem, sledi plezanje po plezalni steni, konca pa se s spro­stilnimi vajami ali vajami za moc. Seveda je trening prilagojen starosti in zmožnostim mladih plezalcev. »Trening vedno zacnemo s tekanjem in vajami za moc ter razgibavanjem in raztezanjem. Sledi posebno plezalno ogrevanje, ko otroci plezajo po letveniku, s katerega nekaj casa tudi visijo, da trenirajo moc. Ce ponazorim, eno minuto visijo na letveniku, gredo dol in delajo trebušnjake, pa spet eno minuto visijo, delajo sklece in tako naprej. Sledi izvajanje tako imenovane precke na plezalni steni, ko otroci plezajo vodoravno od ene strani stene do druge,« je uvodni del plezalne ure opisal Boris. Ogrevanju sledi plezanje na plezalni steni. »Mlajši vedno plezajo v parih, z varovanjem na vrvi. Eden torej pleza, drugi ga varuje. Potem se zamenjata. To se naucijo že prvo uro.« Ker pa se mlajši hitro navelicajo, so plezalne urice zacinili z razlicnimi zabavnimi igricami, povezanimi s plezanjem. Ena med njimi je morski pes, pri kateri se je osem malckov prve triade na doloceni višini na plezalni steni rešilo pred njim. V skupini starejših, v kateri je bilo devet otrok druge in tretje triade, je uporabljal drugacne tehnike treninga in animiranja. »Mlajši so veci­noma plezali na vrvi, starejši pa pogosto plezajo tudi na balvanih. Pri tem sem jih razlicno motiviral. Starejši so imeli raje plezalne izzive, kot na pri­mer plezanje z zavezanimi ocmi, po doloceni barvi oprimka ali plezanje roka–noga (samo na oprimek, ki si ga prijel, lahko tudi stopiš) in podobno. Nekoc sem jim dal nalogo, naj najdejo tri nacine, kako so lahko v steni, se spustijo z obema rokama in ne padejo. Mlajši pa so bolj odzivni za razlicna tekmovanja, pri katerih osvojijo kakšno nagrado.« Ko sem jih opazovala pri treningu, sem videla, kako zelo so uživali pri plezanju in plezalnih izzivih. Še posebej mlajši so mi hiteli kazat, kako zabavno je zanje vise­nje na glavo na sredini plezalne stene. Seveda pa sem ob tem opazila, da je bila pozornost mentorjev ves cas usmerjena vanje. In kakšne so prednosti plezanja? »Otroci se v plezalnem krožku zelo zabavajo in hkrati razvijajo svoje fizicne spretnosti, telesno moc in krepijo samozavest.« Med plezanjem namrec dela vse telo, kar dobro vpliva na telesno koordina­cijo, ravnotežje, vzdržljivost in prožnost. Poleg tega se zahtevajo zbra­nost, osredotocenost in natancnost. Ne nazadnje pa plezanje otroke za nekaj casa odvrne od uporabe telefonov in racunalnika, kar tudi ni slabo, mar ne? Letos sta delitev skupin in dolžina treninga nekoliko drugacna. »Ce­trtošolceva zmožnost in predvsem razmišljanje se mocno razlikujeta od devetošolcevih zmožnosti. Zato sem predlagal delitev po triadah,« pojasni Boris. Otroci so tako razdeljeni v tri skupine, plezalni trening pa bo trajal eno uro. Vabljeni, dragi osnovnošolci, da se v športnoplezalni krožek vpišete vsi, ki vam plezanje pomeni zabavno preživljanje prostega casa. Zagotovo boste pridobili osnovno znanje o varnem plezanju. Morda boste ugotovili, da vas plezanje osrecuje tako kot našo vrhunsko špor­tno plezalko Janjo Garnbret. Saj veste, tudi ona se je s plezanjem prvic srecala v osnovni šoli. Športnoplezalni krožek v Osnovni šoli Trzin bo v šolskem letu 2024/25 potekal: 1. triada (otroci od prvega do tretjega razreda) ob torkih od 17. do 18. ure. 2. triada (otroci od cetrtega do šestega razreda) ob pone­deljkih od 18. do 19. ure. 3. triada (otroci od sedmega do devetega razreda) ob pone­deljkih od 19. do 20. ure. Krožki se zacnejo v torek 1. oktobra, oziroma v ponedeljek, 7. oktobra. Prijave lahko pošljete na e-naslov: boris.persak@gmail.com ali na info@onger.org. Besedilo in foto: Tanja Jankovic 080 22 36 DOSTAVA KURILNEGA OLJA Za toplo zimo in pomlad,kurilno olje dostavlja Hubat! www.hubat.si 080 22 36 oglasno sporocilo Živeti bolje Kako dobro se zares poznamo? Kako dobro se zares poznamo? Se vam zdi to vprašanje odvec? Vecina nas meni, da odlicno poz­na samega sebe. Poznamo svoje osnovne podatke: ime in priimek, naslov, poznamo svoj EMŠO, svoj poklic, najljubšo hrano, konjicke … Morda poznamo tudi svoje telesne sposobnosti in znamo uporabljati telo, toda kljub temu nas vcasih preseneti, kako delujemo in kako se odzivamo. Nakljucja? Marsikomu se zgodi, da zboli prav za praznike ali nekaj dni prej, pre­den se zacne dopust. Vcasih na sprehodu po gozdu napacno stopimo in se poškodujemo, ceprav smo isto pot prehodili že velikokrat in poz­namo vsako korenino. Gre res samo za nesrecna nakljucja? Ce bi bili pozorni, bi lahko prepoznali, kako se je bolezen v našem telesu zacela že vsaj nekaj dni prej, preden je izbruhnila. Tudi tisti nes­recni spotik ob korenino bi najverjetneje lahko preprecili, ce bi bili bolj v stiku s seboj in se ne bi raztreseni odpravili od doma. Zaznali bi, kaj vse nam šviga po glavi, kam brzijo naše misli in kakšne so. Lahko bi prepoznali, kako mocno je custveno dogajanje v nas v tistem trenutku in da morda potrebujemo malo vec miru, oddiha in tišine. Odnosi niso izjema Zelo podobno je tudi z medsebojnimi odnosi. Vcasih naletimo na težave v partnerstvu, vcasih v družini, na delovnem mestu ali v drugih pomembnih odnosih. Ne najdemo skupnega jezika, zato se pogovo­rom izogibamo, jih prelagamo na druge, boljše case, ceprav ti »drugi casi« že leta in leta ne pridejo. Ali pa vedno znova izbruhnemo in se naši pogovori koncajo z nejevoljo in razocaranjem vseh vpletenih. Ob sebi bi si želeli imeti nekoga, ki bi nam prisluhnil, ko bi spregovorili o svojih dvomih, strahovih in novih podvigih, ki se jih želimo lotiti. Ceprav prepoznavamo, kako ni­mamo dovolj vpliva na ljudi okrog sebe, se pogosto cedalje bolj vda­jamo na videz brezizhodnemu po­ložaju ter se izogibamo ljudem in položajem, za katere cutimo, da v njih ne bi bili slišani ali upoštevani. Neverjetni cudež – telo Vendar ni treba, da ostane tako. Na voljo imamo znanja in vsak ima sposobnosti, da svoje življenje preusmeri. Vsak od nas se je rodil z neverjetnim cudežem, ki mu pravimo telo. Naše telo zmore predelati velike kolicine informacij iz nas samih in iz našega okolja. Telo zmore te informacije predelati v sporocila, ki naši zavesti sporocajo, kaj se dogaja v nas in zakaj. Ce si le damo možnost za to in si prisluhnemo! Naj se vrnemo k našemu naslovu. Kako dobro se res poznamo? Tako dobro, kot se lahko cutimo. Bolj ko se lahko cutimo, vec informacij lah­ko dobimo iz svojega telesa, vec informacij ko dobimo, jasneje vemo, kaj potrebujemo. V trdem napetem telesu, ki je v stresu, ne moremo cutiti, kaj se v njem dogaja. Z vecjim zavedanjem svojega telesa smo lahko ucinkovitejši. Bolj ko se znamo upocasniti, lažje si lahko pris­luhnemo. Vec informacij lahko preberemo iz telesa in lažje se nanje primerno odzovemo. Zato poskusimo naslednjic, ko bo neprijetno in tesno, upocasniti svoj hitri tempo življenja in poskusimo zacutiti sebe, zacutiti, kaj potrebujemo. Išcimo nacine, kako lahko umirimo svoj vsakdan, kako lahko s pocasnejšim, zavestnim delovanjem stopimo v stik s samim seboj. Besedilo in foto: Veronika Lovšin, uciteljica metode AEQ 3. stopnje, uciteljica dihanja AEQ 2. stopnje in uciteljica odnosov AEQ 1. stopnje Do dobrega pocutja in zdravja z vadbami v Društvu Pot srca Za zdravje in dobro pocutje je dobro, da znamo v vrvežu življenja, polnem opravil in stresnih trenutkov, vzpostaviti svoje notranje rav­novesje in mir, kamor se lahko kadar koli zatecemo. Ko postane to rutina, se vedno hitreje vracamo vanj in tudi naporni dnevi postane­jo lažji. Ce tudi vi ob tem potrebujete podporo, vas vabim na vadbe za dobro pocutje v Društvu Pot srca, kjer boste zadihali, zacutili sebe in svoje telo. Znova boste stopili v stik s sabo, svojim telesom, dušo in umom, prijetno se boste sprostili in umirili. Preproste tehnike, ki se jih boste naucili na vadbah, bodo jacale vaš obcutek miru in not­ranje stabilnosti, tako se boste lažje spoprijemali s kaoticnostjo in stresom vsakdana. Septembra smo zaceli redne vadbe. Vabimo vas, da se nam pridružite na vadbi Joge za dobro pocutje in drugih rednih vadbah ter delavnicah. Prihajajoce delavnice: Zvocna kopel s tibetanskimi skledami – globoka sprostitev, obnova in samozdravljenje: petek, 20. september, 4. in 18. oktober, 20.00–21.00. Prijave in informacije: tel. št. 041 821 401, e-naslov drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si. Za spro­tne informacije o vadbah in delavnicah spremljajte spletno stran www.potsrca.si ali Facebookov profil Društvo Pot srca ali se prijavite na naše e-novice. Dobrodošli! Mag. Mojca Tavcar Kultura, umetnost in knjiga Udejstvovanje v gledališcu pripomore k dobrobiti in razvoju otrok Porocilo o raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije, ki preucu­je dokaze o vplivu umetnosti na izboljšanje zdravja in dobrobiti iz leta 2019, navaja, da umetnost vpliva na socialne dejavnike zdravja, podpira razvoj otroka, spodbuja vedenje, ki promovira zdravje, pripo­more k preprecevanju slabega zdravja ter podpira oskrbo in nego. V umetniškem udejstvovanju se ponujajo priložnosti, da otroci izrazi­jo in raziskujejo svojo ljubezen do igre, petja, plesa in ustvarjanja z razlicnimi materiali. Ima pa gledališce tudi zelo pomembno vlogo pri socializaciji. Otroci, ki se na primer ne ukvarjajo s športom, se brez strukturiranih priložnosti za socialno interakcijo in vrstniški razvoj vcasih težko povežejo z drugimi otroki. Proces uprizarjanja gledaliških predstav spodbuja ustvarjalno mišljenje, pri cemer gre za divergentno razmišljanje ali razmišljanje v vec smereh, ki je kljucnega pomena za razvoj otrokove ustvarjalnosti. Ustvarjanje gledališca je pogos­to proces odkrivanja, saj mora otrok v predstavi ugotoviti, kam gre zgodba (na primer pri improvizaciji), ali pa se nauciti, kako je zgodba povedana in kaj pomeni (igre po scenariju). In ne nazadnje gledališce prinaša veselje. Za otroke so igranje, petje, ples in priprava programa za koncno izvedbo razburljiva izkušnja, ki je nikoli ne pozabijo in jo bodo vedno cenili. V šolskem letu 2024/25 lahko vašega šolarja vpišete v Mini dramsko šolo, ki bo za prvo triado potekala v Osnovni šoli Trzin, za drugo pa v Kulturnem domu Trzin. Na spletni strani https://minidramskasola.com/ so vse potrebne informacije in spletna prijavnica, lahko pa tudi naveže­te stik z nami in odgovorili vam bomo na vprašanja. Mini dramska šola v Trzinu poteka že od leta 2013, skupno pa jo je obiskovalo že vec kot sto otrok. Saša Hudnik, foto: AI Canva Od tu in tam 60. obletnica Osnovne šole Roje »Poglejte nas – tukaj smo!« »Poglejte nas – tukaj smo!« se je glasilo jasno sporocilo proslave ob 60-letnici Osnovne šole Roje, ki smo jo praznovali v petek, 21. junija. Na prireditev smo se ucenci in ucitelji zavzeto pripravljali v drugi polovici šolskega leta; zavedali smo se pomembnosti jubileja in se veselili pomembnih gostov, ki so nam obljubili svoj obisk – po­vabili smo namrec vse župane obcin ustanoviteljic (Domžal, Lukovi­ce, Mengša, Moravc in Trzina), ravnatelje bližnjih šol, s katerimi naša šola redno sodeluje, pa tudi predstavnike drugih ustanov in društev, ki so naši redni obiskovalci in nam pogosto priskocijo na pomoc. Že od vsega zacetka smo se mentorice prireditve odlocile, da že­limo izkoristiti priložnost in s proslavo javnosti oznaniti pomembno sporocilo: naši otroci res niso cisto obicajni ucenci. Ne, naši ucenci so nekaj posebnega – in v družbi si prav zato zaslužijo svoje mesto. Z nastopom na prireditvi so to tudi dokazali, saj so se izkazali na plesnem, interpretacijskem, pevskem, likovnem in drugih podroc­jih. Obiskovalcem so z deklamacijo povedali, da se veckrat pocutijo odrinjene, ker da so šibki, nemocni, nesposobni. Z zadnjo, pevsko, instrumentalno in plesno tocko pa so vsem povedali, da je resnica cisto drugacna: naši otroci so prav zaradi svojih (pogosto zelo tež­kih) izkušenj pogosto izjemno mocne, v duši vcasih še prevec zrele osebe, ki s svojim vedenjem veckrat presenetijo tudi nas, ki z njimi Spreminjamo razumevanje samomora 10. septembra zaznamujemo svetovni dan preprecevanja samomora, ki bo naslednja tri leta potekal pod geslom Spre­minjamo razumevanje samomora. Cilj gesla je ozavešcanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo pogovor o samomo­ru, naše dojemanje in razumevanja tega zapletenega vpraša­nja. Spreminjanje nacina, kako se pogovarjamo o samomoru, zahteva sistemsko spremembo. Gre za premik od kulture ti­šine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore. Pomeni zagovorništvo politik in zakonodaje, ki poudarjajo po­men duševnega zdravja, povecujejo dostop do oskrbe in zago­tavljajo podporo posameznikom v stiski. Stopnja samomoril­nosti v Sloveniji je v letu 2023 znova upadla in je najnižja od leta 2008 dalje z izjemo leta 2018, ko je bila še nižja. TB delujemo že leta. Vec kot ena solzica je pritekla gledalcem v dvorani, ko so navdušili s svojimi udarnimi nastopi in sporocilom: »Poglejte nas, tukaj smo!« Sporocilo naših ucencev pa so s slavnostnimi go­vori podkrepile obe nekdanji in zdajšnja ravnateljica naše šole, mag. Andreja Škrlj, ter domžalska županja, mag. Renata Kosec. Izjemno nas je razveselil odziv tudi drugih županov obcin ustanoviteljic, ki so nam že v preteklih mesecih pokazali, da na naše ucence nikakor niso pozabili. Komaj cakamo, da se bomo lahko razveselili novih, pri­mernejših prostorov in opreme, ki jo potrebujemo za ustrezen razvoj in delovanje naših ucencev. Tudi sicer je okrog nas veliko podjetij, posameznikov, tudi vodilnih, ki naše delo in trud opazijo, predvsem pa nam priskocijo na pomoc, ko jo potrebujemo. Hvaležni smo prav vsakemu od vas! Pa vendar naj bo sporocilo naše obletnice jasno: poglejte nas! Za­res smo tukaj. Zaslužimo si biti del vaše družbe, ker je to tudi naša družba. Zaslužimo si, da nam prisluhnete, ker lahko kaj povemo, saj morda veckrat dosti bolje kot vi vemo, kaj je tisto, zaradi cesar je v življenju vredno živeti. Zaslužimo si, da nas svet opazi, sprejme in se nam prilagodi tam, kjer smo drugacni. Ne zato, ker se vam moramo smiliti, temvec zato, ker je tako prav, ker tudi mi lahko marsikaj vrne­mo svetu, ker ga tudi mi delamo mocnejšega in boljšega. Eva Hocevar, foto: Ajda Lalic Prvi oktober, svetovni dan starejših Vseslovenska akcija za krepitev medgeneracijske solidarno­sti Pokloni cas, polepšaj dan sicer poteka vse leto, vrhunec pa bo imela v okviru svetovnega dne starejših, ki ga zaznamujemo 1. oktobra. Vec informacij o letošnji akciji najdete na povezavi https://staranje.si/aktualno/pokloni-cas-polepsaj-dan-2024#read-more. K pocastitvi mednarodnega dne starejših lahko prispeva vsako lokalno društvo tako, da v okviru svojih dejavnosti med sabo poveže razlicne generacije. Letos je v ospredju povezo­vanja skupna telesna dejavnost razlicnih generacij. TB Društvo Inštitut 1. oktober vabi Društvo Inštitut 1. oktober ustanavlja skupni odbor društva za ob­cine Domžale, Mengeš in Trzin ter vabi upokojenke in upokojence iz teh obcin, da se nam pridružite. Društvo deluje na podrocju socialne varnosti. S prostovoljnim delom pomagamo upokojencem in vsem državljanom zagotoviti spoštovanje dela in pošteno placilo za delo ter zatem pokojnine, ki zadošcajo za dostojno življenje. Vabljeni vsi, mladi, starejši, pridni in sposobni, razumni in pošteni, da se nam pridružite. 1. oktobra zaznamujemo mednarodni dan starejših, zato imamo v imenu ta datum. Kontakt: Zvonimir Klemenc, koordinator, 064 189 088, zklemenc993@gmail.com. Tomaž Štebe Od tu in tam V Zdravstvenem domu Domžale novi koraki v skrbi za duševno zdravje otrok Sredi poletja so iz Zdravstvenega doma Domžale sporocili, da sta Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo povecala svoji strokovni ekipi in se obenem preselila v nove, vecje prostore. Odslej delujeta na novi skupni lokaciji v Podrecju, Tkalska ulica 5, v sivo-zeleni stavbi za tovarno Tosama oziroma poleg skla­dišca Mass. Širitev in selitev obeh centrov omogocata skrajševanje dolgih cakalnih dob in pove­canje dostopnosti do razvojne in duševno-zdravstvene oskrbe otrok in mladostnikov. Novi prostori obsegajo skoraj 2000 kvadratnih metrov površin in omogocajo boljše razmere za delo strokovnjakov iz obeh med seboj dopolnjujocih se programov, ki skrbijo za cim boljši telesni in duševni razvoj otrok od rojstva do polnoletnosti. S tem bodo v ZD Domžale lažje zagotavljali celostno obravnavo otrok in mladostnikov. K temu bo še pripomogla kadrovska okrepitev obeh strokovnih ekip. Ekipa Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) se je s 15 povecala na 30 strokovnjakov. Kot so pojasnili v ZD Domža­le, gre pri tem za odziv na vse vecje potrebe, saj strokovnjaki po vsej državi opozarjajo na narašcajoce stiske otrok in mladostnikov. Direkto­rica Zdravstvenega doma Domžale, mag. Renata Rajapakse, dr. med., spec. druž. in urg. med., je med drugim poudarila, da sta selitev v nove prostore in možnost zaposlitve novih sodelavcev »kljucna za ucinkovito reševanje in obvladovanje kompleksnih izzivov, povezanih z duševnim zdravjem otrok in mladostnikov«. Vse vecje je število duševnih težav, vkljucno s stresom, de­presijo, anksioznostjo, hiperkineticnimi motnjami in motnja­mi hranjenja. V CDZOM, ki ima kljucno vlogo pri obravnava­nju teh težav, lahko otroci, mladostniki in njihovi starši dobijo strokovno podporo in pomoc pri reševanju stisk, ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja. Kontakt: cdzom@zd-domzale.si in tel. 01/7245228. Multidisciplinarni pristop Za zgodnjo in celostno obravnavo otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju je pomemben multidisciplinarni pristop. »V naši ekipi sodelujejo razlicni strokovnjaki, kot so pedopsihiater, klinicni psihologi, psihologi, specialni pedagogi, socialni delavci, delovni terapevti, medi­cinske sestre in logopedi. To nam omogoca celostno skrb za otroka in družino. Strokovnjaki na sestankih skupaj sprejemamo odlocitve in s triažiranjem dolocimo najustreznejšega strokovnjaka za individualno obravnavo,« je pojasnil vodja CZDOM Matija Klasinc, dr. med., specialist otroške in mladostniške psihiatrije. Razvojna ambulanta Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo otrok (RACZO) v Zdravstvenem domu Domžale je bila ena prvih v Sloveniji in se je pod vodstvom priznane strokovnjakinje, Brede Šušteršic, dr. med., spec. ped., razvila v ugledno ambulanto z odlicnimi rezultati. Letos so v Zdravstve­nem domu Domžale zaradi vse vecjih potreb po specialni obravnavi naj­mlajših otrok z razlicnimi stopnjami motenj v razvoju pridobili sedem novih strokovnjakov, tako da zdaj njihova ekipa šteje 26 zaposlenih. V RACZO delujejo podobni strokovnjaki kot v CDZOM, s posebnim pou­darkom na specialnih fizioterapevtih in delovnih terapevtih, ki jih je kar deset ali vec kot ena tretjina. Ti strokovnjaki izvajajo specialno razvojno fizio- in delovno terapijo, za kar pa potrebujejo ustrezno velike in opre­mljene prostore. V stavbi zdravstvenega doma takšnih prostorov ni, zato je bilo treba prostor za nemoteno delovanje poiskati drugje. Priložnost se je pokazala na novi lokaciji v naselju Podrecje, kjer se je Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo lahko pridružila CDZOM. Z združitvijo delovanja v istih prostorih bodo strokovnjaki CDZOM in ra­zvojne ambulante združili moci na skupni lokaciji, kar bo omogocilo bolj­še povezovanje in tesnejše sodelovanje med razlicnimi programi. »Mali pacienti, ki so obravnavani v razvojni ambulanti, pogosto na­daljujejo oskrbo v CDZOM, zato delovanje obeh centrov na isti lokaciji ponuja izjemno priložnost za izboljšanje povezovanja in sodelovanja med razlicnimi programi ter tako kontinuirano in optimalno spremljanje otrok od rojstva pa do odraslosti,« še poudarja mag. Renata Rajapakse. TB, foto: arhiv ZD Domžale V CCN Domžale-Kamnik julija podpisali pogodbo za nadgradnjo procesa obdelave blata V prostorih Centralne cistilne naprave Domžale -Kamnik so 26. julija slovesno podpisali pogodbo za zahteven naložbeni projekt nadgra­dnje procesa obdelave blata. Vrednost naložbe je 6.259.200 evrov brez DDV, v skladu s podpisano medobcinsko pogodbo pa jo bodo financirale obcine lastnice, torej tudi obcina Trzin. Izbrana izvajalca sta gradbeno podjetje Riko iz Ljubljane in podjetje Projekt iz Nove Gorice. Prvi bo skrbel za gradnjo in zagon, drugi pa za nadzor izvedenih del. Projekt bo predvidoma dokoncan aprila 2026. Direktorica CCN dr. Marjetka Levstek je ob tej priložnosti poudarila: »Nadgradnja obdelave blata je za CCN Domžale -Kamnik še en zelo pomemben mejnik pri zagotavljanju ustrezne in ucinkovite obvezne obcinske gospodarske javne službe cišcenja odpadne vode. Kolicina blata se bo zmanjšala za 70 %, kar bo znižalo stroške za oddajo bla­ta in povecalo možnosti oddaje prevzemnikom. S to naložbo se pos­tavljamo ob bok modernim cistilnim napravam v Nemciji in Avstriji, kjer vse velike cistilne naprave stremijo k postavitvi sušilnih naprav in skupnih monosežigalnic z namenom pridobivanja fosforja iz pepela.« Podrobneje bomo o naložbi porocali v eni od naslednjih številk. TB Iz Župnije sv. Florijana Kaj nam pripovedujejo vsakdanji simboli Križ – znamenje zmage Sredi septembra (14.) praznujemo kristjani praznik povišanja svetega križa. Ker je Jezus umrl na križu, so kristjani s svetim spoštovanjem že od nekdaj castili ne le znamenje križa, ampak tudi ostanke lesa, na katerem je »viselo naše rešenje«, ki so jih raznesli po kršcanskem svetu. V Jeruzalemu so na ta dan že v 5. stoletju vernike vabili, naj pocastijo sveti križ. V Rimu pa so praznik sprejeli v 7. stoletju. Križ je eden izmed simbolov, ki obstaja­jo od najstarejših casov, in ga poznajo vse kulture. Ker povezuje med seboj štiri na­sproti stojece tocke, je bil vedno znamenje združevanja nasprotij (npr. zemlje in neba), povezovanja in mere. Zato ga poznamo tudi kot znamenje seštevanja (+). Križ je osrednji simbol kršcanske vere. V kršcanski umetnosti nastopa kot zna­menje Kristusa, njegove daritve na križu in zmage nad grehom in smrtjo. Na vsak oltar, na katerem se obhaja sveta maša, postavimo križ. Oznacuje postaje križe­vega pota. Mnogo križev stoji ob vaških cestah in križpotjih. Križec na verižici ni le okras, ampak tudi znamenje vernega clo­veka. Križ je resnicno »drevo življenja« in »zna­menje Sina clovekovega«, ki se bo pojavilo na nebu ob Jezusovem drugem prihodu, kot je on sam napovedal: »Videli bodo Sina clovekovega priti na oblakih neba z mocjo in veliko slavo.« (Mt 24,30). Prvim kristjanom križ še ni bil tako blizu, saj je kazal najprej na sramotno kazen, s katero so takrat Rimljani še vedno kaznovali najvecje zlocince. Pogani so se namrec posme­hovali kristjanom, ki so govorili o križanem Bogu. V Rimu so našli sramotilno risbo, ki prikazuje križanega cloveka z oslovsko glavo, ob njem pa kristjana, ki moli, in napis: kristjan »Aleksamenos casti svojega Boga«. V katakombah srecujemo le križ v obliki crke T, ki ustreza obliki Kristusovega križa. Namesto križa so prva tri stole­tja raje uporabljali prikriti znamenji sidro in ribo ali pa slikajo križ brez Kristusa. ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem za izrecene besede sožalja, telegrame, stiske rok, darovane svece, cvetje in vse besede tolažbe. Posebna zahvala tudi osebju Infekcijske klinike/ Oddelku intenzivne terapije DTS, Cvetlicarni Katja iz Kamnika in župniku za opravljen obred. Za vedno bo ostal v naših mislih, besedah in srcih. Zelo ga bomo pogrešali, vendar smo hvaležni, da smo bili del njegovega življenja. Hvala za vse trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Žena Dragica, hci Renata z družino Prvemu kršcanskemu cesarju Konstantinu je bilo v videnju napovedano: »V tem zname­nju« – to je v znamenju križa – »boš zmagal.« Res je premagal nasprotnika Maksencija (leta 312) pri Milvijskem mostu v Rimu. Odslej je križ postal splošno znamenje Kristusove zma­ge in upanja vernikov. Konstantinova mati Helena je narocila, da so v Jeruzalemu izko­pali Kristusov križ, ki so ga odtlej castili kot najsvetejšo relikvijo (svetinjo). Košcke tega križa so si pridobile nekatere slavne cerkve po vsem kršcanskem svetu, npr. v Carigradu in Rimu, in jih hranile v posebnih dragocenih po­sodicah. Eden teh košckov je vgrajen v poseb­no posodo na vrhu »Kaligulovega obeliska«, ki stoji na Trgu sv. Petra v Rimu. Ta velikanski kos marmorja (visok je 41,23 m in tehta 312 ton) je dal ta cesar leta 39 po Kr. prepeljati iz Egipta in je pozneje stal v Neronovem te­kališcu (cirkusu). Tam blizu je bil križan in po­kopan apostol Peter, ob njem nekateri drugi mucenci. V 16. stoletju je papež premestil ta obelisk na sredino trga in ga okronal z velikim kovanim železnim križem, ki vsebuje ostanek (relikvijo) pravega križa. Na podstavek je dal napisati besede: »Glejte, Gospodov križ, bežite, sovražne sile. Lev iz Judovega rodu je zmagal.« Na drugi strani pa stoji: »Kristus zmaguje, Kristus kraljuje, Kristus vlada. Kristus naj varuje svoje ljudstvo vsakega zla.« Na križ spominja tudi oris cerkvenih stavb: na Zahodu so zgrajene v obliki »latinskega križa«, ki ima krajši precni drog, na kršcanskem Vzhodu pa vecinoma v obliki enakokrakega »grškega križa«. Bogdan Dolenc DRAGOMIR NAROBE 29. januar 1948 – 29. maj 2024 Okolje Pravilno prepušcanje kosovnih odpadkov Javno komunalno podjetje Prodnik kosovne odpadke iz gospodinj­stev odvaža dvakrat na leto po v naprej predvidenem urniku. Tocen datum odvoza kosovnih odpadkov za posamezno odjemno mesto je naveden na racunu za komunalne storitve in portalu eProdnik, kjer se uporabniki lahko narocite tudi na prejemanje opomnika o odvo­zu kosovnih odpadkov po elektronski pošti. V primeru vecstanovanj­skih objektov z informacijo o odvozu kosovnih odpadkov razpolagajo upravniki objektov. Primer navedbe datumov odvoza odpadkov na racunu za komunalne storitve. Kosovne odpadke je treba pripraviti na prevzemno mesto na na­povedani dan odvoza do 5. ure zjutraj ali vecer prej. Odpadki morajo biti pripravljeni tako, da je možno strojno pobiranje in nalaganje z nakladalno roko. Odpadki ne smejo biti naslonjeni na steno ali ograjo. Med kosovne odpadke spada leseno in oblazinjeno pohištvo, športni pripomocki (smuci, kolesa ipd.), oprema (otroški vozicki ipd.), vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli ipd.), vzmetnice in preproge, svetila in sencila, veliki gospodinjski aparati, kopalniška oprema in vecje igrace. Pri predaji kosovnih odpadkov je treba upoštevati pra­vila za locevanje kosovnih odpadkov, saj odpadkov, ki ne spadajo med kosovne odpadke, komunalno podjetje ne od­pelje. Nevarnih odpadkov (embalaže škropiv, olj, barv in lakov), avtomobilskih delov, akumulatorjev, gum, gradbe­nega materiala, oken, stekla, vej drevja in žive meje, az­bestnih in drugih strešnih kritin se ne sme prepušcati na prevzemnih mestih, saj ti odpadki ne spadajo med kosovne odpadke. Tako kosovne kot druge odpadke lahko predate v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Informacije o pravilnem locevanju in zbiranju odpadkov so objavljene tudi na spletni strani https://www.prodnik.si/ravnanje-z-odpadki. Vremenska s(e)kir(i)ca Nic novega glede poletij na soncni strani Alp Za nami sta zadnja dva meseca poletnega meteorološkega trojcka in hkrati najtoplejša pole­tna meseca po letu 1950. Tako smo koncali eno najtoplejših poletij! Do podobnih ugotovitev so prišli tudi pri naših severnih sosedih, kjer imajo kar 258-letni niz vremenskih opazovanj. Prvih 20 najtoplejših poletij je vecinoma iz tega stoletja. Ce pogle­damo na lokalno raven, je potrditev na dlani, saj je povprecna avgu­stovska temperatura zraka celo za 0,3 stopinje Celzija presegla julij­sko, pri cemer je sedmi mesec v letu praviloma najtoplejši. Ti preskoki so bolj znacilni za pomlad, poleti redko, a podnebje gre zadnja leta in desetletja svojo pot. Dve tretjini poletja smo se še ubranili pred sušo, na koncu pa je udarila. Trzinci lahko zadnja leta pogosto zavohamo previsoke temperature zraka, saj imamo v pitni vodi vecino poletja prepoznaven vonj po kloru. Zdaj smo se nanj že navadili, lahko pa bi bilo tudi drugace. Pred dvema letoma sem septembrski prispevek nekoliko cinicno naslovil »Najtoplejše v zadnjih ali najhladnejše v naslednjih desetle­tjih« in naslov koncal z vprašajem. Žal so nedvoumni odgovori tu in podobno vroca poletja nas cakajo tudi prihodnje, v njih pa posame­zne padavinske skrajnosti. Letos smo bili spet deležni za naše kraje izjemno mocnega naliva. V petek, 19. julija, je v vecernih urah v 70 minutah (22.15–23.25) padlo 60 mm. V 5-minutnem intervalu naj­hujšega naliva je bila intenziteta kar 360 mm/h! Nekaj manjših težav je bilo, a zdaj, ko je za nami že prva obletnica lanskoletnih poplav (kaže, da so bile te vec kot 500-letne), se nam zdijo tovrstne nevšec­nosti nicne. Dobra novica za vse poplavljence je, da je poteka gradnja prelivne zapornice na Pšati v Mengšu, v izdelavi pa je projekt suhega zadrževalnika na Tunjšcici vzhodno od Komende. Letošnje poletje je bilo nenavadno po tem, da smo imeli dovolj padavin (na letni ravni smo že presegli 1000-milime­trsko znamko!), a kljub temu izjemno nadpovprecne tempe­rature zraka. Oglejte si zadnjo vrstico v preglednici s po­datki: imeli smo kar 79 toplih dni, 42 vrocih dni in rekordnih deset tropskih noci. Še najbližje dolgoletnemu povprecju je bilo trajanje soncnega ob­sevanja, a od tega zdaj, ko je morje nadpovprecno toplo, nimamo kaj dosti. Že res, da je poleti cas dopustov, pa vendar je treba tudi v tem delu leta marsikaj postoriti na prostem oziroma tam, kjer si ne moremo ustvariti mikropodnebja s klimatskimi napravami. Letošnje poletje je bilo znacilno po velikih padavinskih razlikah med posameznimi deli Slovenije. Podnebni modeli so že pred leti napove­dali, da bo srednja Evropa eno od obmocij, kjer se bodo poletja med sabo bolj razlikovala, kot so se v preteklosti, in sicer tako po kolicini padavin kakor tudi po temperaturi zraka. Spoprijemamo se s cedalje vecjo sezonsko spremenlji­vostjo, kar pomeni, da bomo lahko imeli na eni strani precej deževna, ne prevroca, a bolj soparna poletja, na drugi stra­ni pa, v primeru suše, izrazita vroca poletja s temperaturo zraka, ki bo pogosto nad 35 stopinjami Celzija. Od druge polovice 19. stoletja se je svet segrel za približno 1,3 sto­pinje Celzija; površina morja za približno stopinjo, kopno pa za prib­ližno dve stopinji Celzija. Evropa se je v tem casu segrela za približno dve stopinji in pol, Slovenija pa še nekoliko vec. V Evropi kot celini temperatura najmocneje narašca, kar je deloma posledica njene ge­ografske lege, deloma pa tudi naravne spremenljivosti podnebnega sistema. Zdaj smo v obdobju, ko je nekoliko bolj izrazito ogrevanje. Upati je, da se to ne bo nadaljevalo prav dolgo, ce pa bi se, bi bilo to za Evropo zares neugodno. Kakor koli že, jesen je pred vrati, z njo pa tudi prijetnejše temperature in obilje pridelkov. Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (junij–avgust oz. meteorološko poletje 2024) Kazalnik Junij Julij Avgust Poletje Povprecna temperatura zraka (°C) 20,5 23,3 23,6 22,5 Najvišja temperatura zraka (°C) 33,3 (29. 6.) 34,3 (16. 7) 35,7 (13. 8.) avgust Najnižja temperatura zraka (°C) 9,9 (14. 6.) 13,5 (5. 7.) 15,7 (23. 8.) junij Število dni s padavinami = 0,2 / = 2 / = 20 mm) 14 / 9 / 1 14 / 8 / 4 13 / 7 / 2 41 / 24 / 7 Najvecja dnevna kolicina padavin (mm) 52,2 (11. 6.) 61,0 (19. 7.) 31,2 (7. 8.) julij Kolicina padavin v obdobju (mm) 152 173 98 423/jun.–avg. 1001/jan.–avg. Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer / datum in cas 33,8/JV 15. 6. ob 14.34. 43,5/ZSZ 19. 7. ob 22.22. 38,6/JV 7. 8. ob 20.44. julij Št. toplih/vrocih dni/tropskih noci (maksimalna dnevna T zraka = 25/30/20 °C) 21 / 9 / 0 30 / 18 / 8 28 / 15 / 2 79 / 42 / 10 Oglas V Novartisu uporabljamo moc inovacij v znanosti za iskanje rešitev nekaterih najzahtevnejših zdravstvenih izzivov sodobne družbe. Naši raziskovalci premikajo meje znanosti, da bi izboljšali razumevanje bolezni in razvili nova zdravila na podrocjih z velikimi neizpolnjenimi zdravstvenimi potrebami. Stremimo k odkrivanju novih poti do boljšega in daljšega življenja. Za izboljševanje in podaljševanje življenja ljudi. Novartis d.o.o., Verovškova ulica 57, 1000 Ljubljana, www.novartis.si oglasno sporocilo Veljavnost od 29. 8. do 7. 10. 2024 www.lekarnaljubljana.si MAGNEZIJ 300 MG OMEGA 3 1000 MG SILVERCARE ZA Prehransko dopolnilo z Prehransko dopolnilo z OTROKE magnezijem v obliki šumecih omega 3 mašcobnimi Na voljo so razlicne tablet z okusom pomarance, kislinami, 60 mehkih otroške zobne šcetke, s sladili, 20 šumecih tablet. kapsul. zobna pasta in Prehransko dopolnilo ni nadomestilo Prehransko dopolnilo ni komplet. za uravnoteženo in raznovrstno nadomestilo za uravnoteženo in prehrano. raznovrstno prehrano. redna cena: 3,53€ cena s Kartico zvestobe redna cena: 17,11€ cena s Kartico zvestobe s Kartico zvestobe POPUST: POPUST: POPUST: 2,82€ + 1 13,69€ + 320% 20% 20% KAPLJICE ZA HITRO NOCNA KREMA DEZODORANT SUŠENJE LAKA VITRY Biološko aktivne snovi NOVO ALEOVERA X2 naravnega lanolina, olivnega Pospešijo sušenje laka za nohte Dezodorant s tekocim kristalnim olja ter vitaminov A in E in negujejo obnohtno kožico. kamnom je brez dodane vode s ponoci hranijo in obnavljajo Sestavine so 100% naravnega kristali kalijevega aluminijevega kožo ter jo ohranjajo prožno, izvora, 10 ml. sulfata (Alumen), raztopljenimi gladko in mehko, 50 ml. v soku aloje vere, 100 ml. redna cena: 11,90€ cena s Kartico zvestobe redna cena: 7,55 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 9,96€ cena s Kartico zvestobe POPUST: POPUST: POPUST:10,71€ + 3 6,04€ + 2 7,97€ + 210% 20% 20% Za vec informacij prelistajte katalog ugodnosti ali nas poklicite na brezplacno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izkljucno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolicne, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 29. 8. do 7. 10. 2024 oz. do prodaje zalog. Šola, ki mi je blizu. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE VABJENI K VPISU V NAŠE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH GIMNAZIJA TRGOVEC AVTOSERVISER INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ EKONOMSKI TEHNIK (PTI) STROJNI TEHNIK (PTI) CESTA TALCEV 12, 1230 DOMŽALE www.ssdomzale.si 01/724 -06-30 oglasno sporocilo oglasno sporocilo