3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. marca 2011  Leto XXI, št. 10 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 10. marca 2011 Porabje, 10. marca 2011 TI PREKMUREC – GE PORABEC – BADVA MLADIVA STR. 3 V BODONCAJ SO SLÜŽILI BOROVO GOSTÜVANJE STR. 5 Najprva delali, samo potejm podpisali listino o sodelovanji 4. marciuša se je v Monoštri v Slovenskom daumi podpisala Listina o prijateljstvu in sodelovanju med Kulturno-umetniškim drüštvom Büdinci pa Porabskim kulturnim in turističnim drüštvom Andovci. »Naš podpis de malo ovakši, kak je do tejga mau šegau melo biti. Taši listin, kak go zdaj mi tü podpišemo, se je v Porabji sploj dosta podpisalo, pa se je pozabilo tö. Gnesden skoraj nega taše vesi ali drüštva tü pri meji, štere bi mele redne stike z vasnicami na drügi strani meje. Kak so se meje odprle, se je tau vse pozabilo. Zaka, za koga volo, tau ne vejm. Pri nas je tau zatok malo ovak bilau, ka smo mi prvin začnili sodelovati, pa samo zdaj podpišemo tau listino. Če bi tau sodelovanje samo do tejga mau držalo, bi si že zaslüžili te podpis, zato ka se je v štiri lejtaj sploj dosta vse dogajalo,« je uvodoma pravo predsednik andovskoga drüštva Karči Holec. Vsi govorniki, med njimi generalni konzul RS v Varaši mag. Drago Šiftar pa predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök, so potrdili njegve reči, ka med dvöma vasnicama, najsevernejšo v Sloveniji pa najjužnejšo v Porabji, se zadnja štiri lejta rejsan dostavse godi, gde so nej samo členi drüštev vküper, liki vaščani tö (vküper so na kultuni programaj, pohodaj, na velko soboto, na staro leto itd). »Tau, ka smo do zdaj doživeli, iskreno želimo, da mo tak pelali naprej,« je povedo Vendel Žido iz Büdinec, steri je listino podpiso kak koordinator za Porabje, vej je pa pred štirimi lejtami ranč on bijo tisti, steri je s Karčinom Holecom napravo prve stopaje, da bi dvej drüštvi, dvej vesi vküper delale. Iz tisti prvi stopajov – steri je bilau v tej štiri lejtaj telko, ka bi je težko prešteli - se je napravila paut (prava pa simbolična tö) od Büdinec do Andovec pa nazaj. Ranč tau simboliko pauti je izpostavila na podpisi predsednica KUD Budinci Suzana Škodnik. »Gda je bila otvoritev naše skupne poti v Büdincaj, je Karči Holec pravo, ka lidjé hodijo eden do drugoga, tak grata paut. Naša paut se je srečala negi na meji. Zato, ka smo mi bili pripravleni, pa oni so bili pripravleni, se je ta naša paut zdrüžila in vüpam, ka de šla še duga-duga lejta vküper.« Za »ojdit vküper« ta drüštvi meli že letos vleta baugše pogoje, ka se juliuša v Andovcaj odpre Hiša rokodelstva (kulturni dom), stero de trbelo napuniti s programi, z vsebino, kak je tau pravla Andreja Kovač, koordinatorka za Büdince in vodja RA Slovenska krajina. Pri tom pa se gotovo leko računa na člene obej drüštev, steri vejo, ka so vküper močnejši pa uspešnejši. Marijana Sukič Listino o prijateljstvu in sodelovanju so podpisali (s prave) Vendel Žido, Karči Holec, Suzana Škodnik pa Andreja Kovač Na fašensko nedelo so členi Drüštva porabski slovenski penzionistov pripravili maškarado pa fašenski ples (več o tom v naši drugi novinaj.) Pogovor z Martinom Ropošem, predsednikom Državne slovenske samouprave PRIHODNJE LETO OB OBLETNICI – PRILOŽNOST ZA AKTUALIZACIJO SPORAZUMA Državna slovenska samouprava nadaljuje programske naloge tudi v novem mandatu. Že na začetku je očitno, da bo dela zaradi nekaterih organizacijskih in tudi vsebinskih nalog več kot prejšnja leta, možnosti za dobre rezultate pa manjše, ker je denarja za dejavnosti in projekte iz leta v leto manj. Samoupravo vse od začetka vodi Martin Ropoš, ki ocenjuje, da se je v minulih dvajsetih letih marsikaj spremenilo na bolje, toda na nekaterih področjih manj, kot bi želeli. Državna slovenska samouprava je nastajala v časih, ko so še bila aktualna prizadevanja za nove mejne prehode, za poenostavljeno potovanje iz države v državo, za več sodelovanja s Slovenijo, zdaj je teh nalog manj ali jih ni, ker sta Madžarska in Slovenija članici Evropske unije in šengenskega območja. »Za nami so obletnice, naših 15 let, radijskih 10 let, 20 let časopisa. To je vseeno nekaj, na kar smo lahko tudi ponosni,« pravi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ki sočasno opozarja, da se vse ustanove soočajo s finančnimi problemi. • Madžarska ima novo vlado. Volivci so Viktorju Orbánu in njegovim političnim pristašem namenili kar dve tretjini glasov, torej absolutno večino v parlamentu. Zato je aktualno vprašanje, kako se različne vlade lotevajo manjšinske problematike, ali konkretno, se vam ne zdi, da sedanjo vlado bolj zanimajo Madžari v sosednjih in drugih državah kot trinajst »njenih« manjšin? »Preživeli smo več različnih vlad. Res je, da je nekaj zadev odvisnih od tega, katera vlada nam vlada, koliko jo zanimajo manjšine. Prizadevamo si za dobro sodelovanje z vsako vlado, manj nas zanima politika posameznih strank. Ni dobro, da vsaka vlada spreminja sistem, kam spadamo manjšine, kdo je naš državni sekretar. Spremembe nam lahko koristijo, lahko tudi škodujejo. V sedanji vladi spadajo manjšine v ministrstvo za javno upravo in pravosodje, kjer je državni sekretar, ki je pooblaščen za manjšine na Madžarskem, vendar se z njim še nismo pogovarjali. Manjšine smo pred dvema letoma ustanovile svoje združenje, ki je namenjeno skupnim nastopom in pogovorom z državnim sekretarjem. Drži ocena, da aktualna vlada namenja zamejskim Madžarom večjo pozornost kot manjšinam v državi. Vidimo, da ne deluje manjšinski forum, ki so ga v parlamentu ustanovili pred dvema letoma, ne deluje II. manjšinska okrogla miza, ukinjen je Javni sklad za narodne in etnične manšine – je nekaj dejanj sedanje vlade, ki so v škodo manjšin. Dobro je, da je parlament že takoj na začetku spremenil ustavo, s čimer upamo, da bomo manjšine imele pri naslednjih volitvah zagotovljene poslanske sedeže, ne kot zdaj v 386-članskem, ampak v 213-članskem parlamentu. Vendar moramo na to možnost in priložnost še počakati. Tako preprosto, kot izgleda na prvi pogled, se tudi ne bo zgodilo, čeprav je do naslednjih volitev dovolj časa.« • Kot rdeča nit se že nekaj let ponavljajo problemi s financiranjem manjšinskih ustanov in dejavnosti; opozarjate tudi na neustrezno razmerje med zagotovljenim denarjem in pričakovanim iz natečajev. »Res so pri zagotavljanju denarja za naše delovanje nenehni problemi. Vsota denarja je že nekaj let enaka, kar pomeni, da ga je vedno manj. Mi si prizadevamo, da bi za medije, šole in druge dejavnosti dobili 80 odstotkov denarja, preostanek pa bi poskušali pridobiti iz natečajev. Zdaj je namreč tako, da dobimo 50-60 odstotkov denarja, ostalo pa je odvisno od različnih razpisov, kar onemogoča optimalno delovanje, denimo slovenskega radia Monošter in še česa.« • Letos bo na Madžarskem popis prebivalcev. Pred desetimi leti ste bili Slovenci na Madžarskem (ob Slovencih na avstrijskem Štajerskem, ampak tam na nekoliko drugačno vprašanje) ena redkih manjšin, katere število se v primerjavi s prejšnjim popisom (1991) ni zmanjšalo, ampak povečalo. Kakšna so objektivna pričakovanja? »Najprej je bilo predvideno, da ob popisu ne bodo ugotavljali narodnostne pripadnosti, vendar je bil na pobudo manjšin sprejet zakon, po katarem bo štetje pokazalo, koliko pripadnikov manjšin živi v državi. Zato sem v nastopnem govoru ob izvolitvi posebej poudaril, da se moramo na popis pripraviti tako, da Slovencev na Madžarskem ne bo manj, ampak več kakor pred desetimi leti. Te priprave morajo ob Porabju zajeti vsa tista okolja v državi, kjer živijo Slovenci. Povezali se bomo z manjšinskimi mediji z željo, da vzpodbujajo Slovence, naj ob popisu brez kakršnihkoli zadržkov zapišejo svojo pripadnost. Sem optimist in pričakujem, da bomo presegli številko izpred desetih let.« • Dotakniva se Sporazuma iz leta 1992, ki prekmurskim Madžarom in Porabskim Slovencem zagotavlja nekatere posebne pravice. Novembra prihodnje leto bo minilo dvajset let od podpisa, zdaj potekajo priprave na XII. zasedanje mešane komisije, ki bo v prvi polovici leta v Budimpešti, verjetno ne pred majem. Toda kaj, ko se na sejah dogovorite za prednostne naloge, potem se zgodi manj od predvidenega. Ima zaradi tega sporazum še smisel? »Ta sporazum je bil podpisan pred nastankom Državne slovenske samouprave. Načelno je sporazum za obe manjšini dober, večji problem je, da predvsem madžarska stran svojih obveznosti ne izpolnjuje, kot na sejah zagotavlja. Nekaj dobrega je v tem, da so bile postavljene prednostne naloge, kar pomeni, da se vselej ne pogovarjamo o vsem. Kot dober primer naj omenim obnovo gornjeseniške in števanovske dvojezične osnovne šole. Kot jara kača se vleče začetek in obnova ceste med Gornjim Senikom in Verico. Že na predzadnji in zadnji seji smo se pogovarjali, da bi kazalo sporazum pregledati in prilagoditi spremembam in novim razmeram, torej ga aktualizirati. Kajti marsikaj je čas prehitel in ni več aktualno, medtem ko je članstvo v Evropski uniji prineslo nove naloge in drugačno ravnanje, pri čemer mislim predvsem na skupne projekte in podobno. Nemara bo prav 20. obletnica prihodnje leto najprimernejši čas za pogovor o aktualizaciji sporazuma. Na letošnjo sejo se že pripravljamo, imamo tudi več konkretnih predlogov in zahtev, tako glede pogojev za razširitev radijskega programa, in za druge, aktualne naloge.« • Bi se morala Slovenija na srečanjih, tudi na najvišji državni ravni, med predsednikoma držav, premieroma, in bili sta tudi dve skupni vladni seji, nekoliko odločneje zavzeti za pravice Slovencev na Madžarskem? Denimo tako resno, kot to počne na Dunaju in v Rimu, ko gre za Slovence v Avstriji oziroma Italiji. »Res je, na državni ravni so stiki odlični. V novejšem času Slovenija na srečanjih postavlja v ospredje tudi manjšinske teme. Slovenska stran se pred obiski na najvišji ravni pogovarja tudi z nami, medtem ko madžarske strani naše pobude ne zanimajo. Nekdaj, ko je šel madžarski premier na obisk v Slovenijo, je vključil tudi slovenske organizacije, zdaj pa smo le iz medijev seznanjeni, o čem so se pogovarjali v Ljubljani. Tako smo izključeni iz dogovarjanja, nismo člani delegacij kot nekoč, kar je sprememba na slabše. Bolj nas upošteva slovenska stran, sicer pa bomo videli, kako bo na XII. zasedanju mešane komisije, ki bo tokrat v Budimpešti.« Ernest Ružič Martin Ropoš, presednik Državne slovenske samouprave Ti Prekmurec – ge Porabec – badva mladiva Za Sekcijo porabske mladine, štero so pred dobrim mejsecom pozvali v živlenje, so člani Kluba prekmurski študentov 26. februara organizerali drugi vküpni program. (Par dni pred tejm so ništerne Porabke bile na Bujti repi v Ljubljani). Ka aj bi se mladi na bejdvej strani grajnce bole spoznali, so se odlaučili za enodnevno paut, na šteroj bi si vküper poglednili erična mesta v Prekmurji pa tak bole razmeli mišlenje eden drügoga. Avtobus se je tisto soboto zrankma z Murske Sobote pripelo v Porabje, vküperpaubro skupino porabski mladi pa se povrno v center Prekmurja. Tam so se k drüščini priklüčili eške študenti iz Porabcam najbližanje slovenske krajine. Paut je oprvin pelala v »fabriko rauž« v Dobrovnik, v šteroj vesi sploj pauleg grajnce živejo Madžari tö. Firma v etoj vesnici pauva orhideje, rauže s tropskoga sveta, od leta 2003. Na 3 hektaraj rasté več kak milijon orhidej na leto, štere odavajo doma pa zvekšoga v sausednji rosagaj. Lejpe cvejte leko najgir lidgé küpijo tö (na busi od mladi se je je več najšlo), majo pa tropski gračenek, gde se leko vsikši počüti, kak lik bi odo v vrauči krajinaj s vsefelé rast-linami (növények). Nej daleč od Dobrovnika leži varaš Lendava, najvekši center Vaugrov v Sloveniji. Tam so si izletniki iz Porabja pa Prekmurja oprvin poglednili grad, šteri gnesnedén funkcionera kak muzej. V njem se leko vidijo sodačke škeri s törski cajtov, ništerne kopije od del eričnoga kipara (szobrász) Lendave Györgya Zale, depa najdemo ostaline od stare-stare vesi Oloris tö, štera je pred več gezero lejtami ležala na mesti gnešnje Lendave. Če koga bole leteče stvarine brigajo, si leko pogledne kolekcijo farbasti matürov s cejloga sveta, za umetniške düše pa so vöpostavlene malanja eričnoga češkoga grafika Alphonsa Muche, šteri je - zvekšoga ženske figure - malo na začetki prejšnjoga stoletja. Lendava pa skriva eške dosta spominov iz indašnji cajtov. V kapejlici svete Trojice na bregej, gde se lepau vidijo Lendavske gorice, najdemo edno glažojnato škrinjo. V etoj ležijo čonte, ali kak lepše pravimo mumija kapitana Lendave Mihaela Hadika. Legenda pravi, ka je sodački prejdjen mrau med tejm, ka se je pred kauli štiristau lejtami biu s Törki. Prva kak bi mladi tamnjali Lendavo, so si z busa eške poglednili Kulturni dom, za šteroga plane je napravo eričen vogrski arhitekt Imre Makovecz. Nej je pa slobaudno pozabiti na Židauve, šteri so inda tak mogaučni bili v varaši, tačas ka so je med drügov svetovnov bojnov nej vöodpelali. Njini najlepši spomin v Lendavi je zidina sinagoge. »Kre Müre sam odo, kre Rabe pa nej,« - pravi pesem. Tau pa je bila istina za veselo drüščino na izleti tö, gda so se pripelali k reki (folyó), štera je Slovence na Vogrskom gezero lejt laučila od drügi rojakov. Inda so že tö pelali brodauvge (kompok) na vodej, na izleti so ednoga takšoga leko mladi tö sprobali. Nej daleč od vesnice Melinci eške v zimskom cajti večkrat na den pela brod, ka lidgé z gaušč na ednoj strani dostakrat kaj pelajo na drügo stran. Za tau nikšoga motora nej trbej, voda sama pela »veuki čanakli« s Štajerske v Prekmurje pa nazaj. Mladi so srečali ednoga gospauda s traktorom tö, šteri je pripovejdo, kak je v mladi lejtaj vsikši den preplavo Müro. »Pa eške zdaj bi,« - se je smedjau pod badjüsi, pa se s svojimi drvami odpelo dale prauti Melincom. Gornja Radgona, mesto na štajerskoj strani Müre, je domovina dobre kraple. Po tistom, ka so prekmurski podje najšli, šteri klüč kama cüjdé, so si leko izletniki poglednili tri zamanice, v šteraj vino pa penino (pezsgő) držijo. Z Radgone največ odajo takzvane Srebrne penine, na drügom mesti pa je Zlata penina. V zamanicaj, gde se ladi več gezero glažov, so mladim tapovödali, kak pa s kakšoga grauzdja se dobro piti redi, leko so pa čüli dosta pripovejsti pa legend tö. (Na priliko tisto od francuske Madame Pompadour, štera je tak rada penino mejla, ka se je v njej eške kaupala tö.) Zadnja zamanica je pod zemlauv, štero so sklesali v živi kamen, iz njaga pa eške voda vötečé. Tam je izletnike čakala najvekša dobrauta, leko so koštavali radgonske penine pa vina ranč tak. Trüdni od poti so se dijaki pa študenti vseli k veukomi stoli. Ništerni so se sploj čüdivali, gda so na stolnjeke dojdali talejre pune-pune z maurskimi stvarinami. Depa bojazen je nej dugo trpela, gda so se stoli napunili z bole poznanim mesaum tö. Prekmurci pa Porabci so se spadašivali, ništerni iz Slovenije so se zač-nili brigati za vogrske rejči pa se je včiti. Pomalek se je nauč spistila, vesela skupina se je napautila nazaj prauti Murski Soboti. Tam so nauvi padaške slo-baud vzeli od porabski mladi pa se zgučali, če de mogaučnost, do pá šli na izlet, samo ka nej na prekmursko raven, liki v vogrske krajine. -dm- Cvejt pred cvejtom v Dobrovniki Iz oči v oči z mumijo Što má v rokaj pravi klüč za zamanico? Skupina Porabcov pa Prekmurcov na Müri OD SLOVENIJE… Živlenjske zgodbe (7) Dobra botrina je več vrejdna kak lagva žlata Vlada potrdila novelo zakona o tujcih Vlada je potrdila besedilo novele zakona o tujcih, ki med drugim na novo ureja vprašanje nacionalnega interesa pri pridobivanju dovoljenja za bivanje, s čimer je vzpostavljena pravna podlaga za sprejetje zapornikov iz Guantanama na Kubi. Po besedah premiera Boruta Pahorja gre pri vprašanju sprejetja zapornikov iz Guantanama za humanitarno vprašanje, ki obenem zadeva tudi odnose z zavezniškimi in prijateljskimi državami. Pahor je ob tem zatrdil, da vlada v primeru negativnega stališča slovenskega parlamenta pri sprejetju zapornika ne bo vztrajala, to pa bodo razumele tudi ameriške oblasti. Hrvati želijo status manjšine Zveza hrvaških društev v Sloveniji naj bi že kmalu predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju izročila pobudo za urejanje formalnopravnega položaja hrvaške manjšine v Sloveniji. Za zdaj bo zveza zahtevala le priznanje kulturnih pravic in pravico do finančne pomoči, ne pa tudi pravice do poslanca v parlamentu, je pojasnil predsednik Zveze hrvaških društev Petar Antunović. Dodal je, da niso hoteli zaostrovati zahtev in da bo zastopanost v parlamentu naslednji korak Zveze hrvaških društev. Pobudo je podpisalo enajst hrvaških društev, ki delujejo v Sloveniji, in hrvaška katoliška misija v Ljubljani, kjer živi okoli 10.000 Hrvatov. Marčevske podražitve Zaradi stroškov poslovanja so cene svojih storitev dvignili Slovenske železnice, Adria Airways, Vzajemna, Pošta Slovenije in domovi za starejše. Vozovnice za vlake bodo lahko po vladni uredbi dražje za največ šest odstotkov, kar dejansko pomeni, da bodo enosmerne vozovnice v povprečju dražje za 22 centov. A vlak kljub temu še vedno ostaja najcenejše prevozno sredstvo, saj je v povprečju za četrtino cenejši od avtobusov. Žitek vsakšoga človeka je nika ejkstra, kakoli mislimo, ka od naši sausedov vse vejmo, ka so pred nami kak oprejte knjige, če začnejo starejši pripovejdati, je poslüšamo z oprejtimi lampami. Emi Sukič je zdaj o svojom žitki pripovejdala Lasuna Marika (Domiter Józsefné) iz Sakalauvec. »Šegau majo prajti, ka je dobra botrina več vrejdna kak lagva žlata. Pri nas je tö tak bilau. Za krstno botro sam pri obadvöma sinej tisto žensko zvala, stera je nam po krvi nej žlata bila, dapa eštje zdaj, po petdeseti lejtaj smo trno dobri, vküp ojdimo pa se poštüvamo. Botra je bila rojena z edne srmačke familije, gde je šest mlajšov bilau. Ona je bila po vrsti tretja. Njeni mauž, boter je pa 1930. leta bijo rojeni. Prvin kak je on k sodakom rutjivo, sta se njiva zalübila pa sta se zdala. On je tri leta mogo pri sodakom biti, ka so tistoga ipa mladenci eštje 3 lejta slüžili. Kak smo mi za botrino vküp prišli? Gda je njeni mauž pri sodakaj bijo, je mlada sneja dosta bila sama. Njena tašča (anyós) je takšna stolcna pa svoja ženska bila, zatok je sneja raj dostakrat dolaprišla z brega k mojoj tašči, ka se je pri njej baukše čütila. Kak sam že pravla, moja tašča je trno vrla ženska bila. Zatok se je pa raj pri njej zdržavala, nej pa doma. 1953. leta, gda je njeni mauž dolarisnivo, je noseča gratala s svojov prvov pa slejdnjov čerjauv. Več mlajšov je nej zanosila. Dejte se je narodilo 1954. leta. Pa te se je tak zgodilo, ka je njena tašča tö ranč tisto leto dejte porodila. Tau dejte je tjesnau prišlo, ka so stariške že tö pri letaj bili. Mati je bila že kakšni 44 ali 45 lejt stara. Tau je tistoga ipa velka čüda bila. Dapa Baug že zna, ka čini. Če bi se tisto dejte nej rodilo, te bi tejva čleka na stare dni čisto sama ostala. Tau pa zatok, ka se je njini starejši sin za par lejt bujo. Tak se je zgodilo, ka je on pomago šaugora stare rame dolavtrgniti. Tau je bilau marciuša pa je zemla eštje fejst zmrznjena bila. Ram je iz zauca bijo, stejna se je zrüšila, on je pa znak dolaspadno na tisto zmrznjeno zemlau. Eštje po svoji nogaj je išo do šaugora. Včasin so ma doktora zvali, steri je pozvau rešilni auto. On je do slejdnjoga gunčo, eštje od žené pa od familije je slobaud vzejo prvin kak so ga v špitale pelali. V špitalaj so gorprišli, ka je vekša baja, kak se je tau na prvi pogled vidlo. Poškodovau si je lobanjsko dno (agyalapi törés) pa je za par dni mrau. Tak je njegva žena z mali detetom devica (vdova) gratala. Njeni mauž je mrau 1961. leta. Eno leto po tistim je mrau njeni tast (após) tö, tak je te tašča (anyós) tö devica postala. Deteta sta eštje nej 6 lejt stariva bila, sta eštje nej v šaulo ojdla, gda sta že siraute gratala. Sneja (naša botra) je obadva deteta ranila. Bila je eštje premlada, da bi sama ostala, zatok si je iskala nauvoga moža. Z nauvim možaum sta eštje nej zdaniva bila, gda sta si tak zvolila, ka ta rame zidala na funtuši od njeni starišov. Zatok sta te nej zidala, ka je njena tašča 1965. leta mrla pa sta te ostala v rami od prvoga moža. Njeni drugi mauž je iz Števanovec bijo, djagarsko delo je opravlo. Gda ji je prvi mauž mrau, te je ona v Varaša na panaufi v reštini delala, gda je pa tisto delo tamnjala, je šla delat v fabriko kravat (nyakkendőgyár). Njeni drugi mauž je betežen grato, gda je eštje nej v penzijo prišo. Kak sam že pravla, bijo je djagar (logar), dosta je mogo venej v gauški biti. Zimé so strašno mrzle bilé, zatok je v nogé beteg daubo, žile so se ma zožile (érszűkület). V špitale je prišo, edno nogau so ma mogli vkrajvzeti, dapa nej pomauči bilau, v špitalaj je mrau. Tak ka je sirauta nej srečo mejla z možama, je eštje itak mlada bila, gda je devica ostala oddrügim. Zdaj sama živé, liki mi go na skrbi mamo. Dokeč je moj mauž zdrav bijo, sva miva ojdla k njej na brejg. Ona je velki gradec mejla, pa smo si mi tam vse pripauvali, ka je nam v künjo trbelo. Zdaj pa starejši sin pa sneja ojdita pomagat. Gradec smo tak njali, ka stvari vse zejo, nikšoga haska nejga. Ona je že tö prejk 80 lejt stara, je fejst bogaboječa pa verna ženska, Baugi vala, se eštje dobro tadrži.« (se nadaljuje) Drugi mauž je bijo djagar iz Števanovec Botra s prvim možaum Botra, gda smo svetili njeni 70. rojstni den … DO MADŽARSKE V Bodoncaj so slüžili borovo gostüvanje V tistij vesnicaj, gde se v predfašenskom cajti niti en par ne oženi, majo v Prekmurji - znamo pa ka v Porabji tö - pravico slüžiti borovo gostüvanje (baur vlejčti). In tak se je letos zgaudilo v Bodoncih na Goričkom tö, gde so – po 1958., 1968., 1981. in 1989. leti – petič pripravili tau fašensko prireditev. Den, gda sta se zdavala Borovnjakov Semenko in Smolenkarova Šküfka, je nej biu preveč lejpi. Mrzla, pa takša bole meglena je bila zadnja februarska nedela, gda so se že fejst rano pri bodonskom vaško-gasilskom daumi - za tau, ka se lepau vsi vküp pokejpajo - pred fotografe postavili domanji lidje. Tak pravijo, ka jih je je bilou 206. Povorka (menet) z »borovo snejo,« štero je sprvajalo sedem posvalbic pa drüžbanov, pa se je, čiglij je biu mraz, fajn segrejla, ka je trbelo v brejg titi. Okraug šest kilometrov je bila duga paut do goške Kralešček, gde je snejo čako njeni mladoženec, njeni baur. V gauški pa je bilo tak, ka so ciganice karte metale ali pa iskale očo svojomi deteti, fiškališi so saudili, frizerke frizejrale, medicinske sestre zdravile pa tak dale. Najbole pa so se mantrali vragovi pa policaji, škeri so morali zdrüžiti moči, ka so skrb meli snejo, ka je nej bi podje iz sausednij vesnic vkradnili. Tau bi bila fejst velka sramota. Etnologinja Jelka Pšajd iz soboškoga Pokrajinskoga muzeja mi je pravla, ka so borovo gostüvanja - šterih je od 1921. leta v Prekmurji bilau okoli 140, največ, deset, pa 1955. leta - zadnja lejta bole rejdka, ka fejst dosta dela gé z njimi. Tau šego in prireditev, štera je fašenska pa gostüvanjska nagnauk, trbej dobro pripraviti, pouleg toga pa mora vcüj biti cejla ves. Vlado Vlaj, predsednik domanjoga gasilskoga drüštva, štero je ob pomoči drügij drüštev pripravilo bodonsko borovo gostüvanje, pa je tomi samo pritrdo, pa povedo, ka je sama prireditev samo ške pika na i. Pejneze, štere so nabrali s prostovoljnimi prispevki, ka so jih zbejrali, gda so šli od vesnice do vesnice zvat na gostüvanje pa do tüdi dobro znali ponücati v vesnici, je ške vcüjdau. Vöra se je v mrazi malo vlejkla, da pa te je li prišo cajt, ka so drvari ob pomau-či snejinij starišov vöodabrali pravo drejvo, pravoga ženina za Smolenkarovo Šküfko. Gda se drevo podejra, je trebej skrb meti, zatau organizatori ogradijo mesto, policaji pa vragovi pa zdaj fejst skrb majo, ka ne bi što pauleg sneje vkradno ške borov vrejek, ka tau bi bila velka sramota. Drejvo spadne, vsi se vržejo na njegvo krošnjo, napadalci in Bodovčani. Sploj ne vidiš, ka se godi, samo čüješ glas: »Vrejek je naš!« Podrejti bor naložijo na kaule in gostüvanjska povorka se v spremstvi farara odpravi nazaj do domanjoga vaško-gasilskoga dauma, gde je na vrsti ške zdavanje. Po tistom, ka si ženin in nevesta segneta v roke, farar povej: »V imeni njegovon in v imeni njegove čeri, z njuvov smolof vajdva zvežen in vaj takšiva cejlomé sveti na znanje dan, ka sta s ten zakonom špot bodonski pojbov in diklin rešila. Dragi ženin in nevesta, vajino gostüvanje naj nede več v šumi, pač pa v krogi vajinih družin in rodbine. S ten dejanjon je zdaj fašenske norije konec. Naj se voma tou več ne zgodi. Vajin zakon naj bode srečen. Tou je bila šola za vse mlade in ne pozabite na nas stare. Gospod naš zeleni, ti dale kralüj v svojon reviri, mij pa idemo zdaj na gostijo in vsi se lejko z nomi veselijo. V imeni bora, staroga penja in smolnatoga sokla, gnes in na vöke Abel.« In tak je tüdi bilou, kak se za zdavanje spodobi. Veselili so se do zrankoma, če nej ške duže. Silva Eöry Vlada je predstavila paket strukturnih reform Prejšnji teden je vlada predstavila paket strukturnih reform, ki ga je poimenovala po Kálmánu Széllu. Z njim naj bi do leta 2014 privarčevali 2300 milijard forintov (8,7 milijarde evrov). Na ta način bodo po besedah gospodarskega ministra Györgya Matolcsyja javnofinančni primanjkljaj v treh letih zmanjšali na 1,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), dolg pa na okoli 65 odstotkov BDP. Osnovni nameni strukturnih reform so zmanjšati dolg, preprečiti nadaljnje zadolževanje in zagnati madžarsko gospodarstvo. Dolg države je trenutno pri okoli 80 odstotkih bruto domačega proizvoda. To je najvišji dolg med osmimi razvijajočimi se državami, ki so se EU pridružile leta 2004. Po reformnem programu naj bi vlada prihodnje leto javno porabo zmanjšala za 550 milijard forintov, v letih 2013 in 2014 pa za 900 milijard forintov. Po novem sistemu, ki naj bi stopil v veljavo 1. julija 2011, bo varčevanje zmanjšalo dodatke, vezane na invalidske pokojnine in zgodnje upokojevanje ter nadomestila za brezposelnost. Vplivalo bo tudi na zdravstvo (subvencioniranje zdravil), izobraževanje, javno upravo, javno oskrbo in tako naprej. Nekaj ključnih točk reform: Vlada bo uvedla novi sistem ugotavljanja invalidnosti, pregledali se bodo dosedanji postopki o ugotavljanju invalidnosti, na Madžarskem je namreč kakih 800 tisoč invalidov. Zamrznile se bodo podpore strankam, leta 2014 se bo volil 200-članski parlament namesto 386- članskega, tudi naslednje leto se bodo plačevali t. i. krizni davki, vezani na bančni sektor in velika podjetja s področja telekomunikacij, maloprodaje, energetike. S temi davki se v madžarski proračun po Matolcsyjevih besedah letno nateče 180 milijard forintov. Dve manjši opozicijski stranki sta precej negativno ocenili načrt strukturnih reform. Po mnenju desničarskega Jobbika so reforme le »zaletav« načrt za oživitev madžarskega gospodarstva, pravzaprav pa so le varčevalni ukrepi na račun invalidov, upokojencev in brezposelnih. Prva kak se je začnilo borovo gostüvanje, so se vsi postavili pred fotografe Ciganjice so vsakšomi povedale, če de emo srečo ali nej Prvo borovo gostüvanje v Bodonci v samostojni Sloveniji Znauva dela žganjarna v Števanovci Kak smo že napisali, lani apriliša so zaprli žganjarno v Števanovci, zato ka so Jožef Bedi v penzijo šli. Od tistoga mau so Porabci nej mogli palinko žgati. Konca leta so že zadnje kaple tö sfalile, eške pri tistim tö, šteri so več deset litrov vözažgali na leto. Že na tejm je lüstvo zmišlavalo, ka do doma začnili žgati, zato ka od lani zakon tau tö dopisti. Ka drugo bi leko delali, vej pa Porabci ne morejo biti brezi palinke. Kak bi vögledalo, če k rami stoj pride pa do ga z whiskyjem ponüjali. Hvala baugi, od tauga se zdaj več nej trbej bojati, zato ka so žganjarno dojküpili pa od januara naprej se že znauva dela porabska palinka. Zdaj je eden mladi ladjen, Laci Kardos prejkvzejo tau maštarijo s Črejtnika, lastniki (tulajdonos) žganjarne so pa iz Budimpešte, šteri že majo edno velko žganjarno v Dunavecsi pa črejtniško so tö oni dojküpli. Ta firma se tak zove, ka Vecse Komplex Kft. • Laci, zaka je ta velka firma edno tašo malo žganjarno dojküpila tü v Števanovci? »Cilj je nej tau biu, ka bi tü kakšno velko podjetje napravli, bola, ka naj lüstvo ma gde vözažgati svojo žganje.« • Če kauli gledamo, se vidi, ka dosta vse se je obnauvilo. Tau samo za volo predpisov, ka inšpekcija ma ali ovak bi tö mujs bilau? »Za volo dovoljenja je tö trbelo pa ovak je že tö v tašom stanji bila zidina, ka go je mujs bilau obnauviti. Nej je vseedno tau tö nej, kak lidi padentnivamo, gda po palinko pridejo. Zdaj smo eden nauvi prostor zozidali, gde je pisarna, stara pisarna je eške prazna, dapa plane že mamo, ka tam baude.« • Zidina se je obnauvila pa ka je s kotlom? »Koteu smo tö obnauvili, dapa tehnologija je ostala takšna, kakšna je bila.« • Gda se je žganjarna odprla? »Januara se je posrečilo odprejti, zato, ka samo te smo dobili vsa dovoljenja, ka je inšpekcija prosila.« • Kak si prišo ti sé v števanovsko žganjarno? »Dja sem tak prišo v tau žganjarno, ka sem najprvin skončo žganjekuharsko šaulo, štero sem začno predlani. Te sem eške sploj nej vedo, ka mo tü v Števanovci v tauj žganjarni delo. Eden spoznanec je odo v tau šaulo, štera je v Budimpešti bila, dja sem čas emo pa sem z njim üšo dvakrat, trikrat. Tak sem si mislo, ka dja dočas malo kauli poglednem v glavnom varaši. Gda sem tretjič üšo, te je moj padaš pravo, ka iškejo eške učence v tau šaulo, če že gnauk tak odim z njim, zaka se ne glasim. Tak sem se dja vönavčo za žganjekuhara.« • Prvin so se tau maštarijo doma včili, sin od očo pa niše šaula nej bilau. Ka nauvoga leko včijo v tauj šauli, ka se doma ne more navčiti? »Zdaj je tau že predpisano, ka moraš meti tau šaulo, če se s tejm spravlaš. V tauj šauli se osnovo (alap) navčiš, prakso pa tak te dobiš, gda delaš. S tau dvaje leko postaneš dober žganjekuhar. Dja sem se največ na Črejtniki od enoga staroga mojstra navčo, šteri mi je kazo, kak trbej, kak leko dobro palinko napraviš.« • Ka misliš, ka je bola potrejbno, šaula ali eden dober mojster, šteri ti pokaže, kak trbej palinko žgati? »Potrejbna je šaula, dapa dja tak mislim, ka od ednoga dobroga mojstra se več leko navčiš, kak trbej dobro palinko delati.« • Vö bi ovado mena, kak se dela dobra palinka? »Najbola važno je, kakšno je sadje, ka vküppobereš, pa kak ga držiš v bečki, kakšna je tropina. Kak koli dober je mojster, šteri ti palinko vözažge, s tistoga že nede dobra palinka, gde je tropina nej dobra, pa tau je obratno tö istino.« • Kelko palinke se leko vözažge eden den? »Od šeste do šeste delam, te čas se tri, štiri kotle tropin vösküje, tau je šest, osem bečk. Bola siliti ne moreš, zato ka se tau pomalek mora küjati.« • Ne vnauže se ti tau delati vsakši den od zazranka do večera? »Nej, zato ka vsakša tropina je ovakša, pa se dja vsigdar trüdim na tejm, ka aj najbaukša palinka baude s tistoga. Tak ka vsakši koteu je malo drugačen. Drva kalam, nalagam, dosta dela je s papiri, eden den mena brž taodide. Drugo pa tau, ka dosta lidi odi sé k meni, vsigdar nauve lidi spoznam, leko povejm, ka uživam v tom, ka delam.« • Kelko trbej plačati zdaj za en liter palinke tistim, šteri tü pri vas dajo vözažgati? »Zdaj za liter palinke 750 forintov trbej plačati. V toj ceni so drva tö, ka je mi damo. Cejne je zato nižeša, kak je prvin bila, ka se je zakon spremejno, nej trbej davek (porce) plačati do stau litra palinke štera 43 fokov ma.« • Zaka ste se tak odlaučili, ka drva vi date? »Zato ka tau je samo briga bila tistim tö, steri so tropine pripelali sé k nam vöžgati, pa ranč tak nam tö. Zato ka je fejst važno, gda palinko žgeš, kakšna so drva. Tista drva, štera se zmočajo ali so sirauva, so že nej taša, kak bi nam pasala. Za volo tauga je bauk-še, če mi damo drva, zato ka te so taša, kakšna morajo biti.« • Kak tau, ka zdaj samo tak malo bečk djeste na dvau-ri? »Zato nega več bečk, ka ne pistim, ka bi prvin sé pripelali kak eden keden pred žganjom. Nej bi čedno bilau, ka bi pau leta bečke tü stale. Zaman so tü, prvin ne pridejo na red, kak so datum dobili.« • Kelko trbej zdaj čakati na žganje? »Šteri zdaj pridejo, tisti že samo na konec augusta dobijo datum, zato ka smo cejlak puni. Tau je zavolo tauga, ka je žganjarna zaprejta bila, drugo pa tau, ka lani je dosta sadja bilau.« • Tisti, što je pred teuv palinko žgau, je sploj nej piu palinke, eške vejn ranč go je nej kaušto. Kak si s tejm ti? Rad piješ palinko? »Pa vejš, ka rad mam palinko, dapa samo dobro palinko. Ne šté se, iz kakšnoga sadja je, samo aj dobra baude.« Karči Holec Laci Kardos pravi, ka od vsej šaul več vala, če maš dobroga mojstra zveza.hu OTROŠKI KOTIČEK Sinčarska šaula oprla dveri 2. marca so na DOŠ Jožefa Košiča na Gorenjom Siniki držali Den oprejti vrat. V telovadnici se je zbralo skoro dvajsti mlajšov iz vrtcov v Sakalauvci, na Dolenjom pa Gorenjom Seniki, prišlo pa je dosta starišov pa ništerni stari stariške tö. Ravnateljica šaule Ildiko Dončec Treiber je navzaučim povödala, ka vse dobijo pa ka vse leko delajo mlajši, če njini stariške tau šaulo vöodeberejo. Po predstavitvi so si gostje leko poglednili vöro matematike v dvej gezikaj v prvom klasi, mali mlajši pa so leko – za zdaj samo za špilo – probali interaktivno tablo. Šaula je nej davnik prejk natečaja dobila pet takši tabel, ka je rejdko na vekši varaški šaulaj tö. Ravnateljica nam je povödala, ka leko šaularge na Gorenjom Siniki dosta vse kaj bole falo dobijo: »Vsi mlajši na šauli dobijo šenki učbenike, vseedno, kelko mlajšov gé v držini. Za cejlo leto jim vöplačamo vozovnico za avtobus, s šterim se po vesi ali od indri vozijo. Gesti pa obed tö leko falej dobijo.« Zvün včenja čaka siničke šau-lare dosta drügi dejavnosti. »Vsikšo leto majo mlajši izlete, menjši za eden den, vekši za dva-tri dni. Vleti je čaka dosta taborov, kak na priliko jezikovne počitnice na slovenskom maurdji. Vzimi leko smučajo na Rogli, ovak pa tö mamo kontakte s partnerskimi šaulami. Tak se leko srečajo z mlajšami iz Slovenije pa se ž njimi slovenski pogučavajo,« - je povödala Ildiko Dončec Treiber. Od popoldanski programov je etak gučala: »Tak smo urnik raztalali, ka leko eške vsikši djenau pride na avtobus. Za naše krožke nej trbej plačati, mamo pevski zbor, folkloro pa dramsko skupino. Leko se špilajo pa včijo šak tö, z Narodnim parkom vküper pa mamo delavnice v lesej. Če stariške delajo, leko mlajši ostanejo do pau štrte v podaljšanom bivanji (napközi).« Navzauči stariške so leko vidli, ka se mlajši na šauli v mali skupinaj včijo. »V ednom klasi mamo 5-6 ali največ 10-12 mlajšov. Več časa mamo za vsikšoga šaulara: če se malo bole pomalek vči, ma pomagamo, če je sploj dober, te se ž njim tö ejkstra spravlamo, na tekmovanja ga pošlemo,« - je raztomačila ravnateljica pa eške cüjdala: »Mlajši, šteri so pri nas končali, so dobri, uspešni dijaki na srejdnji šaulaj, na gimnazijaj ali na univerzaj. Što se šké včiti, má pri nas dob-ro mogaučnost za tau.« V prvom redej pa je sinčarska šaula dvojezična. »Starišom sem povödala, kelko vör slovenščine majo mlajši na keden pa štere predmete včimo v bejdvej gezikaj. Morajo porazmejti, ka šaula leko samo tak gorostane s tak malo mlajšami, če smo narodnostna pa dvojezična šaula,« - je raztomačila ravnateljica, pa eške cüjdala: »Vsikši šaular more razmeti slovenski gezik kak dobro priložnost (lehetőség). Ovak pa se tö šika, če se navčijo gezik svoji starišov pa stari starišov, gezik okolja. Pa nej od slejdnjim gezik sausednoga rosaga Slovenije. Od toga majo samo hasek.« Stariške so zvekšoga povödali, ka se jim vidi lejpa zidina šaule, moderni tehnični mašinge, pa najbole tau, ka je malo mlajšov v ednom razredi. Tak brodijo, ka leko včenjé slovenskoga gezika samo hasne šaularom. Takši stariške pa so tö prišli, šteri škejo že svojo drügo dejte nutspisati na Gorenji Senik, ka so zadovolni s šaulov. Za Den oprejti vrat je šaula delala reklamo v medijaj pa s plakatami. Lejpo število najgir mlajšov pa starišov dá vüpanje voditelom šaule, vpis do držali srejdi aprila. »V ausmom klasi letos štirge zgotovijo s včenjom na našoj šauli. Če de se vse prišikalo, vüpamo, ka mo vidli septembra 8-10 nauvi obrazov na mali staucaj,« - si je želejla ravnateljica DOŠ Jožefa Košiča. -dm- Stariške pa mlajši na dvojezičnoj vöri matematike Bujta repa v Ljubljani 23. februarja je v Ljubljani zadišalo po Prekmurju. Prireditev, na kateri so letos prvič bili tudi porabski udeleženci, se imenuje Bujta repa. Organizirajo jo člani Kluba prekmurskih študentov in je postala že tradicionalna. Kot smo vas, dragi naši bralci, v eni od prejšnjih številk obvestili, se je ustanovila sekcija mladih Porabcev pri Klubu prekmurskih študentov, zato smo dobili ponudbo skupnih programov od naših prijateljev iz Prekmurja. Na prvem srečanju smo dobili tudi povabilo, da se lahko udeležimo prireditve Bujta repa, ki se bo odvijala v Ljubljani. To možnost je izkoristilo 12 naših članov, tako dijaki kot tudi študenti. Dijaki, ki živimo v Monoštru in okolici, smo se v sredo popoldne ob štirih odpravili z Gornjega Senika. Med potjo smo pobrali mlade iz Porabja ter udeležence iz Murske Sobote in Maribora. Okrog osmih smo prispeli do našega cilja, do festivalne dvorane v Ljubljani, kjer je potekala prireditev. Tu so nas že čakale študentke iz Porabja, ki študirajo v Ljubljani, in organizatorji. Pri vhodu nas je pozdravila predsednica Kluba prekmurskih študentov Mihaela Kalamar in nas popeljala do mize, kjer smo imeli večer-jo. Če je že enkrat prireditev prekmurska, potem pri večerji ni manjkalo dobre prekmurske hrane. Vsi, ki so se odločili, da bodo jedli pred zabavo, so za večerjo dobili bujto repo, krvavice iz prosene kaše ter prekmursko gibanico. Že pri večerji smo se imeli dobro. Pri večerji je do naše mize stopila in nas Porabce pozdravila dr. Breda Mulec, sekretarka Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po večerji je imel slavnostni govor eden od članov Kluba prekmurskih študentov, Borut Andrejek. Od njega smo zvedeli, da lahko kupimo srečke za dva evra in s tem lahko podpremo študentski fond. Nekateri smo jih tudi kupili. Ker ni vsaka zadela, nismo imeli veliko sreče. Ob desetih se je začela zabava. Igrale so različne skupine, kot npr. Nubira, Plamen, Sončna uprava. Glavni nastopajoči pa so bili Jože Činč in D´Kwascheni Retashy. Potem pa je skrbel za glasbo do zgodnjega jutra ČRT DJ. Imeli smo se zelo »super«. Veliko smo plesali in se pogovarjali z znanci ter spoznali druge mlade in navezali z njimi stike. Čas, ko smo se morali posloviti in se odpraviti proti domu, je hitro prišel. Ob pol petih zjutraj smo se odpravili iz Ljubljane proti domu. Vsi smo pa bili doma najkasneje ob pol devetih zjutraj. Na koncu bi v imenu članov tudi preko časopisa izrekla hvalo za povabilo ter gostoljubnost članom Kluba prek-murskih študentov in upam, da bomo imeli še možnost za takšna srečanja. Med nami so nastali že zelo dobri stiki, ki smo jih tudi v soboto, 26. februarja, nadgradili, kajti takrat smo bili na skupnem izletu po Prekmurju. Martina Zakoč MLAŠEČI KAUT PETEK, 11.03.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 MOJA DRAGA TEŽA, DOK. FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, 12.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 TURBULENCA, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA: ZAKLAD, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: SLADKE PIJAČE, 16.25 PASJA PATRULJA: BELA, KJE SO TVOJI MLADIČI?, NIZOZ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.25 RISANKA, 18.30 DANICA, RIS., 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: SLOVENIJA V OČEH TUJCEV, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.40 BABILON.TV: ROMANJE, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 11.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 8.15 GLASNIK, 8.55 Z GLAVO NA ZABAVO: ORLEK, MLADINSKA ODDAJA, 9.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 10.50 EVROPSKI MAGAZIN, 11.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.55 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, 15.40 ČRNO BELI ČASI, 15.55 UNIVERZA, 16.20 TRIKOTNIK, 16.45 PORTRETI MLADIH SLOVENSKIH SKLADATELJEV: AMBROŽ ČOPI IN ČRT SOJAR VOGLAR, 17.00 CIRCOM REGIONAL, 17.25 PRIMORSKI MOZAIK, 18.00 NA LEPŠE, 18.25 UMETNI RAJ, 19.00 GLASBOROLA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.30 POTI Z VZHODA: ZA ZAPRTIMI MEJAMI, DOK. SER., 21.25 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 22.10 SKRITI MUZEJSKI ZAKLADI, DOK. ODD., 22.55 OČIVIDEC, AM. FILM, 0.35 VOJČEK, NEMŠ. FILM, 1.55 INFOKANAL * * * SOBOTA, 12.03.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: SLADKE PIJAČE, 7.20 ZGODBE O POLUHCU, LUTK. NAN., PEPI VSE VE O IGRALSTVU, POUČNO-ZABAVNA ODDAJA; RIBIČ PEPE: ROBOTKI Z NAPOTKI NA FOTKI, OTR. NAD.; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.40 GRIMMOVE PRAVLJICE: MIZICA, POGRNI SE, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.30 LAURA, POLJSKI FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 NAGRADNA IGRA, 16.15 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 NA VRTU, 17.45 SOBOTNA IZMENA, 17.55 KUHAJMO!, 18.20 SOBOTNA IZMENA, 18.25 OZARE, 18.35 KUŽIDOL, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.45 NA VRTIČKU: DANICA IN SIMON, DOK. SER., 22.20 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.15 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL SOBOTA, 12.03.2011, II. SPORED TVS 7.15 SKOZI ČAS, 7.40 POTI Z VZHODA: ZA ZAPRTIMI MEJAMI, DOK. SER., 8.30 POGLEDI SLOVENIJE, 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 10.50 PRIMORSKI MOZAIK, 11.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 12.30 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, 13.15 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.50 POSEBNA PONUDBA, 14.25 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, 14.25 ROKOMET (M), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO, POLJSKA - SLOVENIJA, 15.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 18.55 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: ITXAKO REYNO DE NAVARRA - KRIM, 20.30 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: OLIMPIJA - MARIBOR, 22.30 BANČNI RAČUN, NEMŠ. SER., 0.00 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 13.03.2011, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.20 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINE, MLAD. SER., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE ŠMARTNO V TUHINJU, 11.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 16.15 MEGA FACE S TADEJEM KORENOM ŠMIDOM, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK – FOKUS, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 POIROT: ZABAVA NA NOČ ČAROVNIC, ANG. FILM, 21.30 VEČERNI GOST, 22.25 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PET DNI, ANG. SER., 0.50 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 13.03.2011, II. SPORED TVS 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 GLOBUS, 8.40 MLADI VIRTUOZI, 9.15 DAN V ŽIVLJENJU, KAN. TV FILM, 10.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 12.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.15 PRVI KROG, 14.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 16.45 ROKOMETNI MAGAZIN LIGE PRVAKOV, 17.15 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, 18.45 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 AVSTRALIJA NA DLANI, DOK. SER., 21.05 VRNITEV V CRANFORD, ANG. NAD., 22.00 NA UTRIP SRCA, 22.00 NAVDIH KLASIKE: ČELIST LUKA ŠULIĆ, 22.10 PLES ZA PRIHODNOST: BALTEK 2011, 22.30 PORTRETI MLADIH SLOVENSKIH SKLADATELJEV, 22.45 REMBRANDTOV OBTOŽUJEM, DOK. ODD., 0.10 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 1.00 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 14.03.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.40 POTPLATOPIS, 11.00 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.25 IZGANJALCI VESOLJCEV: ŽUŽKOZLOBCI, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 H.C. ANDERSEN: SNEŽENI MOŽ, OTR. ODD., 16.20 RIBIČ PEPE: ROBOTKI Z NAPOTKI NA FOTKI, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MORSKI SLONI KOT RAZISKOVALCI, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 KLOVN KIRI, RIS., 18.45 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER: BOŠTJAN LIPOVŠEK, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 14.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.30 GREMO NA SMUČI, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 SOBOTNO POPOLDNE, 15.15 UMETNI RAJ, 15.40 SLOVENSKI UTRINKI, 16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.35 TO BO MOJ POKLIC: KLEPAR-KROVEC, 17.00 STARA NERGAČA, ANG. NAD., 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 PRVI IN DRUGI, 18.25 FIRMA.TV, 18.55 Z GLAVO NA ZABAVO: AVTOMOBILI, 19.25 UNIVERZA, 20.00 PEKLENSKI IZBOR, 20.45 KRISTALNA NOČ, DOK. ODD., 21.35 KNJIGA MENE BRIGA - RENATA SALECL: IZBIRA, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 HENRY: PORTRET SERIJSKEGA MORILCA, AM. FILM, 23.50 KUPČIJA S HUDIČEM, DOK. ODD., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 15.03.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 O KRALJIČNI, KI JE SLUŽILA KRUH, LJUDSKA PRAVLJICA, 10.15 SREČNI METULJ, 10.30 TONE PAVČEK: ČENČARIJA, 10.40 SNEŽENI MOŽ, OTR. ODD., 10.50 ODDAJA ZA OTROKE, 11.15 RIBIČ PEPE: SIJAJNI NEW YORK, 11.35 HIŠA EKSPERIMENTOV, 12.00 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: VOLČJA SOLATA, 16.20 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NA VRTIČKU: DANICA IN SIMON, 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 20.25 OSMI DAN, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 KRISTALNA NOČ, DOK. ODD., 0.20 OSMI DAN, 0.45 NA VRTIČKU: DANICA IN SIMON, DOK. SER., 1.15 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 15.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.00 NA LEPŠE, 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 AVSTRALIJA NA DLANI, DOK. SER., 18.45 MUZIKAJETO, 19.15 TRANZISTOR, 19.55 EKOLA!, 20.00 TRIKOTNIK, 20.30 BABILON.TV: SMEH, 20.50 DEDIŠČINA EVROPE: NANNERL, MOZARTOVA SESTRA, FR. FILM, 22.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.15 PIJANI OD OBLASTI, FR.-NEMŠ. FILM, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 16.03.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 8.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.40 ZLATKO ZAKLADKO: VOLČJA SOLATA, 10.55 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE: NEVSAKDANJA BITJA, DOK. NAN., 11.20 NA VRTIČKU: DANICA IN SIMON, DOK. SER., 11.55 MEDNARODNA OBZORJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.25 PRISLUHNIMO TIŠINI: ZMANJŠANJE SREDSTEV ZA JAVNA DELA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 MILAN, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA: JEŽKOVA NOGAVICA, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POMLAD V BOSNI, AM.-BOS. FILM, 21.40 POGLED NA ... URBANČEVO PALAČO V LJUBLJANI, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 16.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 8.55 SKOZI ČAS, 9.20 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 10.30 MLADI VIRTUOZI, 11.20 FINALE SV. POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 12.30 SPET DOMA, 14.00 BLEŠČICA, 14.30 TRANZISTOR, 15.10 OSMI DAN, 15.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.15 BABILON.TV: SMEH, 17.35 ČRNO BELI ČASI, 17.55 MORSKI SLONI KOT RAZISKOVALCI, DOK. ODD., 18.50 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 DOBA NESPAMETI, DOK. ODD., 21.30 TUJE V MENI, NEMŠ. FILM, 23.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JOE LOVANO, MICHAEL ABENE IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 17.03.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: KRALJ MATJAŽ, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.15 SPREHODI V NARAVO: ZELENE ŽABE, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.20 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 MORA OBSTAJATI NAČIN, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 UKRADENA UMETNOST, DOK. ODD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.30 WILLIAM SHAKESPEARE: RIHARD III.,TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA MARIBOR, 1.00 GLOBUS, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL ČETRTEK, 17.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.20 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 14.00 AVSTRALIJA NA DLANI, AVSTRAL. DOK. SER., 15.05 UGRIZNIMO ZNANOST: HORMONSKI MOTILCI, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.00 POMAGAJMO SI, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 TO BO MOJ POKLIC: KLEPAR-KROVEC, 17.25 FIRMA.TV, 18.00 PRI MAUPASSANTU: ROŽNIK KREPOSTI GOSPE HUSSON, FR. NAN., 19.00 GLASBOROLA, 19.55 EKOLA!, 20.00 ŠPORT, 20.30 NOGOMET, OSMINA FINALA EVROPSKE LIGE, 23.15 NOGOMET, PRVE TEKME OSMINE FINALA EVROPSKE LIGE, 23.45 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 0.40 KLAN PASQUIER, FR. NAD., 2.05 ZABAVNI INFOKANAL Krovna šolska komisija ZSM in DSS ter Uredništvo tednika Porabje razpisujeta NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE SPISE UČENCEV NARODNOSTNIH ŠOL V PORABJU OBJAVLJENE NA OTROŠKI STRANI ČASOPISA PORABJE Sodelujete lahko učenci OŠ in SŠ od 1. – 12. razreda. Spise na poljubne teme, tudi tiste, ki jih pišete pri urah SJ, vse leto 2011pošiljajte na Uredništvo Porabja. Objavljali in upoštevali bomo samo izvirne spise! Najboljši spisi bodo predstavljeni, njihovi avtorji pa nagrajeni, na prireditvi v Monoštru, 3. decembra 2011, na slovenskem »ta veselem dnevu kulture«. Učenke in učenci, dijakinje in dijaki, prijazno vabljeni k sodelovanju! www.porabje.hu