Ql^Jorn V>AND r-'/zUtiCQ o* NO. 205 tf> 4»V; .<'•>■;; ». K i'4','• ‘T.f apna c/% AMCRICAN IN SPIRIT /ORCI6N IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 24, 1963 ipgrooryi SLOV€NlAN MORNING NGWSPAP6R STEV. LX1 — VOL. LXi Jen. F. J. Lausche i8 izjavil proii povišku Pfeč llmm Kongresa ^ditev, da se zaradi nizkih pla zahtevam uslužbencev ^v^ne vlade po višjih plačah . Zahtevam raznih drugih sku-Po večjih zaslužkih. Trdil . ' c'a so plače uslužbencev vlade že-sedaj višje od , a<-' uslužbencev d^av Sukarno prepovedal ameriško zastavo! DJAKARTA, Indonez. — V predmestju indonezijske pre-stolice so izročili prometu del avtomobilske ceste, >ki jo je indonezijska vlada zgradila z a-meriškim “posojilom” v znesku 8 milijonov dolarjev. Načrt za otvoritev je predvidel, da bo visela ameriška zastava čisto blizu indonezijske. Zadnji trenutek je pa iz Sukarnove okolice prišel nalog, da morajo ameriško zastavo odstraniti, kar se je tudi zgodilo. To je majhna klofuta ameriškemu ugledu in ameriški veljavi, pa vendar boli. Zdi se, da vsak diktator lahko pometa z našo deželo, kot se mu ljubi. Tito je razkazoval Hruščevu v Zagrebu tovarno, ki jo je postavil ameriški kapital in pri tem ni trpel, da bi se pokazali ameriški inženirji. Sukamo pometa z našo zastavo. Kako dolgo bo naša administracija še trpela take stvari? Kdaj bo zarogovi-!il Kongres? Rdeči v Juž. Vietnamu toe i®za *es"«)še ... ... vezi s Sovjetsko zvezo postal! zopet bojeviti -o— posameznih in krajevnih oblasti, kar izroča 'anJu sposobnih ljudi. tem težave pri naje- Ql*Umisti v Laosu bodo s°dili ujetega Ameri-kanca J°NlO, Jap. — Kitajska po-služba je objavila, da pr ^ rcleči v Laosu postavili Mn' 'aose':)no sodišče “vojne u-med nj™! nekega A-ijr 1 anca, ker so vršili “voja-^en^130^0”' ^ipndnikom ple-zeriija Niso, ki oe drže sredi o- v°zili ia pod nadzorom rdečih, so ^0'reb'v^a*°m ^rano in v°jne čemdeči 80 letalo sestrelili, pri katier nai hi bila dva Ameri-W rrir'Vai eden pa zajet. Po- fclečAmerikanca nai bi Prišli K J V r°ke ae Wije Tajci in skun tajec iz Hong Konga. Vsi ga ]Paj so hili v letalu C46, ki j meriška agencija za po-do, t ?0SU najela za laoško vla- ,al(> ie hilo sestreljeno 5. ^embra. trernk'a'3Su vlada trenutno med *astoPaneVnimi skupinami’ ki 80 ‘olzvedovaml lotHeii Marija Rezek, Partizanska c. 25, Cerknica pri Rakeku, Slovenija, išče Thereso Paulin, ki je stanovala nekdaj na 1702 Pine St., Pueblo, Colo., in Dorothy Shaw, ki je stanovala na 2107 Elizabeth Rd., Pueblo., Colo. — Kdor bi o imenovanih kaj vedel, naj sporeči na gornji naslov ali pa na Mrs. Rose Vidmar, 21800 1'racy Ave., Euclid 23, Ohio. * * * Ga. Slavka Ledeihas iz Maribora išče svojega strica Franka Justin, doma iz Hraš pri Lescah na Gorenjskem, ki živi cd leta 1925 v Clevelandu. Kdor bi o imenovanem kaj vedel, je prošen, da sporoči na naslov: Joseph Benko, 7213 Hecker Ave., Cleveland 3, Ohio. V zadnjih dneh so ponovno napadli vladne postojanke in utrjene vasi s kar precejšnjimi uspehi. SAIGON. J. Viet. — Koncem tedna so rdeči gverilci napadli na več krajih. V enem spopadu komaj dobrih 30 milj od tod so prizadeli vladnim enotam hud udarec, saj so imele te v boju okoli 40 mrtvih in preko 80 ranjenih, med njimi tudi 13 ameriških vojakov. Malo proč so rdeči napadli in zavzeli utrjeno vas, ki naj bi služila kot oporišče v boju proti njim. Posadko so večinoma pobili. Dve drugi postojanki sta napade odbili s precejšnjimi žrtvami. V ponedeljek je vlada poslala v boj proti tem rdečim enotam okoli 5.000 svojih vojakov, ki pa niso dosegli posebnega u-speha. Okoli tisoč vladnih vojakov je brez uspeha napadlo o-koli 400 dobro utrjenih rdečih. Vladne čete so v zadnjih tednih v boju proti rdečim malo popustile in tem dale novega poguma. Spor med vlado Die-ma in med budisti ter ostra a-meriška kritika Diemove vlade so ustvarili položaj, ki ga skušajo rdeči sedaj izkoristiti do skrajnosti. Nekateri mladi ljudje, ki ise ne čutijo več varne pred vlado Diema, so začeli bežati k rdečim. Poročila govore v tej zvezi zlasti o študentih. LONDON, Vel. Brit. — Novi predsednik angleške vlade Home je v govoru preko radija in televizije obrazložil svoje stališče do komunizma in do Sovjetske zveze. Izjavil je, da bo odločno nasprotoval mednarodnemu komunizmu, dokler bo ta na stališču, da je treba za širjenje komunizma in njegovih ciljev uporabljati silo. Pri tem je povdarjal, da bo delal za izboljšanje odnosov med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Podobno otališče je lord Home sporočil tudi predsedniku sovjetske vlade Nikiti Hruščevu v odgovoru na njegove brzojavne čestitke k imenovanju za predsednika britanske vlade. V vatikanskem koncilu vlada velika svoboda v izražanju misli RIM, It. — V debatah o cerkvenih reformah slišijo v Rimu marsikdaj govore, hi jih ne bi pričakovali. Tako je na primer črni nadškof iz Conacrya, Guinea, izjavil: “Mi hočemo samo eno stvar: čisti evangelij. Mi nočemo nobenega ‘kolonijalca’ razen Kristusa”. Vsi so razumeli, da te besede ciljajo na spore med domačimi afriškimi škofi in belimi misijonarji, ki se večkrat mešajo v cerkvene posle, ki , ispadajo v pristojnost posameznih škofov. Kar je povedal črni ^adškof, so' znane stvari. Kar je »‘rovb, je to,' OSREDOVANJi NI USPELO: Zadnje dni je vladalo na meji med Alžirijo in Marokom v Sahari nekako zatišje. Ko je abesinski cesar Haile Selasije posredoval za mirno rešitev, sta se obe strani pripravljali za nove spopade. Do teh je prišlo včeraj, ko naj bi bili Alžirci iznova zavzeli sporni postojanki. ALZIR, Al. — Abesinski cesar je iz Alžirije odpoto-va! na obisk v Tunizijo, ko se je pet dni zastonj trudil tu in v Rabatu, glavnem rnemu Maroka, za sestanek kralja Hasana in predsednika Alžirije Ben Belle. V skupnem poročilu ob koncu cesarjevega obiska v Alžiriji je rečeno, da >'e cesar odobrii poziv alžirske vlade na Organizacijo afriške enotnosti za skucanje izredne seje. Alžirska vlada je med tem objavila, da so njene čete ponovno zasedle Hassi Beido in Tindjoub. kjer se je sedanji boj med obema državama severne Afrike začel. Do objave te vesti Alžirci niso nikdar priznali da so se iz obeh omenjenih postojank sploh kdaj umaknili ali bili iz njih pregnani. Boj med Alžirijo in Marokom :-u dei Sahare, ki je bogat na 7 prirodnih zakladih, ima vzrok 0Z3m|6 v tem; da v tem delu ni bila cjkuiverižmaga sprejema meja nikdar točno določena. Ma- ] * ___ rokanci trdijo, da so Francozi, ko so gospodovali v obeh državah, del maroškega ozemlja enostavno pripojili Alžiriji, ki so j o tedaj smatrali za neposredni sestavni del Francije, med tem ko je bil Maroko le francoski protektorat. 'Maroko zahteva to ozemlje nazaj, Alžirija pa brani “svojo posest”. •Boji. ki so se začeli pri Hassi da jih je javno kritiziral na Beidi in Tindjoubu, dveh zeie-koncilu. Na koncilu so tudi ugo- nicah sredi puščave, so se raz-tovili, da nadškofovo izjavo o- tegnili sedaj že skoraj na vse dobravajo koncilski očetje iz področje južno od Atlaških go-Afrike. ra. Obe strani sta vpoklicali vo- črni kardinal iz Tanganjike Viške rezerve in sta odločeni koalicijski vladi princa I 91 to vedno na nitki. vend£ Suvane Fume, premirje, aPonci bodo volili ToC JPar'amen‘ vlaje j ’ 'taP- — Predsednik •bent j VCda W razPustil parla-ber non razPisal za 2.1. novem-Whia J6 VoIitve- Ikedova libe-ParJarl ranka je imela v starem cev. GnW od 467 poslan- Cunard Line bo zgradila novo ladjo vrste Queen CLEVELAND, O. — Cunard Line je lastnica znanih prekomorskih ladij Queen Elizabeth in Queen Mary. Obe prevažata turiste med Ameriko in Evropo in sta dobro znani tudi mnogim našim turistom. Sedaj bo ta družba zgradila še tretjo, ki bo sicer po nosilnosti manjša od obeh dosedanjih, toda veliko bolj moderna. Cunard Line je torej prepričana, da letalski promet ne bo ubil njenih pomorskih prevozov. Takih podjetij je danes primeroma malo. Nova ladja bo prevzela službo šele v 1. 1967. Španski katoliki bi radi imeli svojo stranko MADRID, Sp. — Zopet se je oglasil vplivni španski katolik Ruiz Jimenez, ki je bil v Francovem režimu že poslanik nri •! Vatikanu in pozneje prosvetni P3 SV0]Hem g0VTU 'Tn ’ spor odločiti s siI°- čeprav iz‘ minister. V svojem predavanju |d f t* piapada Vsek de' Javljata, da dajeta prednost mir- ki je bilo v španski avnosti zl ** cefvamh avdlf Jev (pre- ni rešitvi. lo opaženo in je nosilo naslov: rasi Tudi ta izjava je sproži]a Alžirija se je obrnila po po-španci pred enciklikami, je go- živahno debato, ki ni bila rav- meč na Organizacijo afriške edino sovražna črnemu kardinalu. nos"’ Maroko pa se je pritožil ______()_____ . pri Združenih narodih, da se je | v njegov spor z Alžirijo vmešala Združena arabska republika. vornik zastopal stališča, da je prišel čas, da se Španija ravna po idejah, ki jih je razvijal pokojni papež Janez XXIII. v svojih najbolj znanih enciklikah. Izvajanja so toplo pozdravili vsi nasprotniki diktature, celo soci-jalisti. Macmillan še ne misli pustiti politike LONDON, Ang. — Bivši ministrski predsednik Macmillan Haile Selasije bo skusal v razje rekel, da ne misli zapustiti govorih s predsednikom'Burgibo V Madridu ni nobena tajnost, politike' 0stal bo član parla- V Tunisu najti n°Ve mOŽn°Sti da vodilni katoliški lajiški kro- menta in bo Prihod*je Wto zo- posredovanja, vendar trenutno gi vneto sestavljajo načrt za bo- pet kandidiraL V tem torei p°- iz§ledi kaŽejo preje na n;)Ve’ dočo k r š č a n sko-demokratsko snema dr' Adenauerja. Seveda ostre boje, kot na mirno rešitev stranko, vzorce so vzeli iz raz- ne bo 1111161 na ang'le8'ko politiko spora. nih podobnih evropskih strank. 'obko vPbva> §a bo imel dr. -----o------ Menda odobrava ta pripravljal- Ad6naue[ na nem8ko- Atom nri delu na dela tudi sedanji papež Pa- Macmdlan ^ spravil v vlado Atom pri delu vej yj svojega sina, ki je tudi član BELGRAD, SFRJ. — Te dni ___________ angleškega parlamenta. V par- se je končala tu ameriška raz- — Bolivija jc postala neod- lamentu je tudi več njegovih stava “Atom pri delu”. Ogleda-visna država leta 1825, ožjih sorodnikov. lo si jo je nad 80,000 ljudi. i Iz Clevelanda * in okolice Združeni narodi pripravljajo konferenco o mednarodni trgovini V remenski prerok pravi: ^ajviši 0r?a son^no in toplo. — Ja temperatura 82. CLEVELAND, O. — Pobudo za konferenco je dala znana lanska afriška ekonomska konferenca v Kairu, ki so se je u-deležili tudi titovci. Ravno na predlog jugoslovanskih delegatov se je konferenca zavzela za idejo o konferenci ZN. Ko je prišla zadeva na dnevni red v generalni skupščini ZN, se zanjo ni nihče dosti brigal in skupščina je skoraj soglasno izvolila poseben pripravljalni odbor. V odboru so dobili glavno besedo razni gospodarsko zaostali narodi, glavni trobentači so pa postali titovci. Velike države niso dale in ne dajo na konferenco nič. Že ideja sama je samo masjta, ki naj se pod njo skrije akcija, da bi bogate države znova začele pod- pirati revne. Zato se debat v odboru niso udeleževale s posebnim zanimanjem. Na njihovo stališče se je takrat postavila tudi Moskva. To je Tita hudo bolelo. Ko ga je zadnjič obiskal Hruščev, mu je naštel celo vrsto napak v ruski zunanji politiki. Med njimi je bil tudi očitek, da se Rusija premalo zanima za delo v odboru ZN o mednarodni trgovini in da ne podpira vneto teženj gospodarsko zaostalih držav, kar seveda ne more koristiti ugledu komunizma po vsem svetu. Hruščev ni ugovarjal Titovim očitkom. Priznal je, da se njegova diplomacija premalo briga za konferenco ZN, ki naj bi se začela spomladi. Obljubil je, da bo svoje diplomate nagnal, naj ise bolj zanimajo zanjo. To so ruski diplomatje sedaj tudi storili v veliko veselje malih azijskih in afriških dežel in njihovega prijatelja Tita. Ruska diplomacija ni torej s srcem pri stvari. Ve, da bi konferenca skušala naložiti tudi Moskvi bremena, ki jih ne ma-1 ra. Zato je prepričana, da konferenca ne bo rodila nobenega praktičnega uspeha. V Ženevi bomo slišali na ducate predlogov, kako je treba podpreti gospodarsko zaostale narode in kako naj velike države dajo potreben kapital in se odpovedo vsakemu vplivu, kako naj bo ta denar razdeljen in porabljen. Tito se je pa -zagrizel v to misel. Kjerkoli dobi priliko, ponavlja potrebo po taki mednarodni gospodarski konferenci v okviru ZN. To je storil tudi v svojem sedanjem govoru pred ZN, ko je govoril o “gospodarski ravnopravnosti”. Kdor pozna predmet, ve, da se za tem skriva pobožna želja, naj gospodarsko močne države podpirajo vse ostale in pri tem nič ne sprašujejo, kako se bo denar delil in porabil. Ta Titova gospodarska ideja se seveda vključuje v njegovo politično: bloki niso več potrebni, vsi smo ravnopravni, torej je dobrodelnost velikih . držav še tem bolj na mestu. Pozablja pa pri tem, da še vedno govori o “neopredeljenosti”. Počemu je neopredeljenost potrebna, ako ni več nobenih blokov, tega pa še ni razodel in nikoli ne bo: kjer ni blokov, tudi neopredeljenost ni več potrebna. Gospodarska konferenca ZN se bo vršila v Ženevi predvidoma v maju. Vodile jo bodo male države, velike bodo samo pazile, da jim konferenca ne bo naložila nobenih konkretnih, ampak samo “načelne” obveze. Povabljeni gostje niso kazali za sprejem pravega zanimanja. CLEVELAND, O. — Komaj so v New Yorku zvedeli, da je Tito odpovedal sprejem, ki ga je nameraval prirediti daneis, že je njegova okolica razglasila, da je protestirala pri mest-j&Bpliciji v New Yorku, d,a jo premalo varuje. Policija je ta očitek uradno najodločnejše odbila. Ga je lahko, saj je morala že paziti na marsikaterega diktatorja. ki je hodil po Ameriki, pa do sedaj noben ni bil ne ranjen ne ubit. Kar bi policija povedala ti-tovcem kar na uho. je tole: v Ameriki policija lahko varuje Tita in njegovo okolico pred vsiljivci, ne more pa goniti u-glednih Amerikancev na sprejeme, ki nanje ne marajo iti. To bi spravilo titovce v zadrego. Zbrali bi se nemara v glavnem le črni diplomati Ker je Tito prišel uradno zaradi ZN v New York, bi se sprejema morali udeležiti vsaj vsi diplomatje ZN, ki med njimi ne prevladuje ravno bela rasa. Ker bi na sprejemu ne bilo dosti belih, bi se sprejem spremenil v neko konvencijo črnih diplomatov z nekaterimi dodatki iz A-zije, ki niso ne črni ne beli. Konvencija bi sicer trajala le par ur, vendar bi zadostovala, da pokaže New Yorku, kdo da kaj na Tita in kdo ne. Odpovedan sprejem je torej pomenil velik oddih ne samo za razne bele diplomate, ampak tudi za titovce same. Najbolj se je seveda oddahnila uprava hotela Waldorf-Astoria. Že sama misel, kako bi utegnil sprejem pri Titu izgledati v resnici, jo je morala zaskrbeti. Kaj bi rekli ostali hotelski gostje k Titovi paradi? Seja— Podružnica št. 3 SMZ ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Seja je zelo važna, zato so vsi člani prošeni, da se jo udeležite, (godno— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. imajo veliko izbiro najnovejših MAYTAG pralnikov. Podrobnosti v oglasu! Asesmeni— Tajnica Društva Collimvood-ske Slovenke št. 22 SDZ bo pobirala asesment nocoj in .jutri zvečer od 6. do 8. ure v navadnih prostorih. Zadušnica— V soboto ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Christa Mandela in za njegovega sina Crista Mandel ob 1. in 8. obletnici smrti. Cilj ho nemara dosežen— Kampanja Skupni poziv bo nocoj zaključena. Doslej je biio nabranega $10,430,000 in do postavljenega cilja manjka le še 32,798,000. Trdijo, da dosedanji uspehi kampanje dajejo upanje, da bo cilj dosežen, ko bo nocoj vse predvideno delo opravljeno m podatki zbrani. Pri družini Farmer se štorklja oglaša točno na dan FREDERICKSBURG, Va. --Družina Farmer je imela tri o-troke, ki so se vsi rodili 20. oktobra, seveda le vsako drugo ali tretje leto. Letos jim je prinesla 20. oktobra četrtega otroka, kar je bila velika senzacija ne eamo za porodnišnico, ampak za ves okraj. Barvna televizija v ZDA Čeprav so v ZDA že pred desetimi leti dovolili televizijske oddaje v barvni tehniki, se je novost šele lani in letos uveljavila v širšem obsegu. Na prvem mestu je družba NBC, ki je I imela lani okoli 2,000 barvnih oddaj, zdaj pa oddaja v barvni tehniki tri četrtine ovojih večernih programov. Na NBC je priključenih 400 oddajnikov, med katerimi jih ima 132 vse potrebne naprave za lastne sporede v barvah. Zadnje vesti OTTAWA, Can. — Vlada je stavila pet kanadskih unij, v katerih so včlanjeni pristaniški in pomorski delavci, pod zvezno upravo, da bi končala prepire, ki vodijo’vedno znova do ustavitve vodnega prometa na Velikih jezerih in ob reki sv. Lovrenca. WASHINGTON, D.C. — Ameriški poslanik Henry C. Lodge bo prišel iz Sajgona 3. nov. sem na povečanje in razgovor z vodniki ZDA o položaju v Južnem Vietnamu. WASHINGTON. D.C. — Predsednik Kennedy se je včeraj razgovarjal z vodniki demokratov in republikancev v Predstavniškem domu, da hi dosegel kompromis v predlogu za zakon o civilnih pravicah in mu omogočil sprejem v Kongresu. Predlog, ki ga sedaj podpira večina v pravosodnem odboru, nima veliko upanja, da hi bil odobren v obeh domovih Kongresa. WASHINGTON, D. C. — Včeraj je bil dsežen sporazum z madžarskimi zastopniki o nakupu 30,000 ton pšenice, med tenr ko se razgovori s sovjetsko delegacijo in zastopstvi ostalih satelitskih držav o nakupu žita v Združenih državah še nadaljujejo. Glavno oviro predstavlja ameriška zahteva, da mora biti žito prepeljano v Evropo na ameriških ladjah. MIAMI, Fla. — Hurikan Ginny se jc odmaknil od obale in sc vije proii severu Atlantika. SAIGON, J. Vict. — Sem jc prišla posebna komisija Združenih narodov, da preišče vprašanje preganjanja budistov od strani vlade predsednika Diema. Ameriška Domovina 6U7^Št Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 8, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: l,sited States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 205 Thurs., Oct. 24, 1963 vodja, pa tudi vnet podpornik Slovenske pristave, ki se iz-graja zadnja leta v podeželsko letovišče in kraj oddiha ter razvedrila Slovencev v Clevelandu. Duhovni vodja je bil tudi pri Društvu Slov. protikomunističnih borcev. Vsa leta, posebno pa po smrti škofa dr. G. Rožmana, je vzdrževal stike s slovenskimi duhovniki v Združenih državah in drugod po svobodnem svetu, zlasti z onimi, ki delujejo med slovenskimi izseljenci in begunci. Z zanimanjem je spremljal življenje v Sloveniji in vedno upal, da jo bo še enkrat videl svobodno. Pokojni msgr. Matija Škerbec je bil priden delavec, kljub letom je rad pomagal pri vsaki slovenski katoliški stvari, kolikor je le mogel. Nepričakovano je odšel od nas v večnost po svoje plačilo. Močno ga bomo pogrešali. Naj počiva v miru Božjem! V. L. »•nvsi; tsrcxxs BESEDA IZ NARODA Ob smrti msgr. Matije Škerbca Pred enim tednom je zadet od srčne kapi zatisnil za vedno svoje oči kranjski župnik in dekan msgr. Matija Škerbec, ki je nad 14 let preživel med ameriškimi Slovenci v Clevelandu v župniji sv. Vida. Njegova smrt in pogreb sta pokazala, da je užival veliko spoštovanje v tukajšnji slovenski sredini, nemara večje, kot bi utegnil kdo soditi v času njegovega življenja. Pok. msgr. Matija Škerbec je bil v prvi vrsti duhovnik, vnet oznanjevalec Resnice, duhovni vodnik in svetovalec, pa tudi resni svarilec pred nevarnostmi, katerim je katoliški slovenski človek izpostavljen v vsaki sredini in v vsaki deželi. Rojen 5. novembra 1886 v Podcerkvi pri Starem trgu na Notranjskem je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in tam končal tudi bogoslovne študije. To se je zgodilo še v času, ko so nad slovensko deželo vladali katoliški Habsburžani, ko je odmevala ob raznih državnih slavjih po Ljubljani še himna ‘‘Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Avstri- >* jo ... . Tisti časi so napravili nanj močen vtis, posebno še, ko se je spoznal v Ljubljani kot stolni vikar z dr. E. Lampe-tom in ožjim krogom tedanjega kranjskega deželnega glavarja dr. A. Šušteršiča. Ko se je mladi del Slov. ljudske stranke odločil pod vodstvom dr. Kreka in dr. Korošca za jugoslovansko smer slovenske politike, mladi stolni vikar č. g. M. Škerbec ni hitel v njihove vrste, ampak je ohranil svoje prijateljstvo Lampetu in Šušteršiču. Ko se mu ponudila priložnostjo koncu prve svetovne vojne, je zaprosil za župnijo v Tržiču in zapustil Ljubljano. Po šestih letih je odšel iz Tržiča v Kranj, kjer si je pridobil veliko spoštovanje in ugled ne samo kot duhovnik, ampak tudi kot gospodarstvenik in narodni vodnik. Vneto in vztrajno je branil slovenske narodne koristi proti tujim lastnikom industrijskih podjetij v Kranju in okolici. Zaradi tega se je zameril hitlerjancem in njihovim podpornikom. Ti so ga javili Hitlerjevi tajni policiji, ki ga je 29. aprila 1941, nekaj dni potem, ko so se Nemci po zlomu Jugoslavije ugnezdili v Kranju, prišla prijet. Msgr. Matija Škerbec je za to zvedel dan preje od po Nemcih imenovanega kranjskega župana dr. Markgrafa in se srečno umaknil v Ljubljano. Gestapo ga je hotela poslati v uničevalno taborišče; eden glavnih kranjskih nacistov Decker je dejal, da bi rezali jermena z monsignorjevega hrbta, če bi ga dobili v roke. V Ljubljani msgr. Matija Škerbec ni iskal miru in počitka. Škof dr. G. Rožman ga je že leta 1942 imenoval za vodjo škofijske karitativne pisarne, ki je pomagala skrbeti za deset tisoče beguncev, ki so prihajali v Ljubljano najprej s po Nemcih zasedene Gorenjske in štajerske, nato pa iz po rdečih partizanih ogroženih vasi Dolenjske in Notranjske. Ta dobrodelna ustanova je razdelila do konca vojne okoli 25 milijonov lir, za oni čas in razmere velik denar. Ko so ob koncu vojne začeli komunistični partizani podporo zaveznikov zasedati Slovenijo, se je msgr. Matija Škerbec umaknil med zadnjimi S. maja iz Ljubljane in si poiskal zavetje najprej na Koroškem in na Tirolskem, nato pa na Salzburškem. Tudi tam se je takoj lotil dela in skušal beguncem pomagati po svojih močeh. Slov. narodni odbor ga je imenoval za predsednika Socialnega odbora, ki je prevzel vso skrb za begunce v Avstriji. Ta odbor so Angleži, ki so imeli tedaj zaseden ta del Avstrije, razpustili. Dr. J. Jagodic, ki ga je sv. oče imenoval za svojega posebnega delegata za slovenske begunce v Avstriji, je nato ustanovil pri svoji pisarni socialni odbor, ki ga je zopet izročil v izkušene roke rnsgr. Mqtije Škerbca. Poleti 1949 je pokojni monsignor odpotoval v Zdm žene države, kjer ima v Clevelandu sestro in druge sorod nike. Nekaj časa je stanoval pri njih, nato pa se je preseli kot gost na povabilo župnika msgr. L. Baznika v župnišče k Sv. Vidu. Delovna vnema in skrb za narodno dobro msgr. Matiji Škerbcu tudi tu nista dala miru. V dogovoru s svojim ožjim rojakom pok. jakom Debevcem, urednikom Ameriške Domovine, je začel v tej popisovati, kako je prišlo v Sloveniji do komunistične revolucije, kaj so komunisti pod imenom “osvobodilne borbe” vse počenjali in kake grozote je moral slovenski narod v onih letih prestajati. Te sestavke je nato ponatisnil v več knjižicah pod skupnim naslovom “Rdeča zver, pijana krvi”. Kasneje se je lotil urejanja svojih lastnih spominov in izdal “Zgodovino slovenskega katoliškega gibanja”. V njej je popisal, kot je to razdobje slovenske preteklosti sam doživljal in presojal. Pokojni msgr. Matija Škerbec je iz nedelje v nedeljo skozi vsa ta leta pridigal pri Sv. Vidu, razlagal in učil, kar se mu je zdelo za sedanje razmere posebno nujno in važ no. Svetoval, učil in vodil je tudi iz spovednice, kjer j< vsak teden presedel prenekatere ure. Rad je pomagal, kjer je mogel. Tako je bil Povem naj še, kako smo opravili posel, Ti kateremu je naju povabil Jure. V kratkem času smo zmleli s posebnim stiskalnim mlinom, ki ga Jure uporablja že blizu J 50 let, kakor je nam povedal, i Potem je Jure pokril sodčke in ! dejal, da naj se grozdje tule no-! tri ‘poti” po svoje tri, štiri dni, j potem ga bomo stisnili, kaplji-j co pa spravili v sodčke, da tam naredi svojo “pokoro” vretja, nakar ga bomo pokusili o sv. Martinu, če je še tak, kakor so ga nam trtice rodile pred njim. To Juretovo določbo, ki je v njegovi kleti “pisana postava”, smo vsi sprejeli in odobrili ter j obljubili, da se bomo ravnali po Nick ga je malo začuden po- tej določbi in da se bomo kot gledal izpod svojega klobuka,' zvesta Juretova prijatelja točki je še stare sorte, star že ka- no ravnala po istih in da se bokih sedem ali osem let in ima ba z veseljem in rade volje u široke krajevce, kateri niso več deležila “uradnega pokušanja” v modi. Uporabljajo jih le še za novega pridelka, kadar bo pra-strašenje vrabičev i kadar ti silijo in nadlegujejo razne posetve in j tem pa bom poročal po takem 2 H'AJ m AVI TONE S HM&Aj Joliet, 111. — Ko sva drugo soboto v oktobru jaz in moj ožji rojak in prijatelj Nick vasovala pri Juretu, je ta dejal nama: “Ravno prav sta prišla, mi bosta pomagala pri važnem poslu, ki ga imam danes še za opraviti.” in škorcev, ^ vi čas za to. Kako bo vse iz-v razne vrtove padlo in kak pridelek bo, o vsem sadeže. Potem je pa vprašal:' Kaj pa imaš Jure takega?” “Nič posebnega, nekaj takega je, da trije tako opravilo naredijo v nekaj minutah, en sam pa bi se moral baviti s tem poslom malo dalj.” Kakšen posel je imel Jure? Kaj naj še jo vprašujem, ko vsak, kdor Belokranjce kaj pozna, mora vedeti, da je jesenski čas za Belokranjce “zlati čas”. Kako in zakaj zlati čas? Belokranjci že od nekdaj ljubijo dobro kapljico. In v jeseni, če je letina dobra, jo Bog daje vsem veselim in dobrim Belokranjcem po sadu žlahtne vinske trtice. Stara je že legenda, vsak belokranjski rojak ve, da je blizu resnice, namreč da na vzhodno-južni strani Gorjancev trtica rodi vse bolj sladko grozdje, nego na drugi strani, ki je bolj v senci in jo son-se ne poljublja s svojimi žarki tako zgodaj kakor na belokranjski strani, ki že, ikakor hitro prisije, poljublja grozdje vse tam doli od Veselične gore in po vsej ridi slavnih Gorjancev. Ej vidite, to so “dokumentarni dokazi”, zakaj je v sončni Belo- pokušanju in po ugotovitvi, kako bo vse izpadlo. • NAJ ŠE SLEDI KAKA BESEDA o čem drugem. Tega “drugega” je toliko, da človek ne ve, kaj naj bi najprvo polo-? žil na mizo in »začel “trančira-ti”. O tem’; koliko jih izgubi življenja vsak dan na naših četah in o manjših avtomobilskih cestah, je že vsem več ali manj znano. Samb ob prazniku Delavskega dneVa je izgubilo o- jkrog 571 ljudi življenja. Ob ko-i panjih v jezerih in rekah pa je utonilo 70 ljuldi. To se pravi, da v tistih urah treh dni je izgubilo v nezgodah vsako uro o-krog devet ljudi. Komu pripisati to krivdo. Gotove oblasti o-pominjajo in opozarjajo avto voznike o previdnosti. Pa izgloda, da vsi jih ne poslušajo. Drvijo in vozijo, kakor bi se šlo za stavo in posledice so kakršne so. Izgleda, da nekaterim se od sile mudi v večnost in grob. Dokler bo tako, bo takih nezgod vedno dovolj. Žalostno, a tako je. • O ZAPOSLENOSTI poroča zorna: z enim liže, z drugim grize.. . ^ • NOVI GROBOVI: — Pred kratkim je preminul 90 let stari slovenski pijonir John Šušteršič, ki je bival v Jolietu nad 75 let. Pred dolgimi leti je bival na Bluff Street, pozneje na North Hickory St. in Crest Hill (na hribu). Rodom je bil nekje iz novomeške okolice. V Ameriko je prišel, ko je bil star 15 let. Zadnjih 25 let je živel v pokoju. Par zadnjih let je bil bolj rahlega zdravja. Bil je ves čas faran fare sv. Jožefa, član Društva Najsv. Imena in KSKJ. Zapušča žalujočo ženo Frančiško, sina in štiri hčere in dolgo vrsto vnukov in vnukinj. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče. — V bližnjem New Lenoxu je pred kratkim umrl 75 let stari Jakob Kokal, rodom iz Gorenjske. V New Lenoxu je živel okrog 50 let in se je bavil s farmo. Zapušča žalujočo ženo Louise in pet sinov. V Cicero, 111., zapušča sestro Mrs. Mary Dolšan in eno sestro pa v Chicagu Mrs. Jennie Walser. Pokopali so ga iz cerkve sv. Jožefa v Jolietu na farno pokopališče. — V Great Falls, Montana, pa je preminul bivši Jolietčan Jožef F. Klemenčič, rojen v Jolietu. Pokojni je umrl v starosti 66 let in je bil sin znane Klemenčičeve družine, ki je bivala na Broadway cesti. Njegov oče je bil rodom iz Gotne vasi pri Novem mestu, ki je pred leti umrl tu v Jolietu. Pokopali so ga iz cerkve sv. Gerarda v Great Falls, Mont. Zapušča dva sina in hčer ter brata in sestro. Žalujočim sorodnikom umrlih iskreno sožalje, pokojni pa naj počivajo v božjem miru! Čitateljem A.D. pozdrav! Tone s hriba. samo svoji poklicni nalogi: vliti v prepevanje izraz visoke pevske kulture, obenem pa zadovoljiti želje in pričakovanje občinstva. Če je kdo pričakoval od koncerta še druge cilje, m prišel na svoj račun. Ti dve okolnosti sta seveda vplivali tudi na spored, ki ni hotel pokazati, kaj oktet vse zna, ampak, kako zna iz vsake pesmi ustvariti umetnino, kot , „r , ... zna na primer tudi vsak kipar wald iz New Yorka priredila napravit. iz vsake tvarine u. Koncert Slovenskega okteta Zadnjo nedeljo popoldne je koncertna pisarna R. M. Ge- skupaj s pripravljalnim odb°-' metnino rom iz Clevelanda v nabito polni dvorani Slovenskega narodnega doma koncert Slovenskega okteta. Koncert je bil izreden dogodek v dveh ozirih, ki sta mu tudi vtisnila svoj pečat. Navajeni smo na koncerte, Oktet opravičuje v tem oziru svoj sloves. Naj poje karkoli, iz vsega izlušči nekaj res lepega. Tega stališča najbr- že mnogi niso vpoštevali in želeli več povdarka na slovenske pesmi. Morda so stališče razu-! meli takrat, ko so videli, da je , , , par angleških pesmi, ki so bile kjer igrajo vlogo le pevski zbor, 'vtaknjene y program tekom spored in občinstvo.^ Pri tem koncerta) na]etelo na izredn0 koncertu je nastopil se nov fak- odobravanje Gktet je namreč tor: koncertna pisarna, ki je s napravil tudj iz njih pevske u- pripravljalnim odborom prevze- me^njne la odgovornost za vse stroške [ slovenski oktet je kot pokii-prireditve. S tem je bil koncer- cen pevski zbor žg d ]eti do. tu dan gotove vrste posloven segel |3Voj[) višino in se na njej značaj, kar v Ameriki ni me tudi obdržal Na svojih koncer. nenavadnega. Nekdo mora no- tih y sloveniji in izven nje je siti odgovornost za režijo in je zmeraj ustvarjal pevske umet-bolje, da javnost za to ve, kot'^ naj je pe] kjerkoli in kar. da ne ve. Seveda mora imeti' koli Kjerkolijegostoval,po-prireditelj tudi svojo besedo pri'vsod g0 ga ocenili kot prVo-sestavi sporeda in gledati, da!vrsten pevski zboI. ki je koS nalogam, ki si jih je postavil-Ocene ugotavljamo med dru- Zarofca znane rojakinje ob- je privlačen za predvideno činstvo. Izjemo tvorijo tisti koncerti, ki jih podprejo pokrovitelji in tvegajo zgubo. V takih slučajih seveda ni treba imeti ozira na občinstvo. gim sledeče: Oktetova zvočna mešanica je dobro uglašena, posebno v tihem petju. Solo glasovi zadovo-Druga posebnost koncerta je ljujejo ysako zahtevn06t VstoP' bila v tem, da je v njem nasto- tehnika je prvovrstna) into-pal poklicen in ne amaterski I nabjja v.sta jn samozavestna, o-pevski zbor, ki se je, rešen vseh; b]ikoyna moč na yisoki stopnji, gmotnih skrbi, lahko posvetil ^ lzgovorjava mehka in razioČna- Občudovanja vredna je preciz-roženvenska pobožnost izjemo-'t y ritmiki in djnamiki, pri ma ob treh popoldne, da se dalčemur je pa dinamika večkrat priliko ljubiteljem petja se je pa priliko ljubiteljem petja se u-' cej povdarjena na račun deležiti tudi popoldanskega bla- ritmike Vse to so pisali kritiki ve na račun uo„a,x , zaKaj je v sunem ^eiu- Dravski department, da je bi-krajini grozd je in vinska kaplji-1^3 !ebom rneSeca avgusta višja, ca bolj sladka, kakor marsikje kakor lani ta čas' Lansko leto drugje. To in tem dokazom bi bil° nekako nad 5 milijonov pritrdil na ves glas tudi pokoj-' c,'£davcev brez dela’ letos pa le ni Janez Trdina, če bi še živel.!3 milijone in 900 tisoč. To kljub Saj o vsem je mnogo pisal vsejtemu’ da ie ktevi]° Poljedelskih do tedaj, ko je imel'že zelo si.'klavcev letos za okrog 300,000 vo brado in drobne oči, a z nji- manjše. Razlog za to je, da a- mi je vse videl in o tem tudi meriški Omarji uporabljajo bolj in bolj štroje pri vseh delih, kar znižuje zaposlitev Iju- je mnogo še vedno pove v svojih spisih o Gorjancih in njegovih krajih. Življenje po teh krajih .di na farmah. Da je pa je vzljubil in najbolj so mu bile:striiah večia zaPoslltev m ljube dobre domače klobase, zraven pa kak pol-literček čvič-ka. Po takem zakusku je korakal tam iz svojega stanovanja pri novomeški postaji gori na “Marof” vse bolj pokonci, kakor bi koval brez tega. Saj nekoč je menda celo povdaril, da s takim zakuskom se “duša pri- „ veže” kar za “sedem nadaljnjih fbe po dezlu' To ustvarja več v indu-zla- !sti v stavbinstvu, pa pripisujejo vzrok temu, da je letos vlada potrošila več kakor kdaj preje za razna javha dela. Razne za-varovalninske in druge domače korporacije pa zadnje čase bolj in bolj investirajo v zemljišča in stavbinstva. Vsepovisod rastejo nova predmestja kakor Barbara Kovačič Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Edward J. Kovačič s 7308 He-cker Ave. sporočata, da se je njuna hčerka Barbara, ki je graduirala na St. Francis High School, pa nato še na šoli za bolniške strežnice v St. Alexis bolnišnici, zaročila z g. Michaelom Kocetom, sinom Mr. in Mrs. G. Kocet z 1221 E. 71 St. Zaročenec je graduiral na Benedictine High School. Poroka je predvidoma določena za prihodnji maj. Iskrene čestitke! AD gošlova polnoštevilno in da nato lahko gredo naravnost h koncertu. Ilirija obstoja že svojih 38 let. Tedaj je bil v Collinwoodu za kaplana pokojni Father Milan Slaje, ki je pevce spodbujal za pristop k cerkvenemu pevskemu zboru. Tega je organiziral organist ter pevovodja Mr. Martin Rakar. Tedaj se je vzbudila Ilirija, ki nam še danes poje. Pesem Ilirije je odmevala' po naselbini skozi vso to dobo ter širila njen ugled tudi izven naselbine; pevci so peli na koru, kadar smo povzdigovali naša srca k Bogu in peli so nam po dvoranah, ko smo obujali našo:bila v tehničnem" oziru najbolje narodno zavest in naš narodni podana ponos, da smo Slovani, ki ima-l Posebno p0giavje je naše koncertno občinstvo. V okvi»u Pr'' o oktetu že pred nami. Se strinjamo z njimi. Dadajamo samo, da je oktet poseben mojster ^ podajanju pesmi, kjer prevladuje tiho petje. Ocena prepevanja posameznih pesmi bi nas zapeljala predaleč. Naj samo omenimo posebne umetnine: tri Gallusove speve, Večerni Ave (Foerster), Pa se sliš (Pahor), Flosarska (Dev)-Iz drugega dela koncerta hi podčrtali: Bolan mi leži (Simoniti), Plovi, plovi (Simoniti)’ Kolo (Mirk). Kronati bi bilo Pa treba: Nocoj, pa oh nocoj (Venturini), in morda še iz prvega dela Marko skače (Krek), ki je mo nebeško ki ima-l lepe cerkvene in * let”. Če je to zapisal in povdaril, potem je že vedel, da je res tako. Vse to omenjam le zato, da dela in zaposlitve. Pospeševalci tega pa naglašajo pogumno geslo “Let America grow!” Za prihodnje leto, ki bo leto podprem z neovrgljivimi doka-1 narodnih volitev, nekateri na- zi, da dobra vinska kapljica je nekaj dobrega, kar drži človeka pokonci, da dolgo diha in da dalj tlači travo po tem okroglem svetu. To je namen teh duhovni vrstic. povedujejo bolj kisle gospodarske razmere. Če se te napovedi kaj uresničijo, tedaj bo to ost proti sedanji administraciji v volivni borbi. Politika je vedno taka, namreč z dvema obra- KcsicerJ pevskega zlssra Ilirija Cleveland, O. — V nedeljo, 27. oktobra, na praznik Kristusa Kralja, bo priredila Ilirija svoj vsakoletni koncert pri Mariji Vnebovzeti; koncert se bo vršil ob štirih popoldne v cerkveni dvorani (v stari cerkvi) z bogatim in pestrim sporedom narodnih pesmi. Po koncertu bo Ilirija razvila prijeten družabni večer v šolski dvorani, kjer bodo posetnikom na razpolago razne dobrine in kjer se bo slišalo priljubljeno ljudsko petje. Razstavljena bo tudi krasna, u-metniško izdelana mizica, moj-stersko delo g. Franka Prijatelja, ki je mizico kot navdušen prijatelj petja poklonil v dar Iliriji. Vrhu vsega nas bo letos presenetil nastop deškega zbora, ki bo sodeloval v skupnem mešanem zboru. O ozirom na koncert se bo na praznik Kristusa Kralja vršila narodne pesmi. Pod vodstvom rojene glas bene nadarjen* osti g. Rakarja je Unija doprinesla jma izreden posluh velik delež za čast in slavo bož- je toda jo ter za slovensko narodno ke’ da blaginjo. I za lepo PeL ni imelo nobene prd|' ga izoblikuje na visj1 stopnji. Radi tega manjka izse' Ilirija ima sedaj zelo ubran Ijeniškemu svetu glasbeno °h' izvežban zbor, pri katerem sodelujejo imenitni pevci, ki pojejo na koru ob nedeljah in praznikih in katere je nekoč pohvalil g. župnik Father Jager, ki je o priliki poslušal cerkveno petje-na jugu, a nikjer slišal tako krasnega, kot ga čujemo pri Mariji Vnebovzeti in na katero smo lahko ponosni. činstvo. Ljubezen do petja vsaj deloma nadomestila beno izobrazbo in ravno zato Je bil koncert pravo razodetje za poslušalce. Saj so slišali nekaj> kar jim amaterski zbori nud1 ne morejo. Zaverovani so hih dovršenost pevske tehnike pesmi bolj prevzeb tudi lisah od pesmi do od lepote prepevanja, Lepo ubrana pesem povzdigu-1 pesmih, ki so jih s je srce ter razveseli dušo; to^ze drugod. Zato tudi niso var pesem bomo slišali prihodnjo; Sevali z običajnimi izrazi 113 nedeljo v cerkvi in v dvorani; vdušenja) hvaležnosti in občU' napolnimo cerkev pri popol-: dovanjaj kj se je stopnjevalo ° danski pobožnosti v zahvalo za Začetka do konca krasen dar božji in napolnimo dvorano v priznanje in hvalež- nost Iliriji, kateri smo dolžni za njen trud in požrtvovalno delo. Ernest Terpin Pomen in vrednost koncerta bi izrazili na eni strani v Vie pričanju, da ga noben poslusa lec nikoli ne bo pozabil, na dr a gi strani v želji, da bi naši arna terski zbori, ki so bili njih«'1 ZatUcl rj&Jsi HSSm j člani močno zastopani med ° Cleveland, O. — Društvo \ činstvom, videli v prepevanja Slovenskih Protikomunističnih1 okteta cilj, kaj vse se da v zh°L Borcev vabi vse svoje člane, da! nem petju doseči. Če bodo Pr se v soboto, 26. oktobra, ude-j tem zaplavali preko meje tisK ležijo žalne seje, na kateri se narodne romantike, ki je ta bomo spomnili našega duhovne-! lepo simbolizirana na odrskem ga vodja pok. msgr. Matije Škerbca. Seja se bo vršila v prostorih Baragovega doma ob 8. uri zvečer. zastoru S.N.D., ne imel nihče nobene pevci ne poslušalci. bo od tega škode, ne I. A. I Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah Severne Amerike Sedež: Joliet, III. ilnkorp. v drž. Illinois 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOK: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., EensenviUe, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadvay St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, III. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IH. JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, H? URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je biia ustanovljena 1. 1914 in je katoliška j bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, j ja 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in dru-! zinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške ,1 Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ji g.a nu(B družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije, il JJlLlzba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh me-j secev do 80 let starosti. j Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ij ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet 111 ----------------------- ’ ’ ^ The Holy Family Society, D.S.D. of the U.S.A. Minutes of the Lodge Meeting September?, 1963 (Continued) President Steve J. Kosar now presented Miss Mary Lou Barbie with a $500.00 College Scholarship in appreciation of the entire membership of the Society for the work the Barbie family has done for the Society. Our Secretary now called upon our President, Steve J. Kosar, to present his speech. Mr. Secretary, fellow officers, members and friends. Have you enjoyed your dinner? So far Joe, our secretary of the Holy Family Society, has been very inspiring to all of us. I hope that he has left a mark on you. As you know, it seems that if we go back to 1956 and I would see these many people in a room, 1 would think the whole Society was there. Joe said there are 58,000 members in the j Holy Family Society. This is what I call a tremendous growth. Joe also mentioned that myself and our Treasurer were responsible for all of this success. But this is far from the truth. Our secretary has done a job that was a challenge. Joe has taken this job and he has made a tremendous success of it. He has good cooperation from the officers and co-workers and he has maintained a tremendous cooperation from the sales force. It’s true that our Society, The Holy Family Society, was one of the first of the Fraternal Organizations to go into the Health and Accident Field and to endeavor the type of salesmanship that we adopted. v, Way back when our societies were being formed, being immigrants, the people were unsecure in having protection for their families and so they organized the various societies with the Holy Family Society being one of them to give family protection. This was the way that they were able to keep in contact with each other and also have closer relations with each other. Since then, the children have sort of fallen away and this is because of other interests and have gotten acquainted with other interests. There- fore, the societies have fallen by the wayside and you can see the results. Go back about six years ago. Ask about the Holy Family Society. They ask who is Holy Family Society? The Holy Family Society is a Catholic Fraternal Organization that had a little office in a bedroom in Joliet. Today, you can ask any person in Illinois if they have ever heard of the Holy Family Society. You can ask a Metropolitan Agent or any other commercial insurance agent and they know about us because our Society’s policies are so good that they would not even try to compete with us. The Holy Family Society is a non-profit organization and we try to make our insurance better than you can buy from any other commercial insurance company. You can actually suggest it and you can be proud of it because it is good and also we are not only reasonable — We Are Good. I believe this is all you want to hear from me, so I will turn it over to our Secretary, Mr. Konrad. Thank you. Steve J. Kosar, president. The Secretary, Joseph J. Konrad, now presented to the William Burich Family a Certificate of Donation. The secretary now presented a Certificate of Apprecia- tion to Steve J. Kosar, President of the Holy Family Society. Besides the Certificate of Appreciation, Mr. Kosar also received a n emblem which reads “HOLY FAMILY SOCIETY.” Our secretary now presented Anton J. Smrekar, Treasurer of the Holy Family Society, with, a certificate of Appreciation and a badge. This actually concludes our affair. I want to remind all of you that on December 14, 1963, on a, Saturday, your Society will have a Christmas party. I want to thank you all on behalf of everyone. The President, Steve J. Kosar, now closed the meeting with a prayer. The meeting convened at 5:30 p.m. O '"/ —V* QE A GOOD GUY . Give to United Appeal F. S. FINŽGAR: STRICI l* * P * 0 X Med svati je bil edini Mi-hor, ki se mu je črta poroge rezala globlje in globlje. Bil je drug, vseskozi kos svoji važni odliki. Družici jih je drobil, da ga je vsa zaverovana poslušala; plesal je, da je dajalo veter in so se svatje kar spogledovali, češ, le kje se je vzel Mihor tak? Toda zgrabilo ga je vendar, da se je kradoma izvil izmed svatovskega vrišča in šel na izbo. Tam je vrgel kastorec, na katerem je bil velikanski šopek iz suhih rož in so od njega viseli zlati trakovi, na mizo ter sedel na posteljo. Podkomolčil si je brado in srepo gledal v tla. “Vse zija vanjo. — Kaj sem jaz, ki sem toliko preteg-i nil na gruntu? Nič. — In oče! Rodne hčere ne bi tako gledal. O, doto, doto! Ne jenjam. Nobeni babnici ne bom za tovornega osla. — Naj ji je Boltežar! —- Hahaha! — Bol-težar — zaljubljen vanjo kakor breznov maček. In tako otrapan, da niti ne ve ne. — Se mu že še posveti. —” Ko se je dovolj nahudil sam med sabo, je pokril klobuk in se vrnil med goste. Med vrati je za hip postal in gledal Bolte-žarja, ki je kolovratil med svati, se široko smejal, skoraj nič govoril in lovil Lucijo z očmi. Kadarkoli ji je kdo napil, je vselej pristopil tudi Boltežar, trčil prav zadnji z njo, a tako nasilno, da se je pocejalo iz kozarcev in je Lucija povešala oči spričo njegove nerodnosti. Boltežar se je pa smejal še bolj na široko.. Prav tedaj je prišel mimo Mihorja oče. S komolcem ga je povabil v vežo. “Kar prava bo za nas—■ Lucija,” je ogovoril Mihorja. Mihorju pa ni zginila poroga z ustnic. Skomizgnil je z rameni, molčal, pa prijel dekle, ki je šla mimo njega, in jo odvedel na ples. Oče je za hip nagubančil čelo, ki se je takoj spet ujas-nilo. Zamahnil je z roko, se obrnil in vase zamrmral: “Kakor sem ga presodil, tak jo.” In je sedel k Zaplazniku ter začel govorili o padajoči ceni živine. Na polnoč je šlo. Svatje so privabili z doma tudi one, ki niso imeli svatovskega oblačila, da vsaj nekaj okusijo. Tudi dekle in hlapce. Od fare in še od sosednjih krajev se je nabralo fantov-zaplečni-kov, ki so se utaborili na podu pri godcih, da je bila že prava stiska. In vsi so jedli do sila, vsi so pili po mili volji. Zdelo se je, da so Podlogar-jeve shrambe kot blagoslovljena pojedina v puščavi. Ko je pa udarilo polnoči, sta prišli svatovska teta in Lucijina krstna botra. S skrivnostno slovesnostjo sta zaprosili ključ od gospodarja in šli v sobico, kamor so zložili Lucijino balo in kjer je bila določena spalnica za poročenca.. Teta in botra sta za seboj zaklenili. Dekleta in žene so oprezovale krog vrat, ki se niso odprle — celo uro ne. Ob eni pa sta ženi odprli duri na steza j. Vsa radovednost se je zgrnila pred prag sobice. Dve sveči sta goreli ob bogcu in rahlo razsvetljevali sobo. “Mm—mm!” je vse ostrmelo. Teta in botra sta nastlali zakonsko postelj. Skoro do stropa so kipele bele blazine. Skozi vezenine je sijalo rdeče in modro. “Mm—mm!” so »e čudili in vedno nove gruče so pritiskale pred vrata. Dekleta so gredi polke popustile plesavce in pritekle gledat. Celo možje si niso mogli kaj, da ne bi pristopili. Prav tik hangarja je slonel tudi Boltežar. Sprva se je čudil z drugimi, nato je bušil v smeh, ki ga je hipoma ustavil, kot bi odsekal. Zatopil se je v vso lepo tajnost te sobe, obraz se mu je zresnil, začel je stiskati ustnice, nič več ni slišal šepetanja svatov. Pred njim se je pokazala strašna skrivnost, ki je bila ves čas v njem, in je ni prepoznal. Stisnila ga je za srce, da bi zakričal. Ni zakričal; toda prebledel je; že precej vinski se je v trenutku iztreznil in si delal gaz s komolci med radovednimi in bežal skozi vežo, kjer je izbil Maruši burkle iz rok. še ozrl se ni, ko ga je ozmerjala s pijanim koleštranom. Pribežal je v teman kot za hlevom in se sesedel na tnalo. “Lucija!” je pritajeno za-kriknil, glava mu je klonila na prsi. Takrat pa ga je potepljala po rami roka in nekdo se je zasmejal. “Ti, Mihor?” se je ozrl na brata, ki ga je sledil za hlev. “Oh, zakaj sem jo zamudil?” je stiskal pesti in skoraj Di se bil razjokal. “Ne trapaj!” mu je trpko prigovarjal Mihor. “Mihor, ti ne veš,” se je zgrabil za prsi, “kaj trpim!” “Ne prenesem! Jaz grem — kar zdaj.” “Nikamor ne pojdeš. Za ilapca ji boš.” “Grem, grem, grem,” je topotal z nagomi kot togoten otrok. “Jaz pač — ti pa ostaneš.” “Mihor, ne draži me!” Boltežar je pograbil brata za rame in ga tresel. “Da veš, še nocoj to noč izginem. — O, Lucija!” “če nisi baba, daj mi roko!” Brata sta si stisnila desnici. “Ti ne veš, da imam že najeto sobo pri rudniku v Lepi njivi. Jutri odidem. Ali greš z mano?” “Ne jutri! Pri tej priči pojdiva.” Mihor je stisnil bratovo roko krepkeje. “Če si mož, pojdi in naveži si culo. Ko se vrneš, si jo navežem še jaz — in vržem obe skozi okno. Pod izbo je tema in nikogar ni tam. Ti počakaj pod oknom.” “Sam Bog te mi je dal za brata!” je stiskal z obema rokama Boltežar Mihor jevo in takoj zginil krog vogla ter se hitro zgubil skozi svate na izbo. Mihor je šel še enkrat pred pod. Vesel je bil, ko je družica plesala s svojim fantom, ki je prišel zaplečevat. Prijel je za roke Zaplaznikovo deklo in se zakadil z njo v vrtinec. Tako je pribijal ob pod, da so udarci preglušali glas trobent. Medtem pa je Boltežar vezal sveženj. Ko je snel šopek s klobuka, ga je držal dolgo pred seboj. Lucija mu ga je pripela. Nato ga je položil na mizo — in še se ni mogel odtrgati od njega, dokler ni spet segel po njem in si ga pritisnil na ustnice. Potem ga je zvil in dejal med obleko v sveženj. Ko je Boltežar stopil iz veže na podič, je Mihor pri-vriskal s piesavko s poda in jo vodil v hišo, da jo pogosti. Na pragu sta se brata srečala in si pomežiknila. Trda noč je še bila. V zvezdnati jasnini sta hiteli dve črni senci sredi snegov s Pod- Gobi: puščava s prihodnostjo Rudno bogastvo pod peskom, staro in novo v Mongoliji. S prisrčnim “Dobrodošli!” je pozdravil na letališču v Ulan Batoru (po naše: Rdeči junak) dva evropska jezika govoreči turistični vodnik skupino prvih zahodnih turistov v Mongoliji, srednjeazijski deželi, ki se kot mnoge druge začenja potegovati za dotok turističnih deviz. “V apartmaju, ki so mi ga odkazali v hotelu”, pripoveduje eden izmed teh turistov, “sem odkril — potem ko sem stopil po jagodno rdečih preprogah mimo modrih klubskih naslanjačev do svojih sob — klavir, dva radijska sprejemnika, dve pisalni mizi, dve kopalnici in celo vrsto udobnih stolov. Nekaj pa je le motilo v zelo moderno opremljenem hotelu, namreč praznina. Jedli smo v posebni dvorani, le redkokdaj smo videli druge hotelske goste. Imeli smo vtis, kakor da so vratar in dve sobarici edino gostinsko osebje v tem hotelu. Ljubosumno sta dekleti pazili na to, da ni nihče izmed nas zašel v napačno nadstropje, od koder bi morda lahko fotografiral bližnje naselje, sestavljeno iz pisanih, po obliki značilno mongolskim šotorom. Tako sem spoznal šele čez čas, da je v velikem hotelu tudi prostorna jedilnica in zraven prazna okrepčevalnica. Tam so se hranili strokovnjaki iz vzhodnoevropskih dežel, — med drugim iz Demokratične republike Nemčije in s Češkoslovaškega. Odkril sem, da so postreženi prav tako dobro kot mi. Mi — kdo prav za prav? Založnik iz ZDA, ki je zaman skušal kot prvi v zgodovini iz Ulan Batora po telefonu govoriti s svojo ženo onstran oceana, dopisnik britanskega lista “Daily Express”, bavarski fotoreporter in trije evrovizijski snemalci s kopico kamer in druge opreme. Vsaj izprva smo se zdeli silno sumljivi turističnim vodnikom, ki so za zdaj še povsem brez izkušenj. Prvi “fotografski izlet” v bližnjo hotelsko okolico se je končal z očitkom: Nič tekanja okoli, nič fotografiranja — ljudje užaljeni! V Mongoliji, ki je površinsko tolikšna kot Anglija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija in Portugalska skupaj, je sicer 4,000 peščenih voznih cest, asfaltnih pa le 21 km, velika dežela med loga v dolino. V hribu je lajal lisjak in se jezil na trobente^, ki so udarjale s poda. (Dalje prihodnjič) Sovjetsko zvezo in Kitajsko je vsaj s turističnega stališča še v “spanju Trnuljčice”, toda geologi so že odkrili pod zelenimi prerijami in v notranjosti vijoličastih gora dragocena rudna ležišča, med drugim nafto in diamante. Primerjava naj ponazori možnosti za turizem: v osrednjem delu dežele, kjer se gorski vrhovi izgubljajo v oblakih, se skrivajo planike med skalami, pod katerimi se vlečejo skoraj do obzorja s sončno travo porasla pobočja. Zadnjih 112 budističnih menihov, ki živijo v preostalih dveh samostanih, pogrne obilno mizo nenapovedanemu tujcu, njihova gostoljubnost vključuje tudi rusko vodko. Na prelomu stoletja je bilo v Mongoliji 800 samostanov, skoraj polovica moškega prebivalstva si je takrat izbrala udobni poklic lame, budističnega svečenika, zato je v deželi primanjkovalo delovne sile, — mnoga dekleta so ostala samska. Novi čas je odpravil to “organizirano lenarjenje”, samostani so se praznili, del starih kroni-stičnih in drugih spisov je dobil primerno mesto v muzejih, veneti so začeli romantični spomini na državo Džingiskana ... Puščava Gobi, “peščeni svet strahote in slutnje smrti”, kakor pravijo domačini, se na velikih področjih leskeče v motnem zelenju. — Tam raste sorodnik drobnjaka, ki ga pri nas kupujemo pri vrtnarjih in na trgu. V Gobi ju pa je poglavitna hrana kameljih čred. Ena sama pastirska družina skrbi za čredo več sto velblodov. V klobučevinasti jurti — ob pogledu na vegasti šotor ima tujec pomisleke, potem pa strmi nad vzorno čistočo v njem — nam je zadonela nasproti moderna popevka. V senci za šotorom je slonelo srednje težko motorno kolo. “Za majhne nakupe in za priložnostne opravke je to udobneje kot ježa na kameli”, je povedal pastir velblodje črede. Na vprašanje, kje stanuje najbližji sosed, je samo odkimal,-češ da tega ne ve, ker se oba selita za čredo, povedal pa je, da po radiu večkrat posluša prenose iz Opere v Ulan Batoru, kjer je redno zaposlenih kakih petsto umetnikov in drugega osebja. —...—<*--- Polovico manj bank V Združenih državah je sedaj okoli 15,000' redno poslujočih bank, med tem ko jih je bilo v letih 1920-24 okoli 30,000. Goldwaterjev kandidat izmagal v Sev. Dakoti BISMARCK, S. D. — Pri nadomestnih volitvah za zvezni Kongres je republikanski kandidat Mark Andrews, (katerega je podpiral in sodeloval v njegovi volivni kampanji republikanski senator iz Arizone B. Goldwater, z lahkoto zmagal nad svojim demokratskim tekmecem Johnom Hovejem. Mark Andrews je farmer, J. Hove pa profesor angleščine. Demokrati so se zelo trudili, da bi pomagali svojemu kandidatu dc zmage. Pri volivni kampanji je sodeloval celo Robert Kennedy. Svet naj preplavijo radio aparati po $5.00! PALO ALTO, Calif. — Ravnatelj komunikacijskega zavoda na Stamford univerzi Schramm je predlagal, naj bi Amerika preplavila ves svet z radio aparati na baterije, ki ne bi smeli biti dražji od $5.00 po komadu. Posebna prodajna organizacija, naj bi jih razpečavala po vsem svetu, na nekaterih krajih celo po znižanih cenah ali brezplačno. Temu primerno bi morale biti organizirane tudi radijske postaje. Schramm trdi, da večina prebivalstva še zmeraj ne zna brati in da ravno radi tega bolj ceni radiooddaje kot ostali poslušalci. Schramm upa tudi, da ni daleč čas, ko se bi dala na podoben način organizirati tudi televizijska mreža po vsem svetu. “Protiatomski bonboni” Angleži imajo zelo radi sladkorčke in druge slaščice, po statističnih podatkih znaša letna poraba okoli 600,000 ton. Neka tovarna je začela prodajati tako imenovane “protiatomske bonbone”, se pravi tiste, ki naj bi preprečevali nabiranje radioaktivnih snovi (iz mleka, zelenjave in iz drugih živil) v človeškem organizmu. Poglavitna sestavina teh slaščic je “asho-din”, posebna snov, imenovana po dr. Ashu, ki jo je odkril. Čeprav tovarna skriva kemično formulo te snovi, je znano, da temelji ashodin na ogljikovih hidratih, ki jih vsebujejo nekatere alge. Poskus na londonski kliniki: v organizme treh pro- stovoljcev so spravili določeno dozo radioaktivnega joda. Pri tistih dveh, ki sta prej dobivala ashodin, ni bilo posledic, pri tretjem prostovoljcu pa so se pokazale motnje na žlezi ščitnici. Nepotreben prepir radi izvoza pšenice CLEVELAND, O. — Naša administracija se je menda postavila na stališče, da mora tisti, ki kupuje njeno pšenico, porabiti za morski prevoz tudi ameriške ladje, kar podraži blago za okroglo $10 po toni. Naša pšenica bi postala na ta način za kakih 5% dražja od blaga iste kakovosti, ki ga ponujajo druge države. Razume se, da ne bo nihče hotel plačati brez potrebe višjo ceno, zato so se zataknila pogajanja za prodajo tako z Madžarsko, kot se bodo verjetno tudi drugod. Korist bodo imeli od tega izvozniki pšenice iz drugih držav, dokler se naša administracija ne sprijazni z dejstvom, da mednarodnih cen ne more diktirati. Seveda bo pri tem propadla cela vrsta kupčij na škodo naših davkoplačevalcev. ------o----- Nafta meša tudi notranjo politiko v Kongu RIM, It. — V Kongu je imel sindikat štirih mednarodnih kompanij za predelavo nafte dejanski monopol. Kongoški predsednik Adoula je hotel zlomiti monopol in sklenil z italijansko firmo ENI pogodbo, da ta postavi naftno rafinerijo, ki bo pri njej kongoška vlada u-deležena s 50%. Mednarodni sindikat, ki ga tvorijo kompa-nije iz Belgije, Holandije in naše dežele, je začel na debelo rovariti proti Adouli in pridobil cel našo administracijo za posredovanje v korist monopola. Vse to je Adoula podrobno razložil italijanski javnosti. Kaj si mislijo v Italiji o naši administraciji, ni težko uganiti. Že sedaj kar mrgolijo napadi na a-meriško “dolarsko” politiko. --------------o----- Izrael za pomiritev z Arabci JERUZALEM, Izrael,— Predsednik vlade Levi Eshkol je ob odprtju zimskega zasedanja parlamenta objavil, da je vlada ukinila zahtevo po posebnem dovoljenju za Arabce za gibanje v Osrednjem in Severnem vojaškem okrožju Izraela. To naj bi izboljšalo odnošaje med Izraelci in Arabci, ki žive v Izraelu. Večji del vseh Arabcev v Izraelu, skupno jih je okoli 200,000, živi v omenjenih dveh predelih. Dovoljenje za njihovo svobodnejše gibanje dokazuje, da se izraelske oblasti ne boje več, da bi se izraelski Arabci pridružili kakim akcijam a-rabskih sosedov Izraela proti temu. VESOLJSKA SOBA — Slika kaže tehnika v Ann Arharju, Mich., ko ureja nekaj v mali vesoljski sobi, v kateri preiskušajo razne naprave, ki so najnenjene za polet v vesolje. Mala vesoljska soha je priključena na veliko in to lahko večkrat uspešno nadomešča pri preskusih manjših tehničnih naprav in strojev. 'Italija ustavila obratovanje elektrarne Vaiont BELLUNO, It. — Italijanska vlada je ustavila obratovanje v elektrarni Vaiont, ki je znana po katastrofi, kjer je zgubilo življenje okoli 2,000 ljudi. Ne more se namreč odločiti za popravilo jezu, zemlja še zmeraj drsi s pobočja gore Toc v dolino, ki jo jez zapira. Bojijo se, da bo tam kmalu toliko zemlje, da obnova vodnega rezervarja ne bo več mogoča. DOPISNIKI, POZOR! Kljub ponovnim opozorilom in prošnjam, naj vsakdo svoj dopis ali sporočilo, kakršne koli vrste za objavo podpiše s svojim polnim imenom in naslovom, smo prejeli v zadnjem času zopet vrsto dopisov in obvestil brez vsakega podpisa ali s tujim izmišljenim imenom. Opozarjamo vse, da pojdejo v bodoče vsa taka obvestila in dopisi naravnost v koš, ker ne moremo prevzeti odgovornosti za njihovo vsebino! MALI OGLASI V Euclidu V fari sv. Kristine, blizu E. 216 in Miller Ave., bomo začeli cesto novih hiš, enodružinske, dvodružinske in bungalows za dohodek. Loti so različne mere. Izberite si kakor hitro mogoče, predno bo prepozno. Za več pojasnila kličite. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (206) Opremljena soba Oddamo opremljeno sobo ženski, ki dela ali penzionist-ki. Lahko si tudi kuha. V Collinwoodski naselbini. Kličite 451-3982. (205) Prodajam pristni domači med ANTON BARBIČ 7910 Rosewood Ave. Tel. Dl 1-4887 V najem Pet sob in kopalnica zgoraj» oddam po zmerni najemnini, na 971 E. 69 St. Ključ dobite pri sosedu na 967 E. 69 St. — (206) V najem štiri čiste sobe s kopalnico, zgoraj, na E. 63 St. blizu Carl Ave. Kličite UT 1-3519. — (204) V najem Štiri sobe se odda starejSim, z gorkoto, zgoraj, garaža. Kličite HE 1-7437. (204) Naprodaj ali v najem Prodam ali dam v najem 20 let obstojočo delikatesno trgovino z dovoljenjem prodaje vina in piva. Zaradi starosti in odhoda v Florido. Zelo nizka cena. 4727 Payne Ave. —(207) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. ^ V najem V najem sta 2 stanovanji, 1 ali 2 spalnici, s Frigidaire» elek. peč, klimatska naprava, prazno 1. nov. na E. 178 b1 kake Shore Blvd. An 1-0182- (206) Trgovina v najem Ti-govina se odda v najem za $50 mesečno. Kličite po $• uri HE 1-4094. Na 6005 St-Clair Ave. —(206) Naprodaj 6-sobna hiša s 3 spalnicam' in zraven prazen lot naprodaj med Waterloo in Grovewood. Brez agenta. Kličite ME 1' 5565 od 4. ure naprej. (206) SHERIŠKA DOMOVINA. KOMUNIZEM IN NERAZVITE DRŽAVE dvojni zgodovinski pregled razvoja odnosov komunistična bloka do manj razvitih držav: Stalinova politika dveh svetov; politika smehljanja po letu 1953; “iskreno” prijateljstvo po letu 1956; razdor s Kitajci pri preučevanju istega vprašanja. L^ta 1949 je komunistični ta-“r sprejel na zasedanju v Mo-s*vi novo politico linijo do komunističnih partij manj razvi-‘u držav. Sovjetski in kitajski °Variši so se zedinili za politi-^ ki je kazala na praktičnem P°lju paralelno pot. Isti pogledi Veh najpomembnejših partij q kujali približno do leta 1956. u tedaj dalje pa se je mnenje ^°gi, ki naj jo igrajo komuni-stične partije v nerazvitih deže-ah polagoma oddaljevalo. Med-em ko se je sovjetsko gledanje teku časa moderniziralo, so ■tajci vztrajali na starih pozi-'lah. želja po prevladovanju oskve in Pekinga pa je doved-a do spora, ki ise v omenjenem Pugledu ni nanašal zgolj na te- kalnim partijam so nadalje na-1glavnega mesta. Politično vod-I jeziti in zmanjšati ameriški ga je moral odstopiti s svojega mesta tajnik indijske komunistične partije Ranadive, ki je bil prepričan, da je naj večji sovražnik za Indijo malomeščanska ureditev in ne imperializem ameriških kapitalistov. Kitajske smernice, ki so jih seveda odobravali tudi kremeljski vodje, so pravile, da si je treba podvreči tudi malomeščanstvo in se ga poslužiti proti ameriškemu imperializmu. Navodila za novo politiko manjših partij v nerazvitih državah so razlagali na svetovnem kongresu sindikalnega gibanja, ki je bil v Pekingu leta 1949. Lokalne komunistične partije so se z vsemi močmi skušale prilagoditi po Gvojem notra- j^tično gledanje, pač pa na njem ustroju in socialnem ter Etična izkustva. političnem programu večjim Politiko takoimenovane “1 j ud- n e ko mu n i stičnim, strankam. s e fronte”, ki so se je posluže-1 Hoteli so si pridobiti zaupanje Pred vojno, kakor tudi po-[širših plasti množice: prav na 1'ko “narodne fronte”, s katero področju antiimperialistične go-s° komunisti operirali med sve- nje. spopadom, ni bilo po tovnihn končani vojni moč nadalje izbijati. Kot znano so bili med °Jno zavez n iki komunistov 'b socialdemokrati, socialisti, 1 oralci in na splošno vsi ostali ^riPadniki političnih organiza-1> ki ©o S3, borile proti naci-Usizrnu. Novi položaj je zahte-a > da so se komunisti predsta-1 kot edini borci proti naci-asizrnu, medtem ko so ostale b'še zaveznike označili za iz-. lavee in sužnie ameriškega “'»terializma. Kominform . °vjetski poglavarji so bili repričani, da je svet razdeljen dva bloka: imperialističnega v antidemokratičnega, ki ga tib° Združene države, in an-^Perialističnega in demokra-kat'exemti načelujejo Vjeti- Podobno stališče je za-arJal Židanov na prvi seji ^ ° ba i n forma septembra 1947. jjazurnljivo je, da v organizaci-ki si je za temelj postavila godilo: kdor ni z nami, je nam, ni bilo prostora za j6 ^^histično Jugoslavijo, ki si so ' Ze^e^a sama izgraditi pot v ^Clalizem.” NamiEn Kominfor-b Pa je bil, združiti vse sile v glede na raso, socialni polo-Narodno pripadnost okrog tisk'6’ ^ se borila proti ame-1 Zunanji politiki. Zaradi te- ročili, naj ne napadajo več s ti sto ostrino, ki so jo bili v preteklosti vajeni, nacionalističnih vlad. Istočasno pa je v manj razvite dežele pričela prihajati sovjetska gospodarska pomoč. Naloga lokalnih partij je bila v tem, da je Sovjetsko zvezo prikazala v luči prijateljice in za-ščitnice. Prehod iz politike opozicije do nacionalističnih vlad v politiko simpatije je dosegel svoj višek leta 1955, ko so indijskega poglavarja Nehruja svečano sprejeli v Moskvi. Sovjeti pa so dokončno zavrgli Ždanovo doktrino o dveh svetovih na XX. kongresu komunistične partije februarja 1956. V časovnem razdobju od leta 1950 do 1956, ko se je vršil preobrat komunistične politike do nerazvitih dežel, so kitajski komunisti hodili po isti poti kot Sovjeti. Ob tej priliki naj omenimo samo obisk Ču En-Laja v New Delhiju, ko se je z Nehrujem sporazumel o “petih točkah mirnega sožitja”. Kremeljski voditelji so polagali vedno večjo pažnjo na voditelje, levičarskih nekomunističnih strank, ker so bili prepričani, da jim bodo mnogo bo-!je služili v propagandne name- Toda v Kremlju so kaj kmalu spoznali, da lokalne partije ne bodo uspele v svoji nalogi. Čeprav so vedeli, da večina nerazvitih držav nasprotuje komunizmu, jim je bilo istočasno tudi jasno, da se nikakor nočejo prilagoditi ameriški zunanji politiki. S pametno politiko bi se jim posrečilo, da bi nevtralnost v gledanju do obeh blokov lab ko speljali na jasne protiameri-ške tračnice. Doba po Stalinu Omenjeno stališče so zavzeli v Moskvi šele po Stalinovi smrti. Indijskim komunistom so decembra 1953 sovjetski tovariši raztolmačili, da se sicer ne strinjajo z Nehrujevo politiko, vendar pa se ne sme nikakor postaviti v isto vrečo mirno Nehrujevo in napadalno ameriško politiko. Od tedaj dalje so se Sovjeti s pomočjo svoje propagande vedno proglašali za branitelje nevtralnih držav. Mnogim lo- stvo revolucije je bilo v rokah srednjega sloja, medtem ko je bilo vojaštvo pretežno sestavljeno iz kmetov in delavcev.” Sovjetsko-kitajski razdor Pomeben korak naprej v politiki do nevezanih držav so Sovjeti napravili leta 1956, Tedaj se je začela nova doba, v kateri je Kremelj podprl nacionalistične vlade in dodelil lokalnim partijam vlogo posrednika za “vstop v socializem”. Zagovarjanje malomeščamske vlade pa je vsekakor v nasprotju s komunistično teorijo. Prav v novi politiki o d n o š a jev zasledimo prve razpoke med Kitajci in Sovjeti. Pekinški tovariši se nikakor nočejo prilagoditi politiki Kremlja. Zanje je podpiranje nacionalističnih vlad nevezanih držav pravi zločin. Lokalne partije bi po njihovem mnenju nikdar ne smole izgubiti prvenstvene naloge. Različno gledanje si lahko razložimo na več načinov. Mnogi vztrajajo na stališču, da je glavni vzrok razdora v razlaganju komunističnih dogm. Vendar pa bi bilo zelo kratkovidno, če bi se ustavili samo pri tej razlagi, saj je očividno, da Sovjeti in Kitajci želijo, da bi svo- vpliv na mednarodnem področju. Zgodovina nam pravi, da se Sovjetom ni bilo treba boriti proti zunanjim sovražnikom, ko je šlo za vzpostavitev režima, obratno pa so morali Rdeči Kitajci napeti vse svoje sile najprej proti Japoncem, kasneje pa na Koreji in Formozi proti A-meričanom. Zanje torej “revolucija” ne predstavlja zmago delavskega razreda nad malomeščanstvom, pač pa utrditev komunizma. In svobodni svet? [nepravilnim presojanjem polo-Sovjeti v svojem sporu s Ki-lžaja na otoku. Podpreti je treba tajci najbržs večkrat citirajo kubansko vprašanje. Brez direktnega posega se jim je posrečilo, da so vzpostavili komunistični režim, kar se Kitajcem z orožjem ni posrečilo v sporu z Indijo. Res je sicer, da so morali umakniti raketne izstrelke s Kube, vendar pa go debili zagotovilo, da bo Castrov komunistični režim ostal na oblasti. Tudi svobodni svet mora povzeti iz kubanske krize nauk. Ne sme se več ponoviti napaka, ki so jo Američani napravili z nacionalistične vlade, pa čeprav je njihova politika usmerjena proti vzhodu. Strateško je Kennedy izvojeval pri kubanskem vprašanju zmago, politično pa je vsekakor na boljšem Hru-ščev, čeprav bo moral dati svobodnemu svetu vrsto koncesij v zamenjavo za cfcutoj komunističnega režima na Kubi. J. R. v “Demokraciji” — Minnesota, dežela 10,000 jezer, ima dejansko preko 11,000 jezer. ,>.T: .T-. j:' 1876 ne. Pri tej svoji politiki pa so se [hodni svet razumel celotni spor posluževali tudi sindikatov in to I med obema velikanoma zgelj iz pretežno onih, ki jih niso nadzi- teoretičnega vidika. Sedanji rale lokalne partije. Na tem j sovjetski poglavarji so podedo-mestu bomo sovjetske želje naj- [vali državni ustroj, ki se je ne-bolje spoznali z izjavo glavnega tajnika kubanske ljudske socialistične stranke Blas Roče: “Oboroženi odpor je pričelo kako že ukoreninil in pokazal na nekaterih področjih svoje sadove. Kitajski tovariši pa so se do pred kratkim morali še malomeščanGtvo, saj bi akcija j boriti za neodvisnost in za po-delavskeiga razreda nikakor ne .večanje svoje že tako ogromne predstavljala odločilni faktor države. Po našem mnenju je pri ustaji. Revolucija je na svo- 'glavni vzrok razdora med Pe-jem triumfalnem pohodu šla izjkingom in Moskvo v različnem dežele v mesta, iz province do [tolmačenju vprašanja, kako za- PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRISLAN EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: BEEF RUMP ROAST BABY BEEF LIVER 49c lb. BOILED or BAKED HAM 99c lb. FRESH PICNIC HAM Be !b. v bl TRetj Mojeg (ig spomin E OBLETNICE SMRTI A LJUBEGA SOPROGA IN OČETA Prank P k* je engov Preminul 24. okt. I960. kar^T, lcto -i0 4 m'V0Je fruPl° v grobu spi, k0 -v* spornirUan’io se srečnih dni, 1Vel si med nami Ti. da 'rif P£? pvrc>si 2da.) Boga, tam ,J nebeški vsem nam da, pri n om° Z0Pet združeni, °gu v rajski večnosti! *alui°či ostali; Soproga ANGELA OTROCI ‘eveland, o., 24. okt. 1963. m JVaznanilo in JZ/ah-Vala, V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 27. septembra 1963, previden s sv. zakramenti za umirajoče, umrl po kratki in težki bolezni moj ljubljeni in nepozabni soprog JOHN ANZiCEK Blagi pokojnik je bil rojen 26. novembra 1876 v Škocjanu na Dolenjskem. Pogreb sc je vršil iz MacLarcn pogre bnega zavoda v cerkev sv. Reze v Girardu, Ohio, kjer je bila za pokojnika darovana s v. maša zadušnica. Pokopan je bil dne 2. oktobra 1933 na pokopališču sv. Križa v Racine, Wisconsin. Iskreno se zahvaljujem moji sestri, nečakom in nečakinjam v Racine, Wis., v Timminsu, Kanada in v Girardu, dalje vsem prijateljem in znancem za veliko prijaznost in sočutje, ki so mi ga izkazovali, ko je u mrl moj ljubljeni soprog. Preblagega in plemenitega pokojnika sc bom spominjala do konca svojih dni. Naj v miru pačiva in večna luč naj mu sveti. Ti, o Jezus moj, premili, zlij na dušo Ecsnjo kri, Ti dobrotne se ga usmili, raj nebeški mu odpri. Žalujoča soproga KATARINA ANZICEK in OSTALO SORODSTVO. Girard, Ohio, 24. oktobra 1983. 'A v, Veselja čas . •. vsaki čas ... kadar odprete steklenico Stroh s. Pokusite, kaj varjenje z ognjem napravi pri pivu. Stroll’s je lažje, mehkejše in bolj osvežujoče pivo. Čas je za dobro — hladno čašo Stroh s edinega ameriškega z ognjem varjenega piva. THC STKOII BREWERY COMPANY, DETROIT 26. MICHIGAN IZLETNIŠKA PODMORNICA — Na sliki vidimo Mesoscaphe v Montheyu v Švici, v katerem si bodo izletniki lahko ogledovali življenje v globini Ženevskega jezera. Izletniška podmornica Mesoscaphe ima 40 oken, skozi katera je mogoče opazovati l j en j e v vodi. živ- 6 AMEftlSKA DOMOVINA, HENRIK SIENKIEWICZ: *5 iS KRIŽARJI •š I I I I 1 i i Takoj so zunaj zado- mek smeh in dokler je ni knc- nele trombe v znamenje, da seda knez k mizi: zadonele so enkrat, dvakrat, trikrat, po tretjem glasu so se odprla velika vrata na desni strani izbe in med njimi se je pokazala kneginja Ana s prekrasno zlatolaso deklico z lutnjo, ki ji je visela preko rame. Ko jo je Zbiško ugledal, se je prerinil naprej, položil roki na usta, pokleknil na obe koleni, poln ponižnosti in občudovanja. Ob tem pogledu je v dvorani zašumelo, ker je Zbiškov postopek Mazure presenetil. Nekateri pa so se celo zgražali nad njim. “Gotovo,” so govorili starejši, “se je naučil tega običaja pri kakih tujih vitezih, a morda celo pri poganih, ker ga niti Nemci ne poznajo.” Mlajši pa so si mislili: “Ni čuda, saj je dekletu dolžan svoje življenje.” A kneginja in Jurandova nista takoj spoznali Zbiška, ker je gin j a potegnila za ovratnik k sebi. Tedaj je pogledala po ljudeh, se grozno zmedla, prav tako naglo skočila za kneginjo in se skrila v gubah njenega krila, da se ji je komaj videlo teme glave. Zbhko je objel kneginji nogi, ta ga je dvignila, ga začela pozdravljati, a hkrati izpraševati o Matku: ali je umrl, ah je še živ, ali ni prišel tudi na Mazovje? Zbiško ji je odgovarjal, a ne posebno zbran, ker se je nagibal na vse strani in skušal uzreti za kneginjo Danuško, ki je medtem včasih pokukala kneginji izza krila, a se zopet izgubila v gubah. Mazuri so se krohotali ob tem prizoru, smejal se je tudi sam knez, a ko so končno prinesli tople sklede, se je gospa veselo obrnila k Zbišku in mu rekla: “Služi nam, ljubi služabnik, in bog daj ne le pri jedi, mar-’ klečal s hrbtom proti ognju j več vedno in imel obraz v senci. Knegi-j Potem pa sc je obrnila k nja je v prvem hipu mislila, j Danuši: da je morda kak dvorjan, ki j tj; sitna muha, zlezi mi je ka j zagrešil proti knezu, j jzza krila, ker mi ga do kraja pa jo prosi, naj se zavzame r.izir^a,š ” zunj. toda D a n tl i a, ki je ] ‘ Uan‘njta jc i:,za kri. micla bistrej i pogled, je sto- ^ v zadregi, dvigajoč pila korak naprej, pripognila , , . . , 1 . •. , . , vsak hip na Zbiska svoje pia- svojo jasno glavo m naglo , - • i i , ’ , , . he, osramočene m radovedne vzkliitnila s tenkim, presun- ,. • * , i , • ... . , 1 oci — in tako lepa, da je zai- Ijivim glasom: “Zbiško!” Potem pa je, ne da bi pomislila, da gleda nanjo ves dvor s tujimi gosti vred, Skočila kakor srna k mlademu vitezu, ga objela in mu jela poljubovati oči, ust?., lica, pritiskajo se k njemu in pri tem vzklikajoč od veselja, dokler niso Mazuri bruhnili v gro- CHICAGG, ILL. REAL ESTATE FOR SALE GLENVIEW AREA Brk. and redvvd. 2 bdrrn. ranch. Gar. and end. patio rm. Lge. lot. Close to shpg., sehls., transp. — $17,200. By Owner. Phone: 968-1059. (206; ELMHURST — 3 bedrooms, 5 room frame, 2 years old. Walk to schools. 3 blocks E. of Rt. 83; 6 blocks So. of U.S. 20. $14,900. $1,000 down. $125 month. Now vacant. Phone; TE 4-0297. (206; ARLINGTON HEIGHTS-GREEN-BRIER 6 Room Bi-Level. 3 Bedrooms •— 2 Baths. Rec. Room. Attached gar. Built Ir:.s. By Owner. Phone 392-2109. (206) BEAUTIFUL Apt.' Building and neighborhood. Income property plus Tavern. Going bus., living quarters. Low 50’s. By Owner — IN 8-4322. (207) OAK PARK — 127 S. Lombard — By Owner. 3 bdrrn., 2 story stucco. Single fam. res. in need of repairs. $12,000 or best offer. — VI 8-8870. (208) BY OWNER — Will sacrifice — Must go in 30 days. 2 Flats. Steam heat. New boiler. Enclosed porches. 2 car garage. Jacob Bara — CL 4-6842. (208) HIGHLAND LAKE VICINITY 1010 CHARLES COURT For rent or lease with option. Drive out to see today. For additional inf-formation call: 829-6090. (206) gralo srce ne le v Zbišku, marveč.tudi v drugih možeh: križarski starosta iz ščitna je jel tu pa tarn polagati roko na svoje debele, vlažne ustnice, de Lorš je kar strmel; dvignil ie obe roki kvišku in vprašal: “Pri sv. Jakobu Kompo-steljskem, kdo je to dekletce?” Nato je stopil starosta iz ščitna, ki je bil debel, pa ma jhen, na prste in zašepetal Lotarinžanu na uho: “Hudičeva hči.” De Lorš ga je pogledal, mežikajoč z očmi, potem pa je namrščil obrvi in začel govo-•iti skozi nos: “Ni pravi vitez, kdor grdi lepoto.” CHICAGO, ILL. “Nosim zlate ostroge in sem redovnik,” je odgovoril s povzdignjenim glasom Hugo von Danfeld. A čast opasanih vitezov je bila tako velika, da je Lotarinžan sklonil glavo, a !čez trenutek odgovoril: j “Jaz pa sem sorodnik knezov iz Brabarita.” j “Pax! Pax!” je odgovoril J križar, “čast mogočnim knezom in prijateljem križarskega reda, od katerega, gospod, v kratkem dobite zlate ostroge. Ne odrekam temule dekletu lepote, a poslušajte, kdo ji je oče.” Toda ni utegnil izgovoriti, ker je v tem hipu sedel knez Januš'k zajtrku, a ko je izvedel od načelnika iz Jans-borka o velikem sorodstvu gospoda de Lorša, mu je dal znamenje, naj sede zraven njega. Nasproti sta sedli kneginja in Danuša, Zbiško pa se je postavil kakor nekdaj v Krakovu za njuna stola, da bi (jima stregel. Danuša je držala svojo glavo kolikor mogoče nizko nad skledo, ker jo je bilo sram pred ljudmi, a tudi malo po strani, da bi ji Zbiško mogel videti obraz. On pa je gledal željno in z občudovanjem na njeno jasno, drobno glavo, na rožnato ličece, na ramena, odeta v tesno obleko, ki že niso bila več otroška, in je čutil, da narašča v njem reka nove ljubezni, ki zaliva vsa prša. čutil je tudi na očeh, na ustih in na obrazu njene ‘•veže poljube. Nekdaj mu jih je dajala kakor sestra bratu, a sam jih je sprejemal kakor od majhnega otroka. Sedaj pa, ko se jih je na novo spomnil, se je dogajalo z njim kakor včasih pri Jagienki: postajalo mu je tesno in lotevala se ga je omedlevica, pod katero se je skrival žar kakor v ognju, posutem s pepelom. Danuša se mu je zdela popolnoma doraslo dekle — saj je tudi resnično zrasla in se razcvetela. A pri tem se je v njeni navzočnosti toliko in tolikokrat govorilo o ljubezni, da so se tudi njej odprle oči za ljubezen, kakor se cvetni popek, ki ga ogreva sonce, razvija in vse hitreje odpira, in zato je bilo sedaj v njej nekaj, česar ni bilo prej—nekaj lepota, a ne več otroška, in neka mikavnost, močno opajajoča, ki je žarela od nje, kakor žari toplota od plamena ali puhtj vonj od rože. Zbiško je to čutil, ali ni razmišljeval o tem, ker je pozabil na vse. Pozabil je celo na to, da mora pri mizi streči. Ni videl, da gledajo dvorjani nanj, da se dregajo s komolci, da drug drugemu kažejo nanj in na Danušo in se smejejo. •— Tudi ni opazil kakor od začudenja okamenelega obraza gospoda dc Lorša, a tudi ne izbuljenih oči križarskega staroste iz ščitna, ki so bile nenehno uprte v Danušo in so bile. ker so hkrati odbijale ogenj iz kamina, videti kakor volčje. Osvestil se je šele ta- krat, ko so se oglasile vnovič trombe ter dale znamenje, da je čas za v puščavo, in ko se |je kneginja Ana Danuta obrnila k njemu in rekla: “Ti pojdeš vštric nas, da boš imel svoje veselje in lahko govoril dekletu o ljubezni, kar tudi jaz rada poslušam.” Po teh besedah je šla z Danušo ven, da bi sedla na konja. Zbiško pa je skočil na dvorišče, na katerem so že držali osedlane in hrzajoče konje za kneza in kneginjo, goste in dvorjane. Na cesti ni bilo več takega življenja kakor poprej, ker so bili naseljenci že prej odšli z mrežami in izginili v puščavi. Ognje so pogasili, nastal je jasen, mr-jzel dan, sneg je škripal, a z drevja, ki ga je zibala lahka sapa, se je sipalo suho, iskreče se ivje. Kmalu je prišel ven knez in zasedel konja, pri sebi je imel sluga s samostrelom in kopjem, tako dolgim in težkim, da je malokdo mogel z 'njim ravnati; knez pa ga je sukal z lahkoto, ker je imel kakor drugi mazovski Piasti 'nenavadno moč. Saj so bile v tern rodu še celo ženske, ki so 'se poročile s tujimi knezi in 'so pri gostijah med prsti zvi-|jale široke železne palice. V j knezovi bližini sta bila tudi dva moža, pripravljena za po-'moč v potrebi, izbrana izmed (vseh graščakov varšavskega in čehanovskegg, ozemlja, strašna že samo na pogled, z rameni kakor gozdna debla— na te je z občudovanjem gle-išel iz daljnih krajev, dal gospod de Lorš, ki je pri-j (Dalje prUiudnilč' lost Dependable Washer Ever IMIWI MmiiMiiiwiiin1 Hlinili nimiMm III .. ..... ■lilUlSHlillWWJWtjUMVlLllkAAlij BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER—TAVERN FOR SALE For Information call — 678-5157. (208) REAL ESTATE FOR SALE .vTDOW must sell — 6 Room House Attic, basement, 1% car garage; W. W. carpeting, drapes, mirrors, and many extras. — Ph. 737-2161. (203) TINLEY PARK — BY OWNER 6-YR. OLD. 3 bdrrn. ranch. 3,000 sq. ft. liv. area incl. bsmt. IV2 bath, firepl., att. 2-c. gar. on % acre. Beaut, area. $23,900. — 532-3998. (206) DES PLAINES — G ROOM BRICK RANCH HOME I with attached garage. Central air i cond., 2 baths, full basement. Many 1 extras. $23,500. VA 7-6597. (207) NEW LINCOLNWOOD TERRACE OPEN 1-5 7 rm. bi-level; 2 baths, den, appls., Ig. gar. Newly dec. in and out. By Owner. Asking $32,500. For appt. — HO 5-1666. — 7041 N. KENTON AVENUE. (208) Features that make your washday Easier, Faster- H Attached hinged lid makes handy work table. ® Legs adjust to right height for you. B Simple push-pull agitator control. ■ Oversize casters for easy moving . . . includes lock. B Automatic drain board keeps water off floor, fl Extra thick, sturdy, no-drip drain hose. B Beautiful easy care white enamel finish. B Compact, precision built power unit, factory sealed with lifetime lubricant. ...anithefe&tw tiat sides themllmrk-Maytag Dependability! MAYTAG WASHERS NOW AS LOW AS Trade in your old washer NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK & SONS 6e kipiie nov sušftask, b PUflOT if S. I —...................— / Plin posuši 4 naiožke za. ceno enes^a S*»> (...to jc Vi stroškov sušilnikov, ki uporabljajo drugo gorivo) More for your home, more for your money with GAS W THE EAST OHIO GAS COMPANY ■ iiaiaBaBei«icBBuaifcsu5aa»s»BUii«raBii!!arsa«.aM».aH«an>t*Ba»aii*«*1-*] BMAGA ISMSE AGENCY FIREMAN’S INSURANCE VALERIA BARAGA, zastopnica RE 1-7(121! 1353 E. 2S9 St., Euclid, Ohio Mi imamo posebno celotno (packaged deal) zavarovanje za domove, imenovano “Home Owners Plan ’, ki obsega zavarovanje hiše, garaže, obleke, pohištva, življenjske stroške in g tatvine. $25,000 za osebno odgovornost, za škodo na zdravju „ in nepremičninah. a Mi imamo tudi zavarovanje proti požaru in vetru tor • avtomobilsko zavarovanje. GOVORIMO SLOVENSKO! 1'm mb a a « ® u a ® m f * n » n ^ » n b « n m »i * n w p » » bi b a » a ta n n » m w m « a a ■ b * * "i1. ■ BiiBitHsiaMaismnaian!taasEHaaii:HBMBnKBUUiEiaaiSiMBnnnaRaHCtL"K Importiramc in razpošiljamo v vse kraje Amerike in Kanade kšiss siGVGKiskc giwof§n$k8 pfosče* nate 5&s LtraJSp« Naročila oddajte in vsa pojasnila dobite pri MIHELIN Travel Bureau 3t)5(i St. Clair Ave., Cleveland 14, Ohio; Telefon: EX 1-104? r.iiiBMBiinizBMisciaEnitanBEEOzaziBsnssanriBaiiinnaDEiHafilsnaiaBa1383 :uiiinmimmiiii)miiiiiuiimimiiiiiimiiimimiiimiHimm*!iiiimuiimmii!iM,i^ S S JOS. ŽELE IN SINOVI I* O G n E B N 1 ZA V O n ; I 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1 " = C O L L I N W O O D S K I URA!) 4* J* £ 452 E. 152nd STREET ______________________ Tel.: IVanhoe 1-3D8 5 z Avtumobili m bolniški voz redno in ob vsaki un na razpolago i Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ~ fIttnmmittttMllniiltOIMKHIIMIMtIlllimmMMIMtMIIIIUIItlilltllMinitItoIMMIiTd. V hlap! spomin OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MAMA Truplo Tvoje pod gomilo štiri leta že počiva, duša Tvoja v večnosti rajsko blaženost uživa. Ivana Gerzel roj. JAGODNIK ki jc v Gospodu preminula 24. oktobra 1959. Spomini vedno k Tebi nam hite kot svetla luč ogrevajo srce. Ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč. Žalujoči: MRS. OLGA LAPUH in MISS AMELIA GERZEL, hčerki; MILI DODICK in ZOFI ROLEY, vnukinji; JOSEPH, WILLIAM in JOHNY SLABIČ, vnuki; in OSTALI SORODNIKI. Cleveland, Ohio, 24. oktobra 1963.