99. številka. Trst, v sredo 15. junija 1 SOS. (Večerno Izdanje) Tečaj XXIII. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon »tv. 870. Btane 4 nvč. V edinosti Je moč! „Edinost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina znaša: Obe izdanji na leto . . . gld. 21-— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drnhno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Atevilke pn 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izvej^Trstu po 1 nvč. več. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema lipravniitvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Vrednliitro in tiskarna se nahajata v ulici Cariutia štv. 1*2. I pravništvo, od-pravništvo iu sprejemanje iiiserutov v ulici Molin piccolo Stv. II, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. London 14. (»lasom vesti h Kube se bijejo srditi hoji na višinah Guantanamf). Amcriknni hočejo izkrcati 30.000 mož. Mnslilngtoii 14. Transportno brodovje, na katerem je vojaštvo, namenjeno /a izkrcanje na Kubi, je odplulo še le danes, mesto včeraj. Ta zamuda je neprijetno iznenadila vlado, ker no vedo, kako naj bi si tolmačili to zamudo. Frankobrori 14. »Frankfurter Zeitung« pri-občuje iz Manile: Ustaši se nahajajo 200 kilometrov od mesta. Mesto je obkoljeno ]>opolnoma. Vsako noč se bi jejo boji. Ustaši skušajo vzeti Manilo, da bi tam namestili neodvisno vlado že popred, nego stopijo na kopno Amcrikani. Hmllmpestn 14. V«i listi se bavijo s položajem v Avstriji, ki se jim vidi jako resen. Opozicijski listi so uverjeni, da je zginila vsa nada za kako sporazumi jenje o kvoti, in zahtevajo samostojnost v carinarskih stvareh. Jako možno je, da bodo sedanje težave neugodno vplivale tudi na one kroge, ki bi hoteli ohraniti dosedanje razmerje do Avstrije, ter jih dovesti do odločeb, do katerih je imela opozicija dosedaj le malo nade. Uhu 14. Za otvorjenje parlamenta je dospelo v Rim že nad 200 poslancev. Vse stranko imajo posvetovanja. Tudi ministerst'vo ima posvetovanje o izjavi, ki jo poda v zbornici. Ministerstvo bode imelo v zbornici le malo večino. Vari/, 14. Danes je ministarski predsednik Meline izjavil v zbornici — na razpravi o splošni politiki ministerstva — na včerajšnji govor Bour-geoisa, da vlada je vedno pripravljena k spravlji-vosti, toda soeijalizem, ako bi d osel do gospodstva, PODLISTEK. PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski. Z velikim trudom jo splezal na grič, da bi pregledal okolico in ne zablodil. Toda videl jo samo sneg, tu pa tam zaraščen z grmičjem. Sneg na desno, na levo, sneg za njim pred njim in pod njim, a naokrog — tema. Izza oblakov ni kukala ni jedna zvezda; celd na zahodu je ugasnila večerna zarja. Nič, nego tema in sneg, pobarvan črnim grmičjem. Poskušal je iti z griča. Tu so mu je zdelo preveč strmo, tam je bilo preveč goščave. Naposled je naletel na ugodnejši prostor in tipaje z gorjačo, je stopil par korakov naprej ter padel za več laktov v globočino. Prava sreča zanj, da je bilo na tem mestu za pas debelo snega; drugače bi se bil ubil z otrokom vred. Prestrašena sirota je jela potihoma ihteti (glas je imela vedno slab) in v Matijevem sren se jojol vzbujati nemir. »Zabloditi, nisem zablodil«, si je mislil, »ker to je vendar znana okolica, so naši jarki. Toda kako priti iz njih ? .. .« Znovič je jel hoditi, toda že po jarkih. Sneg mu je segal ponekje do kolen, drugje do morsko kosti, ponekje še mimo kolen. Sol je kake pol ure, kar je dospel na poteptano gaz. Pokleknil je, poti-pal z roko ter spoznal, da je to njega lastni sled. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". bi značil pogubo republike in Francije. — Bour-geois je zatrjal, da njegovemu davčnemu zistemu je ta namen, da bi prinesel olajhčanje malemu davkoplačevalcu. Drnmont je izjavil, da on je antisemit, ker množina premoženja pripada Zidom. Mej vsemi kristijnni ni niti jodnoga, ki bi imel toliko, kolikor ima Kothschild. O glasovanjih je ostala vlada v manjšini in se govori, da ministerstvo poda jutri svojo ostavko. 0 naši organizaciji. Poročal F r. Orel na zborovanji slov. učit. društva za koperski okraj. (Dalje). Večkrat smo čitali v naših političnih časopisih, da so te pokrajine država v državi, kateri ne veljajo splošni zakoni. Tako jo tudi istrski narodni učitelj neka posebnost med učitelji avstrijskimi. Omenil som že prej, da učiteljstvo no uživa onega ugleda, kateri bi mu pristojni po velovažni nalogi, katero vršuje. l)a pa posebno istrski učitelj no uživa simpatij niti med svojimi stanovskimi tovariši istorodnih drugih pokrajin, to je obžalovanja vredno. Cestokrat sem imel priliko slišati, da so ti tovariši, govoreči o učitelju, govorili kakor o kolegu druge vrste. Krona temu pa je novi epiteton ornans, kateri so mu je poklonil o priliki zborovanja našo »Zavezo« v Opatiji. Tedaj se ga je nazvalo: istrsko šemo. Ako bi bilo to veljalo moji malenkosti, stisnil bi bil molčč ramena, tolaže se s tem, da sem morda napravil kako nerodnost, torej zaslužil ta poklon. Ali, ko je oni gospod (nomina sunt odiosa) izgovoril to, tedaj ni vedel zame, niti me videl in tako bi bil dobil ta častni naslov tudi katerikoli Vtis, ki bi so bil našel tedaj »To ju uprav napačna pot!« jo zamotnljal ter krenil v drugo sotesko. Znovič je korakal nekaj časa ter našel nekak rov pod gričem. Otipal je z roko steno in podobo jame ter so prepričal, da je to ono mesto, kamor je padel poprej z rebra. Napel je posluh, kajti zdelo so mu jo, da sliši nekak šum. Evo, grmičje mu tako šumi nad glavo. Tam gori je nastal veter ter drvil oblake, sipajoče droben, toda oster sneg, ki ga jo pikal po rokah, kakor roj komarjev. »Kaj, ko bi bila prišla poslednja ura?...« mislil si jo. »1 — no...« je zašepotal, saj moram poprej najti konja, da me ne bodo imeli za tata«. Ovil jo siroto, ki mu je, neglodč na gibanje in neugodnost, na rokah, trdo zaspala ter jel iti po klancu brez cilja, samo da je sploh nekam šol. »No bilo bi pametno sedeti«, je mrmral, »kajti če endrat sedem, pa zmrznem, a konj vendar ne pustim tatovom......« Oster sneg je padal čimdalje gostejši ter pobelil Matijčka od nog do glave. Slišajoči veter, šumeči po griču, se je hlapec radoval, da ga meteliea ni zalotila na polju, marveč v jarkih, kjer jo vsikdar nekoliko bolje. »Se celo toplo je — toda vendar ne sedem, marveč hoditi hočem semtertje do jutra, sieer bi zmrznil«. Bilo jo še daleč do polnoči, ko so nogo Ovčarju povsem odpovedale pokorščino, da ni mogel več ž njimi odgrinjati snega. Torej je obstal ter jel cepetati z nogami na mostu. Ker pa ga jo utru- Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. na mojem mestu. One noči nisem več spal, ker sem premišljeval, po katerem vspehu se je sodilo učitelja istrskega, ko se ga je tako počastilo. Ne manj nogo učiteljstvo drugih pokrajin trudi se učiteljstvo te dežele za narodovo prosveto in pri tem bije tak boj za obstanek, o katerem no moro imeti pojma oni, ki ni sam živel v tej tužni pokrajini. Da-li jo torej učitelj istrski ros zaslužil tak poklon, o tem, častita gospoda, sodite Vi. Po naslovu, kateri sem dal svojoj nalogi in po tem, kar sem poročal dosedaj, sodili bodete, da sem se oddaljil od predmeta, govorč o našem položaju. Ali položaj spada po moji sodbi tudi k točki organizacije. Storil sem to tudi zato, da sem odvrnil morebitna očitanja, ako se dosedaj no moremo ponašati z vspehi, in tudi zato da som rešil čast našo. Gospodje, ki so žo pred menoj obravnavali ta prodmet, so povdarjali, da naša organizacija so spopolni najpoprej, ako bodemo tuneli spoštovati sami sebe. »Popotnik« je napisal v svoji lanski 20. številki: »Glavni vzrok, da nam naša lopa, skoraj vzgledna organizacija tako malo koristi, jo pomanjkanje celokupne (povdarja celokupne) stanovske zavesti. Kjer te ni, ni stanovskega ponosa, ne zaupanja v svojo moč iu no spoštovanja samega sobe; kedor pa se ne spoštuje sam, podlaga jo tujčevi peti.« V sedaj navedenem citatu se povdarja vzgledna organizacija naš-. Tudi g. E. Gangl je trdil na občnem zboru »Slov. učit. društva« v Ljubljani dne 2H. decembra 1H(,)7, da ne misli, da nismo or-ganizovani že danes tako, kakor malokateri stan. Jaz so s to trditvijo nikakor ne vjomam. Ako bi že bili tako vzgledno organizovani, potem bi moral nehati v naših vrstah vsaki sepa- dilo tudi to, približal so je k nekemu rovu ter se oprl z hrbtom ob glinasto steno. Ta prostor ze mu jo zdel izvrsten. Bil jo nekoliko vzvišen nad sotesko; globel njegova ni bila prevelika, pač pa primerna za jednoga Človeka. Od vseh stranij ga je obkoljcvalo grmičje, torej ga tudi sneg ni dosti nadlegoval. Vrhu tega jo imel še drugo prednost ta prostor. Ko se mu jo spodrsnilo, začutil jo Matija, da na desno v globeli je nekak širok kamen, tako visok kakor stol. »Sesti, ne sedem«, mislil si je, »ker bi zmrznil. Toda nekoliko posedeti jo mogoče. Resnica«, je dodal sam pri sebi čez nekaj časa, »na mrazu se ne sme spati niti ležati, toda nekoliko posedeti ni škodljivo«. Sedel je torej pogumno, potegnil si kučmo na ušesa, močneje zavil siroto, ki je še neprestano spala ter premišljeval, da — ko si počijo nekoliko, pojde zopet cepetat z nogami, pa si znovič počije ter znovič nekoliko poecpeta in tako dočaka jutra. »Da bi le ne zaspal«, je mrmral. V tej globeli ga sneg že ni dosegel: celo zdelo so mu jo, da jo nekoliko topleje. Matiju so so zmrzle noge otajale in namesto mrazu je čutil, da mu nekaj hodi po stopalu, kakor mravlje. Te mravljo, prelazivši mu med prsti, so mu jele brneti po vsem stopalu, potom so zlezle na zlomljeno nogo, na to na zdravo ter doseglo kolen. (Pride se). ratizem, odstopiti bi morale oscbmmti v prid celokupni stanovski koristi. Svojo edinost bi pa najbolje pokazali v tem, da l»i se odločili imeti le jeden strokovni list. Taktično slovensko uČiteijstvo nima svojega glasila, kajti pcdugogična lista, katera izhnjata v Slovencih, je jeden štajerski, drugi kranjski. To potrjuje tudi g. I. Sega v 5. stv. »Popotnika« letnika IHtHi., ko pravi: »Skoda le, da sta lista nekako omejena, reksi, da sta razširjena večinoma bolj v dotični deželi, kjer izhajata«. In s kakimi težavami se boriti upravi obeh listov, to nam kažejo njuni koneeletni računi. <) Popotniku ■ smo slišali na lanskem Zavezinem zborovanji v Celji, da tiči tako v dolgovih, da mu bode težko izkopati se. Pa tudi Učiteljski tovariš« je imel v lanskem letu 2!)6 gld. defieita, kateri se sicer za letos še pokrije, ker ima od prej 240 gld. gotovine in če se vštejc 100 gld., vloženih v poštni hranilnici. Da se je torej pokril primanjkljaj, trebalo je nekako načeti fond. In kedar se izprazni ta ! ? »Učiteljski tovariš« je v svoji IS. štv. lanskega letnika sam konstatirah da nas je premalo slovenskih učiteljev, da bi mogli vzdržavati dva lista z jednakim programom. »Ako bi se ti glasili združili, potem bi tudi slovensko ueiteljstvo imelo veliko manjše stroške, pa veliko več duševnega haska, kar je v današnjih dneh posebno važno, ker se nam le prerado pred-baciva duševno omejenost in drugo.« Tako gosp. Sega v prej navedeni številki. (Pride Se). Politični pregled. Izjave atrank v parlamentu avstrijskem. Včeraj so izdale stranke svoje izjave. Izjava skupin večine pravi: Večina je požrtvovalno storila vse, da bi omogočila delovanje v parlamentu, in je opuščala vse, kar bi moglo ovirati to delovanje. Tako n. pr. ni izvolila prejšnjega predsedništva, je opustila strožje odredbe za slučaj motenja razprav, je vsprejela brez opozicije nove jezikovne naredbe, spremenjene v prilog Nemcem, in ni storila nikacega poskusa za (»krajšanje jezikovne razprave. Izjava povdarja, da jo večina povodom predloženja začasnega proračuna in velevažnh narodno-gospodarskih in soeijalno-politiških zakonskih načrtov storila poskus, da hi sprožila parlamentarno razpravo o istih, in to na jedni strani v obrambo ustavnih pravio parlamenta, na drugi strani pa v interesu močno oškodovanega gospodarstva. Ko pa je videla, da je na posvetovanju načelnikov klubom opozicija odbila vsaki predlog večine, je poslednja opustila nadaljnje prizadevanje, ker je možno po sedanjem pomanjkljivem poslovnem redu, da manjšina zapreča vsako posvetovanje ter bi takov poskus za razpravo le povekšal razburjenje v zbornici. Tako je morala zbornica vnovič ostaviti delo, ne da bi bila ni najmanje ugodila potrebam poljedelskega, obrtnega, industrijnlnega in delavskega prebivalstva, nahajajoeega se v težki krizi, ne da bi bila odprla možnost izvršenja obsežnih namerovanih investicij in ne da hi se bila izognila izvenparhunentarnemu dovoljenju davkov. V interesu monarhije nujno potrebna pogodba z Ogersko, po katere ugodni rešitvi bi se mogla razbremeniti ta državna polovica in bi zajedno mogla prit' pomoč deželnim financam, ostane nerešena Se nadalje. Do volitve jezikovnega odseka niti ni prišlo, in nič manje nego 51, večinoma opozicijonalnih govornikov je priglašenih sedaj ob sklepu zasedanja. Globoko obžalovaje te odnošaje — za katere more po svoji vesti odkloniti vsako odgovornost — izjavlja večina vzlie skušnjam, ki jih je doživela v zadnjem zasedanju se svojo pri-jenljivostjo, sezajočo do samozatajevanja, in vzlie prebitim težkim napadom, da je pripravljena do vsake žrtve v dosego cilja, po katerem stremi vlada, po zopetnem izdatnem purlamentariškcm delovanju, v kolikor hi žrtev ne značila nje abdikacijo kakor večina in ne bi dovajala do odpovedbe temeljnim načelom, izraženim v adresnom načrtu od 1. lHJtT. Ta izjava večine jo pač pojav uprav evan-geljske zmernosti, samozatajevanja in spravljivosti in verjamemo današnjim poročilom, da je bilo v parlamentarni komisiji desnice hudih bojev, prodno se je vsprejela ta izjava. Je že zopet delovala tu zavora, kateri je ime — Dipauli! Izjave nemške napredne stranke, nemške ljudske stranke, nacijonalccv in krščanskih soeijalistov povdarjnjo, da te skupine tudi v bodoče ostanejo zveste nemški vzajemnosti ter zahtevi po odpravi jezikovnih naredeb. Nemška ljudska stranka pravi, da te naredbe značijo žaljenje nemškega nar«»da. Dokler m* bodo hoteli čuti glasu nemškega naroda, ni niti misliti na parlamentarno delovanje. \emSki naprednjaki pa so toli drzni, da očitajo svojim narodnim nasprotnikom, da ne kažejo nikake dobre volje za pošteno spravo. Liberalno veleposestvo ni še izdalo svoje izjave, a gotovo je, da bode zahtevalo tudi ono, da se odpravijo jezikovne naredbe. O položaju. Jeden sotrudnikov lista »Reiehs-\\ehr« je imel z jednim voditeljev desnice razgovor o položaju, sosebno pa o odloženju razprav zbornice poslancev. Ta parlamentarce je tega menenja, da je to nenadno odloženje bil —■ zgrešen čin. Grot Thtin se je s tem — če tudi nehotč — zadel ob desnico, ne da bi našel kaj hvale na levici. O tem ni dvoma, da bode na jesen viharneje v zbornici, nego je bilo v tem pomludanjem zasedanju. To pa že zato, ker se bode opozicija kazala razžaljeno, da grof Tinin ni odgovoril na nje interpelacije radi dogodkov v Gradcu. Tudi v tem se moti grof Thun, ako meni, da uvcljavljenjem raznih koristnih in popularnih zakonov na podlagi § 14. doseže, da bodo stranke na jesen bolj spravljive. Počitnice gotovo ne donese j o ohlajoiija. Vsled nemško-radikal-nih agitacij se bodo tudi najzmerneji nemški poslanci lliorall kazati radikalne. Sohoncrerjeva skupina bode spretno izkoriščala brezvspešnost razprave o jezikovnih predlogih in bode še zasmehovala druge nemške skupine, da so se sploh spustile v razpravo. Istotako se bodo izkoriščali dogodki v Gradcu. Vsemu temu bodo posledica ta, da so nasprotstva še poojstrd, ter bodo stranke na jesen še manje spravljive. Z odloženjom razprav je torej grof Thun napravil radikalcem le uslugo. Mesece je pustil zbornico zbrano, a sedaj jo je poslal domov, ne da bi se bil dosegel ni najmanji vspeh. Desnici je na vse zadnje vsejedno, kaj da počne grof Thun. Ona je sedaj zložna in mor© mirno gledati v bo-dneIIost. Desnica ni vladna stranka in nima do mi-nisterstva nikakih odnošajev. Najbolji dokaz temu je dejstvo, da voditelj desnice, vitez Ja\vorski, še v nedeljo ni vedel, da se zbornica odloži. Ta parlamentareoVlesnice ne veruje, da bi se jezikovne naredbe odpravile. To bi tudi ne koristilo. Opozicija ne bode zadovoljna tudi po odpravi jezikovnih naredeb. In Cehi bi so tudi postavili po robu najodločneje, ako ne dobe primernega nadomestila za jezikovne naredbe. Položenje bi se torej le poslabšalo. Grof Thun bi imel potem sovražnikov na desni in na levi. Toda izhod se mora najti. Tak izhod bi mogel biti dober jezikovni zakon, katerega pa bi ne smela skleniti sedanja zbornica. Ta jezikovni zakon se mora izdelati brez strasti, brez narodnega sovražtva, le po načelih pravice in pravičnosti. Za to ni zmožen sedanji parlament. In ker je že došla ta kriza, mora biti vladi naloga, da odvrne državno krizo — in če bi so imel žrtvovati parlament v njega sedanji sestavi. Pravi Avstrijci ne bodo jokali za tem parlamentom. Voditelj desnice je torej izrekel sodbo, ki se do pičice pokriva z sodbo, ki smo jo napisali mi v zadnjem izdanju: »V nemškem taboru ne more priti do pomirjenja, ker niso vznemirjeni radi jezikovnih naredeb, ampak je gotovo, da bodo besneli še naprej, tudi če so danes odpravijo jezikovne naredbe. Zato se čudimo grofu Thunu, da hoče zopet valiti kamen navzgor, da-si ve, da mu gotovo zdrkne zopet nizdolu«. Proti nemškemu radikalizmu. V nedeljo se je imel vršiti v Boloanu shod nemških katolikov južnega Tirola, na katerem bi bili govorili o propovedi škofa tridentinskoga glede nemško-na-cijonalncga lista »Bozcnor Zeitung«. Ta shod se pa ni mogel vršiti, ker je župan dr. Perathoner v zadnji hip odrekel meščansko dvorano. Vzlie temu je prišlo na tisoče kmetov od vseh strani. Ob splošnem navdušenju so zborovalei izrekli svojo ogorčenje listu liozener Zeitung« in nemškim radikalcem sploh. Pritrjevalnih pisem je došlo iz vse Avstrije. Tu bi bila na svojem mestu ta-le opazka: In vendar so bili ravno konservativni poslanci iz Tirola, ki so jeli na strani večine delati težave iz strahu pred nemškim radikalizmom. Umikaje se pred radikalizmom, so le gladili pota -- radika- lizmu. Sedaj pa morajo popravljati kmetje, kar so zavori I i poslanci. Svarilo avstrijskim Nemcem. V Bero-linu izhajajoči list »Post« pravi —govori o sedanj i krizi v Avstriji —, da je obnovljenje pogodbe z Ogersko v interesu avstrijskih Nemcev. Pomanjkanje politiške skušnje in dalekoglednosti — toda sta bila od nekdaj pogreška avstrijskih Nemcev. Isti niso imeli nikdar pravega vida za razmerje sil. Ali ne bi bil to nazadek, reakcija brez primere, ako bi se zrahljala zadnja voz jednotne države in bi se potegnila carinarska meja mej obema polovicama? Sedaj imajo Nemci v rokah, da obvarujejo status quo s tem, da — ne da bi škodovali svojemu narodnemu boju — dajo državi, kar jej gre, in ponove zopet za jedno desetletje staro državnopravno razmerje. »Post« zaključuje: »V rosni uri bi hoteli še enkrat posvariti avstrijske Nemce, da bi radi državne ukupnosti, radi trozveze in radi evropske mirovne politike, premagovali sami sebe«. Ako imajo Nemci le Se trohico hladne razsodnosti za svojo lastno korist, morali bi slušati to prijateljsko svarilo. Prav ima berolinski list: duva-listična oblika naše države so je ustvarila le dvema narodoma na korist: tu Nemcem, tam Madjarom. Temu resničnemu smotru svojemu je služil duvalizem zvesto do današnjega dne: vzdrževal je nemško-raadjarsko gospodstvo in temu gospodstvu na ljubo imamo zvezo z Nemčijo in Italijo, sedanjo vnanjo politiko, ki zopet upliva na notranjo politiko, v ziuislu neprijaznem Slovanom. Berolinski list svari Nemce, naj ne delajo ovir obnovljenju pogodbe z Ogersko: v imenu nemške koristi, ki sloni na duvalizmu in trozvezi! Iz toga svarila Nemcem si tudi Slovani lahko izerpijo prav primeren pouk za nadaljnje postopanje sosebno ob vprašanju obnovljenja pogodbe r< Ogersko. Domače vesti. V spomin Frana Skedla, bivšega c. in kr. komisarja mornarnice. Bilo je v nedeljo popoludne v Pulji. Takoj po kosilu sem odšel v kavarno »Miramar«, kjer so bili že zbrani prijatelji Ante, Dašo in Lacko. Nisem Se izpil kave, ko je predlagal Ante: »Pojmo kStoparju! Brežanka je dobra, v Sumi je hladno! Tam naredimo lahko »tresette«. »Cuj Ante, pa daj ti plačati voz, ko je tako vroče!« se je oglasil Dašo. »Tega pa ne; jaz pojdem raje pes, a ti, mlad kapelan, se lahko voziš se svojima Hrvatoma Lackom in doktorjem«. Ni še izrekel teh besed naš Ante in glej, že sta prihajala v kavarno Ambrož in S k e d 1! Ko sta izpila kavo tudi ona, dvignilo so nas je vseh šest in smo se odpeljali na dveh vozeh v »cesarski gozd«, to jedino zavetišče pred poletno vročino v Pulju, seveda določilom, da plačamo vsak za-se in ne Ante za vseh. Tako se je godilo vsako nedeljo, vsaki praznik, radi česar se je moja žena srdila precej, a ni jej koristilo. Kdo ne bi se rad vozil ali sprehodil do »cesarskega gozda« v gostoljubno gostilno Stoparjevo (nič ne de, da je trebalo slano plačati), kjer ti je Stipe časno, še tudi kasno poslužil za u ga si te v žeje in ukrotitev razburjenega želodca, mej tem ko ti je milo dete Herminica ponudila nagelj ali rožico, a vesela čud prijatelja Skela te je vsaki hip prijetno šalo silila na smeh. V resnici, krasni so bili oni dnevi: Antina patrijarhalna resnost, zasoljena večkrat tipičnim »lnn«, in pa Skedlova vesela prehrisauost držali sti društvo vedno animirano. In prepevalo se je v »cesarskem gozdu«. Oh, kako se jo razlegal milozvočni »čez« našega Skedla po večerni tišini! Tudi Ante se svojim »bassopro-fondo« ni zaostajal, dočim smo mi drugi pomagali vsaki po svoji moči. Lepi časi so prošli. Dašo je moral v Mrko-palj, kamor so ga imenovali župnikom; doktor se je preselil v Trst in Skedl se je vkrcal na vojno ladijo »AVien« za Kreto. Ostala trojioa so seveda tudi So pozneje zahajali v »cesarski gozd« in če Stopar ni hotel biti za »četrtega«, pa sc je igralo »tresette« v treh. Zdaj pa je došla tužna vest: črna smrtjo pokosila našega dobrega, veselega Skodla v naj- boljši življonski moči. Otela ga je ljubavi užaljenih sorodnikov in vernih prijateljev. S k e <11 a F r a n a ni več! Je-li to mogoče? Je-li to mogočo ? Ono zdravo junaško telo, oni raz-veselujoči humor, one živahne doskočice, ona šaljiva j>ri|M>vedovanja — vse nam je minolo! Rodna gruda pokriva smrtne ostanke Tvoje, o dobri in veseli Frane! Duša Tvoja prijateljska pa je odle-letela k Onemu, ki jo je vstvaril, in gotovo gleila sedaj na tugo in žalost vseh nas, ki smo Te spoštovali in ljubili! Pokoj Ti večni! Vživaj rajsko blaženstvo! Jeden ml šestorice. Ohrekovalei naroda našega. Saj smo vedeli, da sta »Mattino« in »Piecolo« zagrešila zopet grozno obrekovanje, ko sta poročala o nekem divjaškem napadu« na izletnike v Nabrežini. Po avtentičnem poročilu, ki smo je prejeli iz Nabrežine, se je stvar dogodila take-le: Na javnem trgu pred Tancetovo in Cahari-jevo gostilno je sedelo minolo nedeljo na večer mnogo ljudij, ki so se mirno zabavali med seboj, Povdariti treba pa, da je bilo občinstvo mešano, in ne samo slovensko, ker je bilo kakih sto laških izletnikov. Kar je pridrčal na trg voz, na katerem je bila družba f>—f> oseb, ki je kričala na vse grlo: V iva Dante Alighieri, el g ran maestro e protettore della Lega Nazionalo!! Vmes pa je bilo čuti neko poznano laško izzivalno pesem. Ljudstvo se niti zmenilo ni za to krit* a n j e. Kar je voznik — ne vemo, ali je bil pijan ali kaj — naglo zasukal konja proti jedni mizi, okolo katere je sedelo možkih, ženskih in otrok, aami laški izletniki. Ženske in otroci so začeli kričati, mož k i pa so dvignili stolice proti konjema. Voznik, videči, da je slabo zavozil, je hitro obrnil konja in zdirjal z javnega trga. Vse to se je izvršilo v dobri pol minuti. Občinski redar je konstatoval takoj, da je bilo res prebrnjonih par stolić, a ni kdo ni vedel, kako se je zgodilo to. O polunoči pa so se povrnili isti kričači v spremstvu križkih orožnikov pod pretvezo, da hočejo imeti dva zgubljena klobuka. Eden pa je priznal postaje vodji Olivu Duchattiju, da je klobuk zgubil mej potoma!!! O tem besedovanju pa so kričali dotičniki, sosebno pa vozniki : Tukaj ste toliko ravbarjev! Pravo čudo je bilo zares, da je ljudstvo ostalo mirno in da je le protestovalo proti takemu žaljenju in izzivanju. Pretepa ni bilo nikakega, le člen one družbe Fran Berbot — njegovo ime treba ovekovečiti na tem mestu — bo je pritoževal, da je nekaj opraskan na rokah, a ni vedel, kako se mu je pripetilo to. Pridodati bi bilo, da jo dotični voznik zatožen od orožnikov. Županstvo bode protestovalo uradno proti nesramnim lažem, ki sta jih prinesla »Piccolo« in »Mattino«. Konečno bodi še zapisano tu, da v Nabrežini živi veliko italijanskih delavcev, in celo laških podanikov, a nikdar se nobenemu ne zgodi kaj zalega radi njegove narodnosti. To povdarjajo tudi tam živeči Lahi sami, ki so minolo nedel jo glasno izrekali svoj stud na grdem postopanju dotične družbe, ki je žalila in izzivala, a v zahvalo, da jim ljudstvo ni poplačalo, kakor bi zaslužili, pa kriče sedaj — o divjakih v Nabrežini! D a bi le bili Lahi povsodi tako tolerantni in — civilizovaui kakor so v Nabrežini, imeli bi drugačnih odnošajev v deželi. Sram pa bodi tudi glasili, ki se dajeti porabljati za zistematično obrekovanje našega ljudstva tudi tedaj, ko to ubogo ljudstvo mirno prenaša najnesramneja žaljenja in izzivanja. Dopisniku iz (»urice. Kar se dostaje opisanega čina samega, smo pripravljeni natisniti Vašo pritožbo, ker je novinstvu dolžnost grajati nepristojnosti, kjer jih koli vidi. Ker pa je obdolženje, ki ste naperili proti dotični odlični osebi jako hudo, moramo že zahtevati, da dotičnik, kateremu so je baje dogodila opisana krivica, vse potrdi z lastnim podpisom. Za taka težka žaljenja ne moremo prevzeti odgovornosti pred javnostjo. Ali, spoštovani gospod: opazke, ki ste jih pridodali označivši dotični slučaj, so nas naravnost užalil e. Tako ne sme klicati Slovenec Slovencu! Prosimo Vas, prečkajte še enkrat, kar ste napisali: »Vsa čast gos[»odu.......v drugem obziru, toda če meni on takim in enakim načinom pridobiti si simpatij med slovenskim narodom na Primorskem sploh in v Gorici še posebej, se najbrže jako moti. Lepo jo biti energičnim, a ko so ta eneržija spremeni v pedanterijo, je neodpust-1 j iva. Primorskih Slovencev je malo — mi ne moremo tako pometati se svojimi ekzistoncami kakor morda kje na Kranjskem, in gospoda meni najbrže, da je — doma!« Gospod! Mi menimo, da jo Slovenec povsod doma na slovenskih tleh, povsod, kjer bijejo slovenska srca, kjer se razlega mili jezik naš. Slovenec ne sme biti nikjer tujce na slovenski zemlji! On sam so ne sme čutiti tujca, in drugi ne smejo smatrati tujcem njega. Kam bi prišli, ako bi hoteli izvajati Vašo načelo, da je Slovenec tujec, čim je prestopil po-litiško mejo svoje ožje domovino! Ljudstvo nežna razlikovati. Po takih naukih so sovražtvo kaj rado obrača ne toliko proti osebam, ampak proti prebivalstvu sploh iz druge kronovine, proti — bratu. < 'ujte! Prvi, ki bi morali umolkniti, bi bili n. pr. mi v uredništvu »Edinosti« in z nami vred bi bila zadeta od prekletstva »tujinstva« četa nnjdelavnejih probuditeljov naroda po Istri. Potem bi bili sicer »doma«, ali ta dom no bi bil več naš — slovenski doni! Pa brez zamere, spoštovani gospod! Mi nočemo zagovarjati ni Petra ni Pavla, ali Vašega dopisa nismo mogli in nismo smeli natisniti, ker bi bili grohokopi narodu, ako bi širili take nauke med narod ! Skrajna nesramnost. V svetem Ivanu napravita dva mladeniča Giovanni Germek in Gio-vanni Petrič ples. To bi še bilo, a če pomislimo, da razpošiljata za ta ples že sedaj vabila po hišah v italijanskem jeziku, mora to vsaeega poštenjaka razljutiti. Da je še zgubljenih ljudi je res žalostno, a da se taka sodrga nahaja tudi pri nas, je že prežalostno. Vabimo vse prave Svetoivančanc, da pokažejo tem mladeničem, da je nehal oni čas, ko smo mirno prenašali vsako razžalitev. Skušajmo, da ne pojde nobeden zraven ter da nihče no daruje ni beliča v ta namen. Zalivala. Za srečkanje na veselici ženske podružnice v Hojami so darovali: g. Ante Truden 5 gld.; g. Aite 1 gld.; g.a Ema Abram 0 krožnikov s čašicami za črno kavo; g.a Drag. Po-nikvar, boinboniero, č. g. M. Sašclj, župnik v Istri, krasen tintnik; č. g. Zupančič, kapelan pri sv. Ivanu, krasno nočno svetilko; g.a Giurgievič dve lepi majhni vazi; g.a Delkin krožnik, steklenico in čašo; g.a Skert, klobuk za luč; g.a A. Piščane, zavitek razglednic; g.a Kranjo sladčič in igrač; g.a Kavčič, igrač; g.a 1). Guštin, košek za slike in 2 majhna kit. solučnika; g.a A. Gustin, igračo in vezan prtič; g.a I. Mikelič kitajsko vazo in škatljico sardin; g.a M. Debelak, karafino; g.a 1). Kramer zavitek Ciril-Met. žvcplenk, tobaka in papirja za cigarete; g.a Pavlina Venutti škutljo s sladčicami in dekoracijo; g.a 11. Piščane o škatljie Ciril-Met. kave; g.a O. Mikelič 2 stenska koška za slike; g.a N. Pirjevec 2 podobi v okvirju in ono brez okvirja; društvo »Zarja« sliko rujanskih tamburašev; g. prof. Manditf 2 lepi brv. knjigi ; g.a Gržina '2 čaši in pripravo za zobotrebce; g.a F. Ipaveo pripravo za zobotrebce in malo galanteriji*; N. N. košek za sadje, šaljivo pripravo za smotke in lepo, majhno vazo; g.a Strinjal' vazo in krožnik z čašo za črno kavo; g. Premrli zavitek slik in razglednic, belo-modro-rudoč rog za cvetlico. Zahvaljuje se iz srca vsem darovalcem in daroval kam Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu. Za cerkvico sv. Cirila in Metoda v Pa-drleah so darovali nadalje sledeči gospodje: Miller & Aichholz 3 gl., Jakob Bambič 2 gl., Hiliard Aite, Zofija Hvala, Negode Anton, N. N. po 1 gl.; Marija Vodopivee, Katarina Kalan, Ce-larc in Blazina, Mar. Cuček, Gregor Furlani, Drobnik Marija, N. N., Marica, E. P., Avgust Setuičar, Em. Kumar, Kranja Doiigan, Ana Ščuka, Ana ud. Gašperčič, Marija Krš, Marija Negode, Marija Kjuder po 50 nč.; A. Slavik 40 nč., M. Pcrhaveo 30 nvč., Frank Tereza, Jos. Komer, Fran Giittl, Veronika Zupančič, Jos. Jaklič, Sosič A poloni ja, Terezija Pusnie, Marijana Baje in Mar. Bajt po 20 nč.; Matija Karmelich, Ana Gudrual Narija Giittl, N. Masotti, Jos. Susmel in Marija Sultan j »o 10 nč. (Pride še.) Pevsko drilštv« ..Slava" pri sv. Mariji Magdaleni je sklenilo, da se korporativno udeleži slav-nosti v Sežanf. Za podružnico družbe sv. t'lrila in Metoda na (»retl se je nabralo v veseli družbi pri g. Fr. »čuku v Barkovljah 2 kroni. Poziv. — Poživljamo vse one posestnike v naši okolici, kateri se čutijo oškodovane po nalaganju novega osebnega davka, da se nam prijavijo čim prej, da napravimo zanje prošnje oziroma pritožbe proti odmerjeni dohodarini. Prijviti se je do 25. t. m. v pisarni kmetijske družbo od —10 pred poludne, Via Geppa št. 12. I. Vsakdo naj prinese seboj plačilni nalog, ki ga je prejel ! ! V sv. Križu bode dne 20. t. in. na dan sv. Petra , patrona tamošnje župne cerkve, lepa cerkvena slavnost. Kakor vsako leto bode procesija, v kateri bodeta pela . F. S. Villiar: »Domovini«, moški zbor, novost, od društva s častnim darilom nagrajena skladba, (i. L. Pahor: »Domovini«, mešan zbor, novost, od društva s častnim darilom nagrajena skladba. — Odbor si je svest, da jo storil svojo dolžnost; preskrbel jo za koncert dve novi skladbi s svoječasnim razpisom dveh častnih daril, izbral za veliki koncert v vsakem obziru ugoden kraj, in odredil koncert v olajšanje oddaljenim gostom na jako priličen dan. Povoljna izvršitev in konečni srečni uspeh 14. avgusta pa bode zavisen od po-žrtovalnosti in vneme čč. irg. poverjenikov, raznih slovenskih pevskih društev, pojedinih pevk in pevcev. Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuji, osnovano na najširši podlagi, ne razpolaga na svojem sedežu v Ptuju številnim in znamenitim pevskim zborom, ker so se razmere od njegove ustanovitve do danes korenito predrugačilc društvu na škodo, njegova moč temelji v njegovih pravilih, sloni na njegovi širni organizaciji. Tužne narodne razmere po ponemčenih spodnještajerskih mestih in trgih zahtevajo neogibno in nujno obstanek društva z lahko gibljivim aparatom, ki prireja koncerte zdaj tu, zdaj tam, in če bi takšno še ne bilo, moralo bi se takoj ustanoviti z ozimni na narodne koristi. S toga stališča in z ozirom na sijajne in vidne dosedanje vspehe našega društva prosimo uljudno vse, naj izvrše svojo narodno dolžnost krepkim sodelovanjem in podpiranjem društvenega namena. Gospode poverjenike in tisto gospode, katerim smo poslali nabiralne pole, prosimo uljudno, da blago-vold pole z nabranimi doneski vrniti najdalje do H. avgusta, da nam bo mogoče sestaviti račun. Za odbor: Dr, Bela Stuhec, t. d. predsednik. Poskusa samomora. V torek popohidne okolu T), ure je bil poklican zdravnik z zdravniške postaje v ulico Pieta št. 2. Ivo jo prišel tja, je našel v zelo obupnem stanju l(i-letno šiviljo Marijo Go-lobič, ki je zavžila malo prej 20 gramov ogljeneeve kisline. Opral jej je želodec in naročil, da se jo prenese v bolnišnico. Vzrok takemu obupnemu početju je bil, da je nesrečniea bolehala že kake tri leta. Prodno je izvršila ta obupen čin, vzela je v roke razpelo ter molila. Na lice mesta je došel pol. oficijal I lasek, ki jo spisal dotični zapisnik. 15-letna Amalija Colja, bivajoča na velikem trgu št. (5, se je sprla v torek opoludne so svojimi stariši ter je odšla od doma, rokši, da se umori. Ker je ni bilo več nazaj, šol jo oče okolu 1'. ure na policijo, kjer je vse naznanil. Bilo je 10. ura in pol, ko je neka odraščenadeklica vstopila v hišo št. 1 v ulici Croeiera. Vratar jo jo zapazil ter jej je sledil.' Ona je začela božati. Ko je prišla do okna druzega nadstropja, že so jo nagnila, da bi so vrgla skozi isto, ali zgrabil jo je vratar, ta liip dohitevši jo. Na to su poklicali hitro zdravnika / zdravniške postaje in mater Amaliji no, Dekle so preveli v I m tlnist.it*«>. Sinoči j«1 našel neki redar moža »lonečega ob zidu na trgu del Sale. Vprašal ga je, kaj da počno tu? Mož mu je odgovoril: Sit sem življenja, zato sem si prereza I vrat! Ker je res krvavel in jo bil ves prehledel, dal ga jo redar sprovesti najprej na zdravniško postajo iu potem v bolnišnico. Nevarnosti ni velike. Možje .'U-letni mizar Ivan Sehindler, bivajoči ne trgu Trauner št. 1. Nesreče. Včeraj zjutraj je bila povožena ">.'!-letna perica Ana Znideršič iz Barkovelj hšt. liV» na trgu ob štaciji. Sprovedena j«' bila na zdravniško postajo, ker je bila ranjena na desnej nogi in roki. JtMetnemu kamnoseku Štefanu Zlobcu se je zvalil precej težak kamen na levo nogo. Ranjen je precej. Sproveden je bil najprej na zdravniško postajo in potem v bolnišnico. Taka nesreča se je pripetila dO-letnemu kmetu Mihajlu Tavčarju iz Repnja. Vsprejet je bil v bolnišnico. Z Dlllinjil smo prejeli sledeče vabilo na zabavni večer slovenskega kluba, ki bode v soboto dne IS. junija t. 1. v dvorani L. Pelikanove restavracije zum NVeingarten« VI. (ietreidemarkt štev. f>, I. nadstropje. Na tem sestanku bode sodeloval pevski zbor si. akad. društva »Slovenijo« ; tenor solo poje g. arh. Janko Krsnik v pesmih: »Na tujih tleh« in »Njega ni« od A. Nedveda, na glasovirju spremlja tf. arh. Viktor Adamič. Slovenci na Dunaju! Pridite mnogoštevilno na poslednji sestanek v tej sezoni! — Začetek ob osmih zvečer. Pred klubovim večerom o sedmih bode od-borova seja podpornega društva za slovenske vi-sokošolce na Dunaju. Koledar: Danes v sredo 16. junija: Vid, Moclest iu fovatiši. Jutri v četrtek 1(>. junija: Franc Regij, sp.; Bcno, Sk. Šolni ni: \ Lunin: Izhod oh 3. uri 30 min. Izhod oh 12. uri 58 min. Zahod „ H. „ 22 „ | Zahod „ B. „ 12 „ Ta je 2f». teden. Panes je 168. dan tega leta, imamo torej 5e 200 dni. Različne vesti. Nesreča na železnici. V noči od minolo nedelje jo skočil s tira osobni vlak blizu Kijeva ravno na neki višini. Stroj in dvoje vozov so padli precej globoko, drugi vozovi pa so ostali na progi. Ranjenih je bilo 15 potnikov in 'J železničarja. Zadnje vesti. Xew-York 1"). Iz amerikanskoga tabora v (lunntanamo se javi, da so se Amerikani bojevali do sedaj vspešno. Položaj pa da je vzlie tomu jako resen, ker so amerikanske četo vslod nepretrganih bojev in prask proti napadom od špansko strani že jako obnemoglo. Spanci so obkolili amerikanski tabor od vseli strani. Madrid 15. Španski vladi javljajo iz San-tiago de Cuba, da so nahaja 17 amerikanskih ladij pred ondotno luko. Da bi se bili Amerikani izkrcali pri Santiago de Cuba ali napad ponovili, o tem brzojavka molči. Dllllilj 14. Kakor se govori, so gotovo vpelje z mesecem avgustom novi užitninski davek na sladkor na podlagi 14 ustavo. Dunaj 15. ('lani ogorske kvotno deputacije morejo dne 'J'J. ali t. m. na Dunaj, da nadalju-lejo razprave o nagodbi. Pari/ 15. V zbornici se razširja menonjo, tla se niinisterstvo težko vzdrži. Ministri se snidejo jutri popoldan na posvetovanje, potem pa mislijo, kakor so čuje, odstopiti, (»lede oseb, iz katerih se naj bi sestavilo novo niinisterstvo, so meneuja jako različna. Dllllilj 15. Poljski klub je sklenil v svoji včerajšnji večerni seji, kjer so je razpravljalo o antisemitskih izgredih v Galiciji, jednoglasno sledeče: Poljski klub obsoja ogorčenjem izgrede, ki so deželi na kvar. Odobruje energično postopanje namestnika grolu Pininskoga ter nalaga predsed-ništvu kluba, da isto posreduje pri ministerskomu predsedniku kot voditelju ministerstva za za notranje zadevo in pri pravosodnem ministru za energično podporo namestniku, da slednji lahko izdatno in energično postopa proti rogoviležem. Najnoveja trgovinska vest. »W-York 14. junij;!. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij MU1/* (včeraj H.'J), za september 75s/i (včeraj 7.">7/»), za december 7">5/s (včeraj 75), koruza za julij 7/h (včeraj ."»<; /„,), za september ."»77/s (včeraj .!57'V*), mast 600 (včeraj (i05). St. 432. Natečaj. V koperskeni šolskem okraju je popol-uiti stalno ali provizorno mesto učitelja III. plačilne vrste in mesto podueiteljiee na tro-razredni ljudski šoli se slovenskim učnim jezikom v Dolini. Plača je utemeljenu po deželnem zakonu z dne 14. decembra 1HKH br. 1. zak. in ukaznik 1XX!>. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo zakonitim polom pri podpisanem uradu v teku 4 tednov po tretjem razpisu v uradnem listu. C. kr. okrajni šolski svet V Kopru, dne 11. jun. 189«. Predsednik: Schaffenhauer. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu 1 Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke Slovenskega stenografa vsprejme s 1. julijem 1H!>X. Dr. OTOK A H H V HA H, iM|vetnik v Trstu. Škropilnice proti peronospori inženerja ŽIVICA, kateri ostajajo zmiraj enaki in pripravljeni, bodisi v suhem ali v vodi, nnjtrajalni od vseh drugih. Dobivajo se v delavnici omenjenega v Trstu, v trgovinski ulici (Via Comtnerciale) št. 11, k jer se oddajajo tudi radovoljno prospekti in ceniki. Styria" v Gradcu, — naj se obrne do — L. Colobigf v Trstu, ulica Commeroiale it. 1, telefon it. 341. Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. ,Hotel Nazionale" v Trstu v ulici Viemm St. 4 se nahaja v bližini kolodvora južne železnice, pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po SO kr. in naprej. Postrežba najtočneja. (tovori se slovenski in hrvatski. Lastnik je almadtinski Hrvat. Za obilni obisk se priporoča »dani Josip Serdarovlć. V T T1 VV „EDINOST" Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko. I/.IiiiJii v Trstu dvakrat na dan razun nedelj in praznikov. izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: > /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo i: Obe izdan j i gld. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje :J kr., večerno 4 kr. V Trstu se razprodaja „Edinost*' po tobakarnah v teh-ie ulicah in trgih: Piazza Casernui St. 2. — Via Molin piecolo št. H. — Via S. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Hivo St. ."><1. — Campo Mavzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Cnserma št. lil. — Via Belvedere St. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto St. IS. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drcjač) in pri Sv. Ivanu pri gospej Ani vdovi (iasperSič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" na železniški postaji v Nabrežini in v Gorici v toba- karni gosp. Josipa Sclnvarz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širit« mod rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitok milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravio. Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti je moč apNv i TISKARNA OVTENBEEO ► filijalka ces. kralj, universitetne tiskarne ,,STYRIA" j—— ■ Sackstrasse 13 (■[{.VDI'M Sackstrasse 13 Tovarna za obrtne in Conto - knjige. (Sistem „Patent Workmann Chicago") Raztrirni zavod in knjigoveznica. Priporoča so za prijazno naročbe s zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, Časnikov, rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov, cenikov, računov, roemorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, vabil itd. — Bogata zaloga glavni!-, Conto-Uorrent-kniig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoreu, Creditoren, Cassa-knjig, strazza, Menioriale, Journalov, Prima-uote, odpravnili, mentolih, taso-zapadlih in kuiig za kopiranje, vseh pomožnih kuiig, raztrirnega iDrtanega) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavfieka za kopiranje, skledic za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljna pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika: ARN0L00 COEN v TRSTU, v ulici delle Acque štv. 5.