2 Didakta marec 2014 Intervju NIKlas GIDIoN: svoboDNa šola – šola prIhoDNostI? / Saša Hiti / Srednja frizerska šola Ljubljana Si predstavljate šolo, v kateri učencem ni potrebno k pouku, in v kateri sami izbirajo, kdaj, kaj in s kom se bodo učili? Porodi se vrsta vprašanj ... Se kdo sploh kaj uči? Kako učitelji obvladujejo učence? Ali vlada ista anarhija? Kaj torej počnejo učenci, če lahko počnejo, kar želijo? Pogovarjali smo se z Niklasom Gidionom, neformalnim ravnateljem osnovne šole Kapriole v Freiburgu, kjer se trenutno šola 150 učencev med 6 in 18 letom. Gre za alternativno šolo s koncesijo in eno od približno sto t.i. svobodnih šol, ki delujejo v Nemčiji. Poleg vodenja šole in pouče- vanja Niklas Gidion skrbi tudi za odnose z javnostjo in za širjenje idej o svobodni demokratični šoli. Že v času študija eduka- cijskih ved in pedagogike se je poglobil v teorijo izobraževanja in šolskih sistemov ter razvijal napredne ideje o različnih načinih izobraževanja. Slednje je želel preizkusiti tudi v praksi in demokratična šola Kapriole je bila pravi kraj za to. Kaj bi izpostavili kot glavne posebnosti šole, na kateri učite? Učenci lahko svobodno razporejajo svoj čas in se sami odločajo, čemu ga bodo posvetili. Prav tako skupaj z učitelji na skupnih sestankih sprejemajo odločitve o vodenju šole, zaposlovanju učiteljev ter porabi denarja. Koliko se po vaših izkušnjah učenci sploh naučijo, če jih nihče ne spodbu- ja k učenju? Na kratko – ogromno. Skozi igro se veliko naučijo. Če me sprašujete, koliko se naučijo pri tradicionalnih predmetih, lahko prav tako rečem veliko. To lahko potrdijo izpiti, ki jih učenci opravijo ob koncu šolanja, saj je povprečna ocena učencev naše šole višja od povprečne ocene učencev, ki se šola- jo v navadnih šolah. Poleg snovi se tukaj naučijo, kako organizirati dogodke, voditi skupnost, kako reševati spore. Veliko se na- učijo o sebi, kako poslušati svoje srce, svoje želje, saj so se vsak dan primorani odločati, kaj želijo početi. Rezultati naših učencev dokazujejo, da se naučijo dovolj. Kaj naredite, če se učenec noče učiti branja in pisanja? Po mojih izkušnjah se to še ni zgodilo. Občasno se nekateri temu poskušajo izo- gniti za nekaj mesecev ali let, ker ne želijo ponoviti neprijetne izkušnje, ki so jo imeli v tradicionalni šoli, vendar se vsi želijo naučiti brati in pisati. Pomembno je le, da lahko k zadevi pristopijo na svoj način in ob svojem času. Nekateri potrebujejo pod- poro ali spodbudo, zato se z njimi o tem tudi pogovorimo, da preverimo, ali je zadaj morda strah. Če je razlog le pomanjkanje interesa ali potrebe v danem trenutku, jih pustimo, da sledijo svojemu ritmu. Ali kdaj primerjate znanje vaših učencev z vrstniki na drugih šolah? Delno ste že odgovorili na to vprašanje, da lahko na- redite primerjavo z zaključnimi izpiti. Da, tako je. Poleg izpitov se otroci primerja- jo tudi s prijatelji z drugih šol, s sestričnami in bratranci. Ko so mlajši, se zgodi, da so malce negotovi, ker ljudje opazijo, da ni- majo določenih predmetov in jih obsojajo- če sprašujejo, »Ja, v kakšno šolo pa ti hodiš, če nimaš tega in tega predmeta?« Družba jim sporoča, da je nekaj zagotovo narobe z njihovo šolo. Čez čas pa postanejo ponosni, da hodijo na šolo Kapriole. Začenejo ceniti to, da imajo šolo radi in da se radi učijo. Situacija se torej spremeni, ko so starejši. Ko zaključijo s šolanjem, jih 98% odide z občutkom ponosa in zadovoljstva. Ali starši kdaj obupajo in izpišejo otro- ka, ker jih skrbi, da otrok ne pridobiva dovolj akademskega znanja za nadalje- vanje izobrazbe? Ja, v povrečju dva otroka na leto. Nekateri starši postanejo nestrpni, ker imajo ob- čutek, da se otroci ne učijo dovolj. Starši si ne vzamejo dovolj časa, da bi dodobra spoznali šolo, ampak znanje otrok primer- jajo s tem, kar mislijo, da bi otroci morali znati. Nas to ne moti. V primeru, ko se nam zdi, da so starši nenehno nezadovolj- ni ali da so v stiski, jim celo svetujemo, naj gredo recimo za dva tedna obiskat kakšno drugo šolo, ki bi jim mogoče bolj ustrezala. Zelo pomembno je, da otroci vidijo zaupanje v očeh svojih staršev, saj so v nasprotnem primeru razdvojeni in to slabo vpliva nanje. Ali je vaša šola namenjena predvsem učencem z učnimi težavami ali tudi »običajnim« otrokom? Na šolo sprejmemo vse otroke, smo in- kluzivna šola. Kakšnim otrokom je vaša šola najbolj pisana na kožo? Vsi ogromno odnesejo, vendar na različne načine. Mogoče je najbolj pisana na kožo bistrim učencem, ki lahko dodobra razišče- jo predmete ali teme, ki jih zanimajo, in izjemno hitro napredujejo. Po drugi strani pa si lahko učenci, ki potrebujejo več časa, vzamejo potrebni čas in se stvari naučijo v svojem tempu. Učencev ne razvrščamo glede na njihove učne sposobnosti, kot to počnejo v državnih šolah v Nemčiji 1 . Vsi učenci pridobijo, ker lahko izberejo svoj individualni tempo učenja. Ali kakšnim staršem tudi odsvetujete ali celo zavrnete vpis otroka v vašo šolo? Ja, vsako leto. Odbor za vpis se lahko po temeljitem razgovoru odloči, da šola ni primerna za določeno družino. Če imamo občutek, da bi bil otrok bolj zadovoljen v ka - kšni drugi šoli, mu to tudi predlagamo. Na srečo je v Freiburgu kar nekaj različnih al- ternativnih šol, zato lahko starši izbirajo. Kako ukrepate, če pride do medvrstni- škega nasilja ali vandalizma? Postopek je zelo jasen. Prva stopnja so vr- stniški mediatorji. Če mediacija ni uspešna, je naslednja stopnja tako imenovan sodni odbor. Vsakdo lahko ta odbor prosi za po- sredovanje. Tudi ta odbor vodijo učenci. Od učiteljev se pričakuje, da v njem na- stopamo le kot zapisnikarji in za občutek varnosti, kadar gre za hude spore. Učitelji želimo, da se učenci učijo iz izkušenj. Sodni odbor se sestaja dvakrat tedensko. Kršitelju najprej natančno pojasni, katero pravilo je bilo kršeno, in ponavadi izreče samo opo- zorilo. Če presodi, da je potrebno ukrepati, izreka tudi sankcije. Če se kršitelj ne strinja 1 mogoče lahko situacijo v Nemčiji primerjamo z ni- vojskim poukom v Sloveniji (op. prev.) 3 Didakta marec 2014 Intervju z razsodbo sodnega odbora, lahko prosi za presojo celotno skupnost učencev in učiteljev na šolskem zasedanju. Tak primer se v praksi zgodi približno trikrat v šolskem letu in je varovalka za pravičnost. Se vrstniški mediatorji kje usposablja- jo? Doslej smo imeli le kratka usposabljanja, saj princip delovanja mediacije otroci hitro razumejo. V prvem delu mediacije morajo imeti vsi, ki so vpleteni v konflikt, dovolj prostora in časa, da drugim predstavijo, kako so se počutili in kako so doživljali situacijo. V drugem delu vsak dobi pri- ložnost, da pove, kaj potrebuje in kaj je pripravljen narediti za razrešitev spora. V letošnjem šolskem letu organiziramo tudi večmesečni tečaj za učence – mediatorje in gre za precej temeljito usposabljanje. Ali na vaši šoli učenci res sami odločajo o vseh šolskih pravilih? Lahko poveste primer kakšnega pravila? Ja, odločajo pravzaprav o vsem. Na primer celoten postopek zaposlovanja učiteljev je bil sprejet na šolskem zasedanju. Tam imajo učenci veliko večjo moč odločanja kot učitelji, saj velja pravilo ena oseba – en glas. Na šolskem zasedanju določamo tudi, kako bo porabljen denar – recimo za nakup katerega materiala, zato se odloča o tisočih evrih. Učenci so na šolskem za- sedanju izglasovali, ob kateri uri morajo priti zjutraj v šolo in ob kateri uri lahko gredo domov. Na šolskem zasedanju imajo učenci tudi možnost, da odpustijo učitelja, četudi to ni v duhu naše šole. Enkrat se je pa res zgodilo, da učitelju niso podaljšali zaposlitve, čeprav je učitelj to želel. Kako ukrepate, če učenec noče spošto- vati šolskega reda? Če se kršitelju zdi, da je pravilo, ki ga je prekršil, nesmiselno, ga spodbujamo, naj na šolskem zasedanju predlaga spremem- bo tega pravila. Spremembe šolskih pravil so nekaj običajnega. Seveda se zgodi, da je kakšen učenec še posebej hud upornik, ki izziva konflikte leto za letom. Ampak tako je življenje. Življenje je stalna komunika- cija in to je naše delo. Imeli smo primer, ko je bil učenec vsak teden pred sodnim odborom in sodni odbor ni več vedel, kaj narediti. Primer so dali v obravnavo na šolsko zasedanje, kjer so mu vsi skupaj po- vedali, da krši toliko pravil, da očitno ne želi biti na tej šoli. Najstrožji ukrep, ki je bil doslej izglasovan na šolskem zasedanju, je bila prepoved vstopa v šolo za en teden. Po tednu dni za premislek je učenec spet moral nastopiti na šolskem zasedanju in se odločiti, ali bo spoštoval pravila. Potem ko se je vrnil, je kajpada spet kršil pravila. Ampak kot sem rekel, življenje je nepre- stana komunikacija. Praviloma so to mladi fantje, ki imajo težave doma in pravzaprav potrebujejo pomoč. Njihovo upiranje pri- haja iz potrebe po pomoči. Nismo še imeli primera, da bi učenca izključili. Kaj pa učitelji – kaj zahtevate od kandi- data za mesto učitelja na vaši šoli? Zaposlenih imamo 20 učiteljev za skrajšani delovni čas – tri ali štiri dni v tednu. En kriterij je specifično strokovno znanje – na primer učitelj angleščine ali pa vodja določene delavnice. Pomembno je, da se strinjajo s konceptom naše šole, kar pome- ni, da so pripravljeni opogumljati učence, naj sledijo svojim interesom brez oviranja in brez manipuliranja s strani odraslih. Učitelj v klasični šoli ima pričakovanja in naredi načrt, kateremu bodo učenci morali slediti. Na naši šoli je učitelj bolj v vlogi trenerja oziroma je učencem na razpolago, ko želijo. Na srečo nismo za- konsko obvezani zaposlovati samo učitelje z določeno strokovno izobrazbo. Imamo na primer zaposleno sodelavko, ki je zelo dobra na področju gledališke igre, pa nima 4 Didakta marec 2014 Intervju ustrezne pedagoške izobrazbe. Drznem si celo reči, da se bo učitelj, ki je dolgo časa poučeval v tradicionalni šoli, moral zelo veliko »odučiti«, preden se bo navadil na delo v naši šoli. Kaj naredite, če učenci ne hodijo na ure določenega učitelja? Nudite kakšno pomoč ali podporo? Nimamo strukturirane podpore učite- lju, kar po moje ni v redu. Če učenci ne obiskujejo pouka, se učitelj seveda zač- ne spraševati, kaj dela narobe. Učitelji imamo vsak teden sestanek, kjer lahko vpraša kolege za mnenje. Radi delamo v timu, najpogosteje po dva učitelja, ki drug drugemu dajeta povratne informaci- je. Predvsem pa naj bi učitelj pridobil čim več povratnih informacij s strani svojih učencev. Učenca, ki je predčasno zapu- stil učno uro, lahko učitelj vpraša, ali je pričakoval kaj drugega in ali je bilo kaj narobe. Kako izgleda vaš urnik – katere pred- mete imate na vaši šoli? Kaj bo na urniku, je odvisno od učencev. Proti koncu leta med učenci izvedemo anketo za naslednje leto, kjer izrazijo svoje želje glede predmetov, projektov in tečajev. Ponavadi se nabere okoli sto predlogov. Nato učenci glasujejo: vsak učenec označi, katere od teh stotih aktiv- nosti bo naslednje leto obiskoval. Učitelji potem pripravimo aktivnosti, za katere se je javilo največ kandidatov. Na urniku imamo tako nekje med 25 in 30 aktiv- nosti. Urnik je oblikovan tako, da lahko vsakdo obiskuje vse aktivnosti, ki si jih je izbral – ali pa vsaj večino. Imamo veliko predmetov s področja umetnosti, glasbe, ponujamo razne delavnice in športne teča- je. Vedno znova me presenti velik interes za nekatere tradicionalne predmete, kot so nemščina, angleščina in matematika. Na urniku imamo tudi posebno rubriko, ki opominja otroke, da so poleg pouka še vedno na voljo: pogovarjanje s prijatelji, igra, branje, počivanje, razmišljanje itd. S tem želimo poudariti, da učenec sam odloča, kako bo oblikoval svoj dan in da aktivnosti, ki so navedene na urniku, niso pomembnejše od drugih. 5 Didakta marec 2014 Intervju Kje vidite prednosti, ki jih imajo učen- ci svobodnih demokratičnih šol pred vrstniki v običajnih šolah? Ena glavnih prednosti je, da so leta šolanja obdobje, ko si se imel lepo. Naslednja stvar je, da učenci ob zaključku šole še vedno ohranjajo nadzor nad svojim učenjem. Vedo, da se radi učijo in da radi raziskujejo nove stvari. Nihče jim ni govoril, da so neuspe- šni. Izurjeni so v zaznavanju svojih želja in interesov ter v samostojnem sprejemanju odločitev. Jasno znajo izraziti svoje želje in zelo odprto komunicirajo z ljudmi, saj jih ni nihče navajal, da med vrsticami iščejo skrita neizrečena sporočila. So zelo prijetne osebe – kot partnerji pri delu in tudi kot družba. Kako se filozofija svobodnih demokra- tičnih šol ujema z najnovešimi odkritji o delovanju možganov? Znanstveno je dokazano, da se ne moremo dobro učiti, če smo v stresu in če se bojimo posledic. Če nekoga spodbujamo, naj se uči tisto, kar ga res zanima, smo izpolnili predpogoj za učinkovito učenje. Možgani znanje potem vpijajo kot goba. Zakaj ste se odločili za zaposlitev prav na tej šoli? Med študijem sem se zelo posvečal teoriji učenja in kritikam tradicionalnega šolske- ga sistema. S to popotnico sem se, mlad in motiviran učitelj, zaposlil na običajni šoli. Kmalu sem spoznal, da klasičen šolski sistem učitelju postavlja veliko mej in da je v njem težko resnično kaj spremeniti. Po štirih letih sem začutil, da mi ta sis- tem škoduje, da me spreminja v učitelja, kakršen si nisem želel postati. Prav tako sem želel v živo izkusiti, da je popolnoma drugačna šola možna. Nekako: poskusi na svoji koži, pa boš verjel. Ste bili kdaj v dvomih glede svoje odlo- čitve? Se spomnite kakšnih konkretnih težkih trenutkov? Morda se sliši nenavadno, ampak nikoli nisem imel nobenega dvoma. V tej šoli se počutim kot riba v vodi. Ogromno pridobim in srečen sem, ker mi je dano delati z drugimi ljudmi v takem okolju. Vidim, da šola funkcionira in s tega vidi- ka nimam nobenih dvomov. Seveda pa so možne izboljšave. Učitelji smo zelo kritični do tega, kako vodimo šolo in kako dela- mo. Zgodijo se tudi majhni konflikti, to so težki trenutki, ampak to je delo, ki ga opravljamo, to je življenje. Težava je tudi višina plače: ker nihče od nas nima polne zaposlitve, je znesek manjši, manjši pa je tudi zato, ker šola nima toliko sredstev: za isto količino dela tukaj zaslužim 1.560 EUR, medtem ko bi v javni šoli zaslužil 2.700 EUR. Življenjske stroške pa imamo vsi enake. Včasih razmišljam o tem – to je cena poučevanja na tej šoli. Kaj vas po desetih letih poučevanja na tej šoli še vedno navdihuje? Zame je vsak dan čisto veselje. Potem ko sem dolgo delal z najstarejšimi učenci, sem sedaj začel delati z najmlajšimi. To je zame nekaj novega in vsak dan je zabavno. Takšna šola je res čudovit kraj za delo in igro z otroki. Lahko počnem tudi veliko drugih stvari: gradim evropsko mrežo to- vrstnih šol, s kolegoma ravno pišem knjigo o šoli, prihajam na obisk v Slovenijo in na Hrvaško. Opravljati delo, ki me navdihuje, in hkrati komunicirati z ljudmi, ki čutijo podobno, je zame čudovito.