Vilko Prah                    
Ljubi otročiči! Današnji »Angelček« vam prinaša sličico pridnega dečka, ki ga je Ijubi Bog pred dvema me-secema vzel k sebi v sveta nebesa. Že slika sama vam kaže, da je bil rajnki Vilko zelo ljubezniv deček. Vem pa, da želite kaj več zvedeti o njem. Rad ustrežem vaši želji, ker zaupam, da boste posnemali pridnost srečnega Vilkota.
V   lepem  Kamniku   pod   snežnimi   planinami  je   bil Vilko doma. Edini sinko dobre mamice je vzbujal v nje-nem srcu najlepše upe, Pa zgodaj se je pokazala na otroku nevarna bolezen, srčna hiba. Vi, mali moji, seveda ne ve-ste, kakšna bolezen je to, in prav je, da ne veste.   Ljubi Bog vas ohrani zdrave, da vam bodo cvela ličica in žarela nedolžna očesca. Vilko je pa vsled te bolezni prav veliko trpel, in vendar je bil vedno potrpežljiv. Kot angelček je živcl pri svoji mamici; zato so pa prišli nebeški krilatci in so odnesli njegovo dušico na rajske livade.
V  šoli  Vilko  ni bil najboljši.  Saj  se tudi ni mogel tako pridno učiti, ko je bil pa skoro neprestano bolan. Le pomislite, ljubi moji, kako težko sedite vi pri Kate-
62                                                                        ¦
kizmu ali Računici, kadar vas tudi le malo boli glavica  j ali vam nagaja kak zobček. Vilko je pa moral prenašati   I še veliko hujšo bolezen, kakor je ta. Pa on je znal dru-gače  zadovoljiti  gospoda  kateheta  in  učitelja.   In  prav vesel   bo   tudi vaš gospod učenik in katehet,   če boste tudi vi zanaprej to poizkusili. Posrečilo se vam bo prav gotovo, če boste le tako mirni in pazljivi,  kakor je bil rajni Vilko. Veste,  dobra glavica nič ne pomaga,  če je srce polno razposajenosti in trme.
Še bolj priden, kakor v šoli, je bil pa naš dečko v cerkvi. Prav rad je hodil k službi božji in zelo pogosto je prejemal nebeško  Dete v svetem obhajilu. Pomislite,

kako rad je prihajal Jezusček v tako lepo in nedolžno srčece, kakor je bilo Vilkovo ( 0, takrat je Vilko pozabil, da je bolan; takrat je igralo veselje v njegovih očescih in prav zaupno se je pogovarjal z milim Detetom, ki je počivalo v njegovem srcu kakor v zlatih jaslicah. Izkušal jc okrasiti in ovenčati te jaslice s pisanimi cvetkami lepih čednosti, da bi se Jezusček tembolj radoval in temrajši prihajal k njemu. In, čitateljčki ljubi, ali uganete, kam je šel Vilko nabirat pisanih cvetk in spletat venčkov za milega Jezusčka? O, gotovo se vam že zdi, saj dober in priden otrok ne more iti drugam kakor v — »Marijin Vrtec«. Da, v ta vrtec jc zahajal Vilko in nabral je v njem mnogo dehtečega cvetja. Jezusček je rad prejemal lepe
L.
63
venčke . . . toda glejte, enkrat se mu je pa zazdelo, da je Vilko sam najlepša rožica tega vrtca, pa jo je presadil k sebi v sveta nebesa, da mu cvete neprenehoma ob bi-sernih jaslicah nebeške radosti. S poljubčkom Marijini svetinjici je odplavala Vilkova dušica ko beli golobček v solnčne višave.
Še ene reči ne smem pozabiti: Vilko je bil pevec! Pa tudi ta dar božji je hotel obrniti Bogu v čast. Nič ga ni ovirala bolezen, vedno je bil med prvimi na koru v frančiškanski cerkvi. K pevskim vajam je prihajal po-gosto v samostan in tu se mu je celo porodila želja, da bi ostal v samostanu za vedno. Kako se je začudila in vzradovala njegova blaga mamica, ko ji je nekoč rekel: Mama, jaz bi pa najrajši ostal kar v samostanu!«
Kaj se vam zdi, ljubi otroci, ali Vilko ni mar Ijubil svoje dobre mamice, da je želel tako mlad od nje? 0, ni-kakor, svojo mamico je imel Vilko zelo rad ! Pa vedel je, da je le ljubeznivi Bog tisti, ki daje pridnim otrokom dobre aleje in skrbne mamice. In ravno zato, ker je svojo niamico močno ljubil in rad poslušal njeno pripovedo-vanje o velikem Bogu, je zaželel ostati pri Njem za vedno — samostanu. 0, kako kmalu mu je Bog izpolnil to željo! Nele v samostanu ga je sprejel, temuč naravnnst v sveta nebesa, kjer prepeva sedaj z angelčki po nebeških tratah in pričakuje v nepopisnem veselju svoje mamice in ateja.
Ljubi otročiči, bodite tudi vi tako pridni, da bo Bog tudi po vas poslal nekoč svoje angele in vas poklical v sveta nebesa. Kako vesel poljubček vam bo dal srečni Vilko — zakaj on pričakuje tudi vas in moli za vas pri nebeškera Detetu.