356
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
197.
Oblika in prava domovina kave. Presajanje kave na Javo, Sumatro in CeyIon.
Kava je rastlina vrlo plemeaite familije.   V tej   fa-miliji nahajamo drevo, ki nam daje chiaia, največji   blagor rastlinskega sveta za bolujoče človeštvo, pa tudi še drugih koristnih   rastlin  je v tej familiji.   Sam najbližji rod kave je vrlo muogoštevilen. Ima v njem do 60 vrst. To so mala drevesa ali grmovi z vedno zelenim perjem, ker 80 to deca južnega podoebja. No io v tem rodu ima prvo in najdostojnejše mesto „prava kava'*.
Prava kava raste dosta brzo. V drugem letu že cvete in sad rodi, v dvanajstem letu pa ostara in v nekolikih letih potem pogine. Kedar puste kavo, da izraste.
razvije se kot vitko deblo in gre v višino 5 do 6 ^7. Taka vitka debla nahajamo po vsej Arabiji, ker tu puščajo drevo, da se po volji v višino razvije. Po Ameriki in Aziji, kjer tudi močno sade kavo, tam pa jo obrezujejo in zato se razraste v košat grm, kateri ni vi?ji od IV2 ^• Tako pa delajo zlasti zato, da drevo bolje rodi in da ž njega laglje plod obirajo.
Kavovec je praNi ures okolici, kjer raste. Njegovo nežno in vitko deblo malokedaj meri v premeru več kot 10 %,, Deblo je vrlo čvrsto in trdo. Perje je vedno zeleno in jajčaste oblike. Na gorenjej strani je živosvetlo, na spodnej pa bledo. Cvetje ima belo kot sneg. Cvetje ccvete kmalu, in na dnu cveta začne sedaj rasti okrogel plodič, ki izraste velik kot črešnia. Dozorela jagoda je temnorudeča, v njej nahajamo sluzavo mehko meso, ki je zelo Leugodnosladkega okusa. V tem mesu ležita semena, dva kavina zrna, in vsako zrno je vmotano še v tenko kožico. Kava se je v raznih krajih sveta s kulturo dosta znatno spremenila. Pri kavi nahajamo naj-glavnejšo razliko v obliki in barvi zrnja. Zrna so okrogla ali podolgovata, ali jajčasta, barve pa rumenkaste, siv-kaste, ali zelenkaste.
Kava cvete gotovo celih osem mesecev. V tem času rasto neprestano nove mladike, in na njih se vedno novi cvetovi pokazujejo. Največ cvete kavovec marca in aprila. Največ zrelih plodov nahajamo na drevesu decembra in januvarija, in takrat je tudi najglavnejša bratev. Nasadi kave se prikazujejo v prekrasnem licu prav radi tega, ker dolgo cveto.
Prava domovina kavi je Afrika. Dve sta to pogla-vito abesinski pokrajini, Caffa in Enarea, kjer nahajamo cele šume samorasle kave, potem so še pojedini kraji v Sudanu, kjer se tudi dobiva samorasla kava. Vsi ti kraji leže dosta blizu ravnika, in že pri 8^ severne širjave v abesinskej pokrajini Šoa nahajamo samo vzgojeno kavo. Kava najboljše uspeva v onih krajih, kjer je srednja letna temperatura 19^ C. in kjer najnižja toplina nikdar ni pod 12^ C. Zima kavo ubija, kakor jej tudi škoduje prevelika vročina in suša. Dežja potrebuje dosta, samo ne takrat, kadar cvete, in kjer nerado dežuje, t)ndi morajo umetno namakati. Mali vlažni brežički, ka-koršne nahajamo v Jemenu, rode najboljšo kavo.
Z Abesinije in Sudana je prešla kava najpreje v Arabijo. Pitje kave se je razširilo od tu po vsem svetu, in kmalu ni Arabija mogla toliko kave pridelati, kolikor se je je v trgovini zahtevalo. Kava je v ceni zelo poskočila, in prometni Holandezi so prvi prišli na to misel, da kavo presade na svoja posestva v vzhodnej Indiji. Okoli 1650. 1. so pripeljali nekaj mladih drevesec z Moke v Batavijo. Ko so videli, da kava tu dobro uspeva, vzela sta amsterdamski načelnik Wyth8en, in namestnik v Bataviji Horn vzgojo kave v svoje roke. Zasadila sta v Bataviji 1680. in 1690. 1. ogromne nasade kave. Hud potres 1697. L, ki je grozno razdejal celi otok Javo, uničil je tudi krasne nasade okoli Bata-
357
vije. No ni prešlo deset let, in nasadi kave so se zopet vzdignili, tako da je že početkom osemnajstega stoletja začela se z Jave velika množina kave po svetu razva-žati. Pozneje je angleška vlada dala na Javi 11 milijonov novih drevesec zasaditi. Danes laste na Javi dosta več kot 80 milijonov kavovcev. Silna množina kave, ki se je začela z Jave v Evropo dovažati, potisnila je od 1834. 1. ceno kavi na polovico. Okoii 1720. 1. so zasadili kavovec na Sumatri in na ostalem Sundajskem otočju. Na Ceylon so pripeljali Holandezi kavo 1720. in 1736. 1., in tu je tako bujno uspevala, da so kmalu začeli jo izvažati po 100.000 fantov na leto. Angleži so 1851. 1. zvozili 8 Ceylona 50 milijonov fantov kave.
Mej vsemi azijskimi otoki je postala Java najznamenitejše pristanišče kave. Tu se je ona tako udomačila, da jej je postala druga domovina. Mestni načelnik Wyth-sen v Amsterdamu je dobil 1710. 1. z Jave eno drevesce in je vsadil na botaniškem vrtu, ki ga je on zasnoval in vzdržaval. Drevesce je tu obrodilo, in v kratkem času so 8 semena vzgojili mnogo novih dreves. Od tega drevesa zo vsa druga, ki danes rasto po botaniških vrtovih evropskih. Leta 1712 so poslali z Amsterdama Ljudevitu XIV. v Padz eno drevesce. Vsadill so le v kraljevskem vrtu in izročili v oskrbo glasovitemu botaniku Jussieu-u, ki je 1713. 1. kavo popisal.
198.
Kava v Ameriki. Nasadi kave, njen vzgoj, branje
pripravljanje in ležanje.
V Parizu je kava našla novo izhodišče za potovanje po svetu Ljudevit XIV. je koj razvidel, da bi kava mogla postati francoskej trgovini velike vrednosti, če bi jo zasadil na francoskih posestvih v Amerilii. V Ameriko 80 pripeljali kavo že prometni Holandezi 1718. 1. in 80 jo zasadili v Surinamu, a 1720. 1. je dal Ljudevit XIV. jedno drevesce od amsterdamskega drevesa pomorskemu kapitanu De Clieuxu, da je pelje na antilski otok Martinique. Sam Clienx popisuje to tako-le: „Kedar sem dobil to znameoito rastlino, ukrcal sem se ves vesel na brod. Bil je to navaden trgovski brod, in vožnja je trajala zelo dolgo. Zmanjkalo nam je tudi vode, in moral sem več kot mesec dnij oni del vode, ki sem ga dobival zase, deliti s svojo rastlino, ki mi je bila jedmi imetek in v katero sem polagal svoje najlepše nade. Rastlini je trebalo vrlo mnogo pomoči, ker je bila zelo slaba in mala. Ko sem prišel na Martinique, bila je mi prva skrb, da poiščem na vrtu najpripravnejšega mesta, ki bode drevesu najbolje ugajalo. Da si sem vedno pazil na rastlino, vendar sem se več potov bal, da mi ne izgine. Moral sem jo radi tega ograditi s trnjem in postaviti k njej čuvaja, da pazi nanjo, dokler se ne potegne.
In koj prvi poskus se je sijajno obnesel. De Clie-uxu 80 se izpolnile nade. Pri prvej bratvi je nabral 1 ^
zrelih jagod in iih razdelil vse takim ljudem, o katerih je vedel, da se bodo z vso skrbjo poprijeli vzgoje. In koj prva bratev je bila pri vseh obilna, po drugej bratvi pa 80 že začeli na to misliti, kako bi kavo oa debelo vzgajali. V tem je nastala na otoku nesreča, ki je pa kavi koristila. Največji del stanovništva se je bavil do sedaj z vzgojem kakavovca, od katerega dobivamo čokolado. Strašen orkan, kakoršnega niso pomnili, nagnal je morske valove na otok, ki je poruval in odnesel vse kakaovce. Po ogromnem prostoru, kjer je dosedaj raslo lahtno in plodonosno drevje, stala je voda. No delavne roke so priredile kmalu zopet plodno zemljišče, in ker so se zanašali, da jim kava povrne blagostanje, kmalu 80 nastali prekrasni nasadi, katerih je bilo od leta do leta več. Tako so ljudje kmalu pozabili nesreče, katera ]ih je bila zadela. Koj po prvej bratvi so sklenili na-selniki, da kavo presadi tudi na St. Domingo, Guade-loupe in bližnje otoke. In povsoau tu je uspevala kava prav krasno in postala pravi blagor. Rodni in bogati ti kraji v francoskih kolonijah imajo svoje blagostanje zahvaliti skrbi in nastojanju De Clieuxa. In bili so mu tudi zahvalni ter so mu odredili letno nagrado, ki jo je do smrti užival. Martinique je imel 1850. 1. že 8 milijonov kavovcev, in dobival je na leto 50.000 centov ka\e.
(Dalje prihodnjič.)
358