88 L 6 UM. "KRITIKA JE DOVOLJENA, SEVEDA KONSTRUKTIVNA, KI MA NAMEN ODPRAVITI NAPAKE TAKŠNA KRITIKA JE PRAVILNA, NI PA PRAVILNO KRIT3KARSTV0, GOVORIČENJE O NEČEM, ČESAR NITI NE POZNAMOe OE ČLOVEK NEKAJ KRITIZIRA, MORA TO KRITIKO PODPRETI Z DOKUMENTI. KRITIKARSTVO JE ŠKODLJIVO KJERKOLI IMAMO OPRAVKA Z NJIM, PRAVILNA KRITIKA PA. LAHKO^ SAMO POMAGA, DA. BI ODPRAVILI STVARI, KI OVIRAJO DANAŠNJI RAZVOJ V POSAMEZNIH PODJETJIH KOT V NAŠI SKUHOSTI SPLOH",, - ! ! V MESECU MAJU! Vsako leto v na3lepšem.meseču tri pomembne praznike.in to: in rojstni dan tov Tita, ki sti leta v maju, praznujemo kar Praznik dela, Dan osvoboditve je istočasno tudi dan mlado- ?xjo B“o is-sss ^•sr/.aiur fe fS- je naša Partija postala močna m odločna, postala je avant garda socialističnega gibanja V času, ko se je boril na čelusvojega ljudstva, 0s postal^ simbol svobodoljublja v današnjem svetu, ki živi pod nepr. stano grožnjo atomske smrti,- pa zveni Timovo - 1 • -n vere v mir V globoki veri in zaupanju, da bomo in Titom tudi v bodoče uspe s no premagovali vse ovire m zave, živijo danes naši narodi Vseh njegovih zaslug se s hvaležnostjo spominjamo, ko letos proslavljamo njegov rojstni dan in se pridružujemo klicu vseh narodov: SREČE0 TOVARIŠ TITO! G Z EMAJL, STEKLO, KERAMIKA Od 28 aprila do 6, maja smo bili priča,zanimivi_razstavi v rpliu Razstavljali so: Tovarna emajlirane posode_iz Celja, Steklarna iz Rogaške Slatine in Keramična indus-^trija^t* Brez pretiravanja lahko rečemo, da Jenaša industrija razstavo pokazala, ds je z mo zna iti v kore s & Razstava je bila tehničnega značaja, obenem pa je pokazala celo vrsto novitet, ki jih dovoljuje ^ehnika danes na tem nodročju. Emo jlirka je prikazala svoj siroko^razvejan tehnološki postopek z vsemi fazami dela, od pločevine do končnega izdelka Kot novost je Emajlirka pokazala raznobarvne emajlirane fasadne plošče, ki jim obetajo se veliko prih nost Poleg dekorativnega videza, so te plošče tudi cenej še kot je no primer obloga iz mozaika, Njihova velite prednost pa je, da jih lahko poljubno izmenjavamo. Ea polju de-koriranja pa še zdaleč niso prikazali vseh možnosti, ki Jim jih nudi emajl« Steklarna iz Rogaške Slatine se je na razstavi predstavila z bogatim asortimanom. Večina razstavljenih artiklov 300110 delo gojencev steklarske šole. Že na _prvi pogled smo videli, da to°niso bili serijski izdelki. Prikazali so res mojstrs 9o znanje v tehniki brušenja in slikanja. Za primer lahko navedemo-, da ja slikanje ene s g me vaze zahtevalo polnih 60 ur dela. Tudi v oblikovanju so na dostojni višini,. Tudi mi smo na razstavi zadovoljili mnogoštevilne obiskovalce Erikaz ali smo celotni tehnološki postopek ter razne možnosti v dekoriranju in oblikovanju keramike Kot nekakšno merilo uspeha razstave je.jemati izreden obisk _ in visoko oceno obiskovalcev, ki so najboljše merilo za uspehe, ki so jih omenjena podjetja dosegla na svojem delovnem-področju, Že knjiga vtisov nam govori $ de. so razstavljeni predmeti obiskovalce impr e sionir ali, žal pa razstavljenih predmetov ni dobiti v trgovini. Upajo, da^bo vsaj del predmetov razstave dostopen širšemu krogu potrošnikov po ugodni ceni* Takih razstav si želijo še večc Podobne razstave so namenjene potrošnikom,_da sivlahko_ustvarja j o sodbo o izdelkih, ki so namenjeni izključno njim,da jih hvalijo ali grajajo in da povedo kakšna so njihove bodoče želje s področja, ki jim ga mi lahko nudimo0 PRVI IZPITI SO ZA NAMI Sredi januarja t,l se je pričel tečaj za visokokvalificirane delavce keramične stroke, Iz naše tovarne . j e tečaj obiskovalo 9 žensk in 19 moških, eden pa hodi iz tovarne Iz la ko Iz različnih razlogov so v treh mesecih tečaj opustili tri ženske in trije moški Učni predmeti in število ur za te predmete je precej prilagojeno potrebam na še tovarne Tako je za s - slovenski jezik - kemijo - - strokovno računstvo - družbene vade - organizacij ^in ekonomika podjetja - keramičen račun - tehnologija - fizika - HTZ in delo z ljudmi - organizacija delovnega mesta in psihologija dela Da bi tečajniki lažje in hitreje, poleg službe in raznih funkcij dojemali snov, je uveljavljen tak sistem učenja, da se vmesni izpiti vršijo takoj, ko sta po dva predmeta pri. kraju* Tako smo imeli dne 4,in 5*maja 1962 izpite iz kemije in slovenščinee Izpiti so bili, kot pač vsaki drugi z veliko treme in strahu pri tečajnikih in brez težav za izpitno komisijo Tako vsaj gleda vsak tisti, ki mora pred izpitno komisijo* 4o ur 56 " 9o " 44 " 3o ” 4o ” 12o " 4o " 3o " n c. it Največ truda smo vložili v učenje kemije» Ta predmet je bil skor ai" vsem tečajnikom "španska vas" in le malo j-- is ? ki so kemijo študirali že poprej, Klivb jsemu pa so o go -ri pred izpitno komisijo pokazali, da^tecao dobro uspeva ir da finančni izdatki Keramične industrije Liboje za ta tečaj, kakor tudi trud tečajnikov ni bil zastonj, Oblak F« OB I REDNEM ZASEDANJU CENTRALNEGA DS Dne 26.4,1962 ja bilo I zasadanje novoizv olj enega DS Za- sedania se je udeležilo zadovoljivo steVa-lo c/nov BS. Prisotnih je bilo $o članov, opravičeno odsotnih p., 7 članov. Najprej je podal poročilo tov.Kveder Karel, kot predsednik volilne komisije. DS je na podlagi poročila predsednika volilne komisije potrdil mandat članov DS, V razpravi, teko „ naj bi volilo novaga P-rodsetotie M t.i. tajno ali javno, je bil zavzet sklep nao se volitv. vr=ij javno. Na predlog sindikalne podružnice je bil soglasno izvoljen z s predsednika tov Suler Darko, za namestnika pa tov.Haj.3xr Ciril,, PO izvolitvi predsednika je bivši predsednik UOtov«Grum Rudi podal poročilo o stanju v podjetju v preteklem lotu. Navedel bi najvažnejše, kar je bilo v poročilu - ja » V preteklem letu znaša osnovna vrednost vseh Roženih srcd- -tL S4o ooo„- din, odpisi osnovnih sredstev in sredstev skupne potrošnje znašajo 2£7 A £3- °°°>- ’ din^'od^e ga ob- nost vloženih sredstev znaša 462,397 -o^a;- din, od tega _ ratna sr. d s tv e. 84,838*000 - din, rezervni sklad 15,7 o2. 000. din in sredstva skupne potrošnja 46,28:? 000 din. Drn^nil if- tudi veliki odstotek boleznin in nezgod, ki.slab o vpliva jo n produktivnost, IT a račun boleznin 3(3 lod^HTV nih^272 d'lovnih dni, ki gredo m račun nezgod, Glede Ha. v služb ie v -poročilu omenjano, da ta služb- ni zadovoljiva z oztkm rn C de> tovLiši ki jv odgovoren za varnostno službo, probremenjen.. V ZVoZi investicij je o ra: nil, da so bile dobavijene v kolikor so bil- možnosti, V glavnem so se investicije nanašale na ža iztrošena sredstva,/ko hočemo v podjetju mehanizirati proizvodnjo, rabimo občurno več sredstev«, Člane DS is seznanil tudi s proizvodnim planom za leto 1962, ki' znaša 1886 ton keramike v vrednosti 570,2o9&000.- d m«, V prvem kv. rt .lu letošnjega leta je bil plan dosežen po količini samo z 97 -5/ in po vrednosti z 87.6%, Realizacija prodaje v prvem četrtletju pa znaša 134,141#ooo„-din, kar je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 26 „9% več., V prodaji pa - so m stale težave, ki.bodo vedno večje, če bomo hoteli upoštevati želje tržišča, Na podlagi novih uredb bomo morali veliko več izvažati, kot smo doslej o Po poročilu predsednika UO se je razvila diskusija. ^Ugotovitve nam povedo, da se pred nas postavljajo velike težave in to: zastarelost strojnega parka, tehnična organizacija proizvodnje itd, za kar bo potrebna monolitnost celotnega kolektiva „ Storiti bomo morali vse, da obnovimo zastareli strojni park s sodobnejšimi stroji in da tehnično izpopolnimo proizvodnjo če hočemo, da bodo naši izdelki kvalitetnejši, da bo proizvodnja cenejša, ker samo tako bomo zmožni konkurirati sorodnim tovarnam v naši državi s katere pa, kot ram je znano, so sodobno opremljene« Pri obnovitvi strojnega parka so ram nujno potrebne devize , zato bomo morali stremeti za tem, da bomo čim več izvozili. Da bi se povečal izvoz ni samo naša naloga , pač pa je povečani izvoz naloga vseh gospodarskih organizacij v državi, če hočemo, de uravnovesimo našo zunanje trgovinsko bilanco, Med ostalo razpravo se je tudi tov *direktor dotaknil investicijskega programa in omenil, da še ta ni dokončno sestavljen, to pa zaradi vprašanja nakupa licence za.grafitne lonce, ki še ni dokončno rešeno Investicijski program bo^predložen že na prihodnjem zasedanju DS in bomo o njem obširneje razpravljali- Na zasedanju DS je bil na predlog simik.r.lne organizacije in kandidacijske komisije izvoljen nov upravni odbor podjetja-#-Upravni, odbor Šteje po pravilih podjetja lo članov to je en član na 45 zaposlenih« Da bi bile v UO zastopane vse BS, je v skl, du pravil nemogoče ., k r bi se v tem slučaju morala popraviti pravila podjetjav Sklep pa je, da če se razpravlja o EE, katera ni zastopana v UO, ds se jo pokliče na sejo« V novi upravni odbor so bili na predlog sindikalne organizacije izvoljeni sledeči: 1« Verlič Konrad 25 glasov 25 6, Golavšek Rudi 23 glasov 2. Marinko Alojz 7, Oblak Rozi 23 M 3« Koren Jože 24 8. Pečnik Rezi 22 tt 4, Verdcl Stanko 24 9 Tople, k Ivan 2o tt 5-> Gothe Marije 23 lo, Herodež Justi 19 tt Po izvolitvi novega UO podjetja je DS, na predlog sindikalne organizacije, imenoval sledeče komisije: Disciplinsko sodišče t 1, Obl k Franc - predsednik 1. Jurak Anton - namestnik 2, Dvojmoč Jože - član 2« Planinšek R - " 3 o Verdel Stanko " 3, Jelen Štefka - " Stanovanjsk' komisija lu Marolt Stanko 2e GolaVšok Rudi 3„ Fantelič Rado 4* Pinter Marija 5» Golič Milka predsednik član V? m čadej Jožica 4 Dr, Petkovič Verica 5 Pečnik Terezija Komisij za delovna razmerja 1 Godler Zorka 2, Kveder Kri 3, Nedeljko Ignac Komisije zv. določitev delovnih mest hig„tehnic«zaščite le Dvojmoč tefka 2 „ Dr o Petkovič "Verica 5 v Herodež Justi 4. Nedeljko Rozina Komisija za sestavo predlogov za odlikovanja 1, Dvojmoč Jože 2. Šalej Alojz 3 Koren Jože V zvezi z novo postavljenimi komisijami je bil sprejet sklep, da so na sejo vabi predsednike teh komisij, kadar bo razprava po vprašanjih, ki spadajo v področje dela komisij,, Komisije n:j bi v bodoča dajale predloge DS m poročila o svojem delu S tem načinom dela, bi odpadlo odločanje posameznikov, istočasno pa bi so upravljanje razširilo in utrdilo. Po vseh teh rešitvah važnih ne log, jo del vski svet razpravljal o nov m delovnem mestu v RIC-u,za katerega so predvideva montaž senčnikov na svetilko* To delovno mesto pa je začasnega značaja. Med ostalim jo DS zavzel sklep, da se starim čalnom DS podali nagrada v obliki knjig s posvetilom, kot spomin na njihovo priz-de vanje v delavskem samoupravljanju,. Sprejet je bil ravno tako važen sklep, da bo DS v bodoče razpravij:1 in reševal samo stvari, ki bodo pismeno dostavljene 3 dni pred z sedanjem oz„na dan, ko sa sestavljajo teze za zasedanjev Ta sklep j o sprejet zato, ker ves material, o katerem so bo razpravljalo, mora. biti pravočasno predložen članom DSc Apeliralo se je na vso člane DS, da so soj brezpogojno udeležuj oj o, ča hočemo, da bo na še gospodarjenje imelo pozitivne uspehe. D* S«, ZAPISNIK o izidu volitev v svete ekonomskih enot Keramične industrije Liboje0 Volivni odbor, katerega so sestavljali; Sl'Vko^Godič.- predsednik ter člani Koren Jože, Dernovšok Betka, Cizmasija^Morija ter Rus Jože je izvedel volitve dne 9*6«1962 s pričetkom ob 5» 5° uri ter zaključkom ob 16c 5o uri«, Volitve so se vršile za sledeče ekonomske enota; Livarna Mabava-prodaja Upr ava Delavnice Samotni oddelek Strugarna Proizvodnja gmote Slikama prodorno peč Vseh v olivnih upravičencev je bilo 426., Volilo jih je 349» opravičeno izostalo 57 ter neopravičeno 2oc V procentih izgloda takole: volilo jih je 82„5%, opravičeno izostalih 13o5% ter neopravičeno 43 V svet BB livrne so bili izvoljeni naslednji tovariši: 1» Pint er Marjan 23 gla s o v 2a Rihter Milena. 29 it 3 Lenarčič Vera 29 M 4, Lednik Anica 29 n 5» Golavšek Adola 29 tt 6, Krosi Anica 29 tt 7» Žuraj Marija 26 tt 8C Rojnik Zinka 6 tt 9» Tominšek Pavla 3 tt Od 47 upravičencev jih je volilo 34 ali 72%, Opravičeno jih ni volilo 9 li 19%, neopravičeno jih ni volilo 4 ali 3%„ Neveljavnih je bilo 5 listkov«, V svet BB nabave - prodaje so bili izvoljeni naslednji tovariši: 1, Pader Drago 14 gla sov 2. Dvojmoč Štefka 15 tt 3, Kost orna j Lado 15 tt 4 Šulcr Darko 16 tt 5, Petek Zofija 14 tt 6, Vrunč Janko 2 tt 7, Gothe Marica 1 tt 8, Dernovšek Betka 1 it Od 24 upravičencev jih je volilo 2o ali 86%D Opravičeno so izostali od volitev 4 ali 14%, Neveljavnih je bilo 6 glasovnic. V svet EE uprave so bili izvoljeni m slednji tovariši; 1, Lednik Jože 36 glasov 2, Prašnikar Angela 35 tt 3« Kveder Karel 36 11 4» Lozar Rado 35 ?? 5, Ivnik Anton 36 11 60 Germadnik Vili 35 It 7, K0s Marija 35 1? 8C Pantelič Rado 2 tl 9« Novak Kati 1 n lo. Vitanc Karel 1 n 11, Petek Milko 1 n Od 47 upravioonegv jih jo volilo 38 ali 81%, opravičeno jih jo izostalo 9 ali 19%, neveljavni sta bili dve glasovnici V svet EE delavnic so bili izvoljeni naslednji tovariši; 1, Avberšek Franc 16 glasov 2, Balade ja Man jan 15 3 , Em on Franc ' 16 n 4, Zupanc Ivan 16 " 5» Solezin Adolf 16 6* Jurak Anton 16 " 7, Žagar Miro 16 8» Zupanc Franc 1 Od 21 upravičencev jih je volilo 18 ali 86%, opravičeno je izostalo od volitev 3 ali 14%, 3 glasovnice so bilo neveljavne«, V svet EE samotni oddelek so variši; bili : izvoljeni naslednji to 1, Kornet Miha lo glasov 2, Jurički Drago lo n 3• Kolar Jože lo It 4ti Frece Olga 7 ne velj vnih glasovnic je bilo 3. x V svet EE slikamo so bili izvoljeni naslednji tovariši; 1.. Jelen Alojzija 18 gl .SOV 2c Stadler Panika 2o 3 Škrbec Erika. 21 u 4. Toman Berta 18 11 5 Kome riške. °lga 18 11 6, Vaš Štefk n 21 tf 7 Oblak Franc 2o 11 8 Koprivec Zinka 2 11 9, Šuler Mirka 2 11 lo* Pintar Marija 4 tl 11., Cilenšek Štefka 2 11 12» Godler Ivan 1 ?! Od 34 upravičencev jih jv volilo 24 ali 7o«5%) opravičeno je izostalo od volitev 8 ali 23»5% ter 2 neopravičena ali 6%» Nevelj-vne glasovnice so bila 3^ V svat EE poči so bili izvoljeni naslednji tovariši; 1,, Nedeljko Rozina 96 gl sov 2«. Kotnik Slava. 94 11 3, Marolt Stanko 96 11 4* Planinšek Miha 94 11 5 Vaš Stana 95 H 6, Oblak Marije 95 11 7 štober Franc 95 11 8 Št orma n 7al c nt in 96 1? 9. Cok-n Ivan 95 11 lo Satler Ivanka 95 U 11» Godler M ri ja 95 11 12, Pečnik Antori ja 95 11 13. Pečnik Zofi; a 92 11 14» Kores Franc 4 11 15 = Guzej Mk rij a 16, TJ S mali Ježe 17, Šalej Zagori® 18 Kroflič Zdravka 19. Zalez in Anica c o, Super Franc 21. Marinko Alojz 22 Berglez Marija 23„ Skok Marija 2 glasa 1 ” 1 1 1 1 1 1 1 n n ti n n n ii Od 129 upravičencev lih volilo 117 ali 91%, opravioeno so Izostali od volitev tl 1 : 7%, neopravičeno 1 ali o.3%, neveljavnih je bilo 21 g as: /nic,. Zapisnik je bil sestavljen po štetju glasovnic dne 11,6.1962 v prisotnosti elanov v or: vre ga odbora-. Da so spredaj navedeni podatki točni, jamči volivni odbor. Slavko Godič Koren Jože Dernovšek Betka Čizmašija Marija Rus Jože .'USr inik v: ‘i PRED L O Ct s katerim predlaga,"! Dela'-skeru^svetu p°d je o ja , do odobri program gospodarskih inv v sta ci j za leto 190=- 1, Iz amortizacijskega sklada 2. Iz poslovnega sklada 3 Iz dot cij občine Skupaj 23,351-000.-12,82oc ooo,-24,ooo.ooot-5o7T7l ooo.— 21,185 ooo„- Od tega gre za odplačilo anuitet Za nabavo novih osnovnih :roistev 5s bilo že uporabij enega; 1 Za nabavo električnega računskega stroja £95.000.- 2,. Za graditev oddelka - pr c -zvodn^e losca 618.4?*- Skupaj Nato je še upoštevati sne Istra, ki^se.bodo uporabila za stroje , _ ki 07 r naročeni po odobren ju DS in sef n vso p rac anx i "T^IJdk 1„ De korna električna poč vv 2. 3 kom. bobnov za mlet'je losca m 1 kom samotni mo šalo c Skupaj Vsa sredstva skupaj h. j, tisk;, ki sodila že porabljena in tista, k. mura3o brun rezervirana z na s a 3 c Ostane še na razpolago zo izkoriščanje 14,935»000=- .5»995=000,-2o,$oo9000 , - 43,398,433«- — ===55 = =: — ===== 16,772.567.- loo Iz teh sredstev so predvidene naslednje investicije : 1„ Mont za dekorne električne peči, ki bo dobavljena iz Italija najkasneje 131 julija t, 1 , ker stroški montaže niso zajeti Predvideni stroški znašajo 100 2k Montaža 3 kom bobnov zs mletje lošča in . montaža mešalca za samot ... , , Omenjeni stroji bodo dobavljeni iz vzhodne Nemčije po programu ter st r os ki v montaž e niso zajeti v ceni. Razen montaže se tu predvideva še izdelava pločevinastih korit , Predvideni stroški znašajo 3, Rušenje stare predorne peči štel 5oo6 ooo : - Omenjena peč j s bila po sklepu DS anulirana , potrebno jo je porušiti ter ves uporabni material vskladiščiti Nadalje se imenuje komisija in se ta material oceni Predvideni stroški rušenja 4* Dograditev oddelka za proizvodnjo losca Po programu iz lanskega leta so bila izvršena razna zidarska dela v vrednosti 2,5oo/milj din Za grobo dograditev t„ j«, podzidava , betoniranje omenjenih plosc , naprava strešne konstrukcije s kritjem in razna druga zidarska dela .razen finega in grobega ometa pa s ; predvideva po^ predračunu, da bodo znašali stroški se 2,618,433— din, Od fuga pa je bilo plačanega že 618,433— din. Ker so bila ostala sredstva, ki so bila predvidena za to gradnjo porabljena v druge namena, ostane šs za izplačilo 4,5ootf ooo — cin Za napravo električne instalacije pa_se predvideva po predračunu 784 ooo^- din Skupne, predračunska vrednost znaša 5V Dvigalni voziček za ročni transport Pri nredornih pa Čeh in oddelku strugarna se sedaj ročno prenašajo razni izdelki kakor tudi drugi materiali, za kar ja potrabno mnogo dolovna silo # Tbksun trans— port pa zahteva mnogo fizičnega napora, poleg tega je pa se nerentabilen. Da bi se ti ne d o sta tki odstranili, je potrebno nabaviti 2 ročna dvigalna vozička. Enega vozička se bo posluževal obrat prodorne peči, z enim pa obr-t strugarne Predračunska vrednost za 2 kom znaša 5,284.000.- 25o. 000,- lol 6 Brusilni stroj V strojni delavnici imaj obsedaj dva večja brusilna stroja Eden služi za grobo brušenje; drugi pa za brušenje raznega orodja* Na tem zadnjem stroju^brusi sedaj tudi strugar strugarske nože* Brušenje strugars-kih nožev pa zahteva posebne brusilne plošče. Ker nima posebnega brusilnega stroja, mora stalno te plošče menjavati, za kar izgubi precej delovnega časa. Bo bi se ta čas bolj racionalno izkoristil je potrebno nabaviti nov brusilni stroj, katerega bo^ uporabljal samo strugar za brušenje nožev« Ecadračrnska vrednost znaša 560ooo»- 7* Brusilni stroj z gibljivo osjo V strugami pilijo šablone, ki so izdelane iz železne pločevine« Take šablone pa se zelo hitro izrabijo. Ker ima. strugama namen izdelovati šablone iz trdega jekla, jih ne bo mogoče piliti, temveč brusiti«. Takšna šablone bodo omogočile boljšo obdelavo keramike in manjšo obrabo šablon, Predračunska vrednost znaša 8o»ooo»- 8o Merilec ozemljitve V podjetju se mora. nenehno meriti ozemljitev strojev« Ker nimamo merilca, smo vezani na tuja podjetja , kar pa nam otežkoča dalo, ker so zunanja^podjetja precej zavzeta in nam ne morejo vršiti meritev In dar želimo, Stroški meritev bi se tudi znižali. Da bi se omogočilo merjenje ozemljitve ter varnost ljudi pri strojih, je nujno nabaviti merilec ozemljitve Predračunska vrednost znaša 37»5oo#- 9» Betoniranje bazena za gmoto V proizvodnji imajo en bazen za tekočo gmoto, kar.jim pa ne zadostuje za normalno obratovanje zaradi premajhnega volumna in jim" s tem onemogoča večjo proizvodnjo gmote. Ker imamo mešalec že v skladišču je sedaj samo predvidevati stroške izdelave bazena in montažo mešalca Predračunska vrednost znaša 4oo,ooo,- lo2 \ lo. Leseno, kod z me šale era. V livarni imajo sedaj samo eno kad z mešalcem, katera služi za mešanja livne gmote* Ker se iz te kadi stalno odvaja livna gmota za vlivanje , ni mogoče izvrševati pravilnih meritev, kakor tudi ne le Si livna gmota gotov čas, kot bi morala po tehnološkem procesu. Da bi se to omogočilo je potrebno izdelati novo kad z mešalcem in jo montirati v livarno. Tako se bo v eni kadi livna gmota pripravljala, iz druge kadi pa se bo uporabljala in obratno Predračunska vrednost znaša 6ooc000» 2 11„ Lokomobilni parni kotel ogr površ,35 m (rabljen) Sedanji parni kotel, ki je vgrajen ne zadostuje potrebam proizvodnih oddelkov«, Ha drugi strani pa ga moramo po predpisih očistiti vsakih 6 mesecev in seveda v času čiščenja moramo ustaviti tudi generator in predorne peči, kar kvarno vpliva na prodorne peči Z ustavitvijo prodorne peči pa tudi ne dobivamo več toplega zraka V strugamo in seveda zaradi tega tudi ne morejo v času remonta kotla, delati, Z nabavo novega parnega kotla pa bi omogočili , da bi proizvodni oddelki delali brca Večjih vmesnih remontov, s tem pa. seveda tudi dvigali proizvodujoe To pa zato, ker bi 1 kotel obratoval v času čiščenja drugega kotla« Večji del pa bi obratovala oba kotla, kar bi omogočilo, da bi imeli na razpolago več pare in s tem rešili vsaj delno ogrevanje prostorov, v katerih se sedaj kuri, odnosno ogreva z navadnimi pečmio Kotel kateri bi odgovarjal ima tr nutno v prodaji LIP Borovnica, Ta kotel je starejšega tipa, izdelan na principu lokomobilnega kotla. Po izjavi inšpektorja 'parnih kotlov, bi za nas ta kotel bil primeren, posebno, ker ne rabimo velikega pritiska pare. Pod pritiskom, ki ga mi rabimo po bi po njihovi izjavi lahko obratoval še dalj časa. Predračunska vrednost znaša 3 ,ooo# 000 lo3 12c Trika kotel za ogrevanje prostorov Ta kotel imamo namen uporabiti za centralno ogrevanje obnovljenega prostora kjer bo sli-ka.rna , BIC-a, gornje slikamo in del prostora pri prodornih pečeh, kjer se sedaj ogreva z navadnimi pečmi na premog, ha ta način t, jt. s parnim kotlom in 2 trika kotloma bi bili centralno ogrevani vsi glavni delovni prostori,, S tem bi odpadlo kurjenje raznih železnih peči, ki so neekonomične in povzročajo škodljiv zrak, nesnago, na. drugi strani jo pa vedno nevarnost, da zaradi njih pride do požara Z ureditvijo centralnega ogrevanja bi se ti ne d ostat ki odstranili in s tem izboljšali delovni pogoji. Trika peči ima trenutno v prodaji podjetje nSTOLn Kamnik,, Peči so v dobrem stanju«, Za 2 kom, .zahtevajo 4oo ooo,- Če primerjamo, da takšen,-kotel nov stane v tovarni emajlirane posode 594,ooo«-, potem sa prav gotovo izplača kupiti Predračunska vrednost znaša 13* Montaža parnega kotla Predvideni stroški 14. Izdelava instalacije z vgraditvijo grelnih teles za parno ogrevanje prostorov Nabava parnega kotla in trika, kotlov nujno zahteva, da jih pričnemo izkoriščati . Do bi se lahko začelo izkoriščati je potrebno montirati parna napeljava z odcepi za grelna telesa in Vgraditvijo ventilov, kondenznih loncev, grelnih teles in izolirati vsa napeljava, Naprava centralno ga ogrevanj a bi se najprej na.redil- v obnovljeni slikami, zgornji slikami, Samotnem oddelku in nato postopoma po potrebi v ostalih oddelkih«. Sredstva, ki so zaenkrat na razpolago znašajo 2,94o. ooo, 15. Stabilni kompresor Q, = 3 ur/min, Stalno naraščanje proizvodnjo nam nujno narekuje, da. moramo tudi gotovo stroje zamenjati s strojem večjo kapacitete«. To pa predvsem tam, kjer jo od toga odvisna kvaliteta in kvantiteta proizvodnje Takšen primor imamo v slikami in prodornih pečeh, kjer pri brizganju izdelkov in odpresevanju polizdelkov ne morejo delati tako kvalitetno, kakor tudi ne kvantitetno kot bi bilo potrebno za normalno proizvodnjo, to pa samo zaradi tega, kor nimajo dovolj komprimironega zraka na razpolago Odraz tega jo seveda slaba kvaliteta dekoriranih izdelkov, kakor tudi majhna proizvodnjaZa odstranitev teh nedostatkov je potrebno nabaviti kompresor 4oo. ooo, 5oo,ooo. z 3 do sto; kapacitete in urediti centralno napeljavo cevi za zrak Predvideni stroški že robljenega kompresorja bi znašali 1,875.o67o- 16 „Električno dvigalo V obnovljenem prostoru, kjer bo slikarna bo zaradi znižanja tal nastala, precejšnja razlika, sedanjih tal in tal okrogle peci t, j . v višino Ta višinska razlika pa bo onemogočila transport v kolikor ne montiramo primernega dvigala. Dvigalo naj bo tako Vgrajeno, da bo omogočilo transport z vozičkom. Revno takšen problem kot ^ je nastal_ tu z obnovitvijo prostora je tudi v livarni, kjer je predviden prostor za vskladiscenje modelov Da bi se transport mehaniziral, je potrebno nabaviti dve električni dvigali, Predračunsko vrednost znaša 17*Za razna osnovna sredstvo, ki so v prodaji, bo podjetje dobilo 3,000.000,- V kolikor sevbo to prodalo, bi bila te sredstva na razpolago, Finančna sredstva bi sc nag porabila za naslednje; 1. Za nabavo tehtnice za proizvodnjo gmote 2U Z." napravo centralne kurjave , 360.000, 2,64o„ ooo, USPEHI TEKMOVANJA HTV Tromes- čno tekmovanje med EE, ki ga jo razpisala HTV komi sija podjetja, je bilo prejšnji mesec za ki g učeno,, Komisij" je ocenjevala s čistočo higienskih prostorov, čistočo štev in požarno varnost. Po teh kriterijih so EE dobile naslednje število točki lt strugamo 2, skladišče gotovih izdelkov 3. razvojno izobraževalni center 4» slikama 5. avtopark 6„ strojna delavnica 7„ okrogla peč 8„ modelarna 9. proizvodnjo, gmote lo liv rna 11«, Samotni oddelek 12. prodorne peči 28 točk 26 ” 26 ” 25 M 24 '* 23 ” 23 ” 22 " 21 " 21 " 19 " 15 " Delavski svet je odobril nagrado za prvo mesto, ki jo za prvo hrom sečje , po gornji ocenitvi,^dobi strugama oz« vod ja. strugamo in dv^ najbolj prizadevna člana njihovega kolektiva« Tekmovanje pa se nadaljuje in bo komisija v vsakem tromesečju go istih kriterijih ocenila vse EE, seveda pa pri tem upoštevala možnosti, ki jih ima posamezne EE za ureditev higiensko tehnične 'zaščite. G, Z« ZDRAVO TOVARIŠ! Spoštovano brovcc in člane kolektiva obveščamo, da je odšel iz noše sredine večletni sodelavec, tehnik za napredek proizvodnje ^in odgovorni urednik našega "Libojskoga Keramika”, tovariš Zdolšek Marjan Ves zaklad duhovitih idej ne področju oblikovnosti in dekorjev ter vso zalogo zdravega humorja je odnesel v sorodni kolektiv, ki mu, oziraje se na zivljcnske zahteve in lokacijo bolj konvenira« V neka j letih je navezal trdne vesi v našem kolektivu, kar potrjuje ^tudi dejstvo, da bo ostal še nadalje naš sodelavec na področju, ki mu je najbolj pri srcu in roki - ustvarjati nekaj novega in lepšega« Zahvala mu gre za vse, kar ja storil v času svojega delovanja med nami in tudi za zasluge, ki jih ima na razširjanju in opremi našega "Libojskoga Keramika”. Srečno! - ur - VAŽNO! r Pogostokrat se je dogajalo, da je delavec zbolel in ni prišel v službo, vodja oddelka pa mu je pisal neopravičeni izostanek zato, k r ni dobil pravočasnega obvestila. Da bi se take nepravilnosti v bodoče ne dogajale bomo s 1 7 1962 uvedli evidenčni obr tni bolniški list, Vsak delavec, ki namerava nastopiti bolniški sta lož mora prgj dvigniti pri vodji oddelka obratni bolniški list, ker ga v nasprotnem slučaju zdravnik ne bo sprejel v stglež« 0 tem sklepu bomo obvestili tudi ambulante v Žalcu, Šempetru, Preboldu in Polzeli« Uprava lo6 OPOZORILO ! Izšle so novo knjigo pri "Hodnički univerzitet", ki ga izdaja "RAD" v Beogradu za loto 1962* Te popularne knjižice, ki so izšlo pred nekaj dnevi pri Delavski univerzi v Beogradu vsebuje jo lo knjig žepnega formata in opisujejo mehanizem novega sistema delitve v našem gospodarstvu ter o njegovem družbeno - ekonomskem pomenu za na daljni razvoj naše socialistične skupnosti, V tom kolu se pojasnjujejo principi formiranja in osnove zg delit av nacionalnega dohodka, delitev dohodka med delovnimi kolektivi in družbeno skupnostjo, notranjo delitve, tretira-njo problemov stimulativnih oblik delitve, opisujejo se pravilniki d zunanji in notranji delitvi, kar vse morajo imeti gospodarske organizacije* Omenjene knjižice imajo sledeče vsebino s 1* Vuko B/ledenica • Formiranje in osnovna delitev narodnega dohodka 2„ Dr Jov n Markovič i Anton Pola j ne r % Delitev dohodka med delovnimi kolektivi in družbeno skupnostjo 3* Anton Polajnar 1 Delovni kolektivi v novem sistemu delitve dohodka 4* Ignjat Trajkovič 1 Delitev čistega in osebnega dohodka 5. Milijon Popovič 1 Osnovne karo, let; e ris ti ko delitve po kompletnem učinku 6« Ilija Marjanovič • Ekonomske enote kot faktor organizacije in delitve 7* Mika Spiljak i Rikard Štajner • Upravljanje in pravice delavcev V EE 8C Bo tar Dejanovič i Milorad Toušanovič 5 Priprave, evidenca in analiza pri uporabi kompletne delitve 9o Milor'd Taušanovič i Ratko Vukovič • Vpliv skupnosti na delitev v delovnih kolektivih in vloga vzporednih analiz OBVESTILO ! Upravni odbor DPD SVOBODA Liboje prireja dne 317» 1962 izlet vseh članov "SVOBODE" ne Peta če v hrib, Skupen odhod z godbo na pihala bo ispred " Doma Svobode" ob 14 uri. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno kakor tudi za prijetno zabavo* Prisrčno vabljeni! Upravni odbor Stran le "Kritike je dovolj ena11 - Iz govora m-r šala Tit v Splitu 88 2„ V mesecu maju - G Z 89 3e Emajl, steklo, keramika 89 4„ Prvi izpiti so za nami - Oblak F, 9o 3» Ob I rednem zasedanju centralnega DS - D. Š« 91 6v Zapisnik o izidu volitev v svete EE 96 7 Predlog programa gospodarskih investicij 99 8» Uspehi tekmovanja HTV - G Z lo4- 9>, Zdravo tovariš - ur - lo5 lo» Važno - Uprava lo5 11» Opozorilo lo6 Ureja uredniški odbor; Odgovorni urednik Zvone Ivnik Izd ;ja Keramična industrij? Liboje - Celje Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku,, Rokopisov ne ■ Vračamo