Naši dopisi. lz krškega okraja. (Konferencij a.) (Konec.) Sedaj razinotriva vsak predmet posebej ter kaže, kako ga je treba učiti, kake posebnosti ima in o čeni se razlikuje od drugih predmetov. Dodava opazke, opominja na doslednosti, svetuje, prosi, sarno da hi olajšal težko, a sladko nalogo učitelju in učencu ter koristil s tern dobri stvari. Kar je našel dobrega, hvalevrednega pri nadzorovanji. to tudi z veseljem hvali; kar pa slabega, to tudi odločno graja. Plemenitega mišljenja, odločnega postopanja ter prostodušne doslednosti rnu je Stvarnik v obilnej rneri podelil, in g. nadzornik vsled svojega stališča ni premenil innenja svojega. Prav zato ga ljubimo i spoštujemo tembolj. Končujoč svoje predavanje izraža g. predsednik le še željo, da bi bile njega dannšnje opazke vsprejete kot dobrohoteči navodi v daljno vspešno delovanje. Prepričan je, da se učiteljstvo resno trudi izpolnjevati svoje dolžnosti. Zato ne more kaj, da bi harmonije med učiteljstvom samiin in drugimi stanovniki, med učiteljslvom in kateheti in raznimi šolskinii faktorji prav toplo ne polagal na srce. Saj učiteljevo stališče je že sanio na sebi težavno. Ako si pa kolegi še saini tned seboj grene življenje, ni čuda, da omaga posarneznik in ne doseže povoljnega sadu. Naj vsak učitelj vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, in harmonija bode nastala sania. Ves nastop učiteljev v šoli in zunaj šole naj kaže neko dostojansko plemenilnst in odločnost. Sploh naj sveli učitelj z lepim vedenjem. Slednjič pa z radostjo izreče vsemu zbranemu učiteljstvu največje priznanje in pohvalo svojo. Urno so že potekle skoraj 3 ure. In koliko lepega in koristnega smo uže čuli! Nismo se tedaj protivili odrnoru V-* uie- saJ Je ^ilo trcba uže duška našemu duliu. 0 šolski klopi, nje sestavi in uporabi poroča g. Florijan Rozman, ueitelj v Krškem. Pred vsein navaja napake, ki se nahajajo pri zdaj navadnih šolskib klopeh. Na to navaja prednosti nove klopi ter omenja raznih konstrukcij. Zlasti povdarja vrline svoje izumitve, to je nove BRozmanove šol. klopi", katero kaže zbranej skupščini. Ko jo je do cela prerešetal, pokaže tudi svojo drugo izumitev, to je novo ,,Roztnanovo sestavljeno šolsko desko". Konferencija mu s ploskanjem in z Bdobroklici" odobri oboje. Poročevalka gdč. Avgusta Kolnik, učiteljica v Radečah, poioCala je v krasnib in jedinatih stavkih o ,vplivu vzajemnega postopanja učiteljstva na isti šoli na otroško vzgojo". Rujno je razvila svojo domišljijo na podlagi resnega mišljenja ter s tem pokazala, da jej popolnem pristoja ime ,učiteljica", ter da je vredna. imena Bvzgojiteljica". Za njeni izvrstni referat je bila občno pohvaljena; in tudi g. predsednik jej je izrekel polivalo. Da se je skibelo pri konferenciji tudi za okrajno učiteljsko, učiteljsko in šolarsko knjižnico in da se je vse potrebno za to ukrenilo, razumno je saino ob sebi. Na to se preide k tiskovnim in stvarnirn napakam v II. in III. berilu (nove izdaje) Glavni poročevalec g. Ivan Rupnik, nadučitelj v Leskovci, uašteva, kdo je poslal poročila. Na to stavi nasvete glede izpremembe omenjenih beril, zlasti da bi se izpustili nekateri berilni sestavki iz navedenih vzrokov. (Sprejeto.) Sprejet. pa ni bil piedlog glede napacnih izrazov, katerim bi se naj potom debate določila prava oblika. G. Ravnikar nasvetuje, naj bi BSlov. Matica11 izdala zaznamek o besedah, kako jib je pisati. Opoieka mu g. Levec, češ, učiteljstvo je pač zmožno, da se o nepravilkali pravo domeni, in da bi BSlov. Matica" tega sknraj gotovo ne storila, (pove razloge, po katerih se je razvidelo, da l)i ulegnil pač prav imeti). Seveda, takrat je imel na uinu izraze, katerim bi pač določila pravo inesto vsaka boljša slovnica, izraze, katere bi moral g. poročevalec prišteti tiskovnim pomotain, ne pa, da bi se o njih še le domenilo, ali celo, da bi trebalo tu kake strokovnjaške-filološke roke. Za to se ne čudimo predlogu g. Lundra, da bi se posredovanjern c. kr. okraj. šol. sveta nastavil na Dunaji čikostavec, zmožen tudi slovenščine, ker bi potem izostalo innogo tiskanih napak. G. dr. Romih toplo priporoča nasvet Ravnikarjev. G. Pretnar je Levčev pristaš. BWolfov slovar naj bi določil omenjeniin besedam pravo končnico in obliko", pravi g. Bezlaj, kar se po priporočilu g. nadzornika tudi odobri. G. Gantar ptedlaga, da bi se dolge proizvode v berilih ali izpustilo ali pa razrešilo v krajše stavke. -(Vsprejeto.) Mislimo, da se bomo čez leto dnij že lahko ponašali z zeinljevidom krškega okrajnega glavarstva, katerega izda in založi okrajna učit. knjižnica. Formular zanj že tudi imaino naravnost iz voj. geogr. inštituta na Dunaji. Kaj ne, Krčanje napredujejo. Za nemški pouk v ljudski šoli se uvedejo Heinrichova berila. Še nekaj Vas morda zanima: volitve. Da pa ne boin besedil, Varn na kratko povein, da sta bila izvoljena zastopnikorna učiteljskega stanu v okrajni šolski svet za bodočo Gletno funkcijsko dobo g. Iv. Levec, nadučitelj v Radečah in v ožji volitvi g. Ivan Lapajne, meščanski šolski ravnatelj v Krškem (proti g. Lundru). Gospodoma izvoljencema častitamo, a brezpotrebno bi bilo povdarjati, da bi naj učiteljstvo v resnici zastopala, ker sta že itak znana kot za šolstvo vneta moža. Stalui ter knjižnični odbor sta ostala stara. Pri posameznih nasvetih je došel nek spis v raztnotrivanje, kateri se je pa odložil na prihodnje leto. S tem je bil oficijelni del konferencije končan. G. predsednik zahvali poročevalce za trud in govore, vse pa za njih udeležbo in potrpežljivost želeč jirn. da bi innogo sadu obrodila današnja konferencija. Na to zaključi konferencij o ob 3. uri popoludne. G. Iv. Lapajne, namestnik predsednikov, zabvali g. predsednika za njegove krasne in mnogo sadu obetajoče govore ter za njega odloeno in nepristransko vodstvo konferencije. A učiteljstvo se še ni razšlo po konferenciji, završeni še niste bili zadnji 2 točki dnevnega vsporeda: zborovanje TPedagogiškega društva" v Krškem ter koncert. Kolike in neprecenljive važnosti je BPed. diuštvo", to ve vsak šolnik. Dasi broji že mnogo udov po širnej doinovini, vendar gmotno bi lahko stalo na boljših nogab. Upamo, da prodre kmalu tudi v kroge naše intelegencije, da se tedaj i ne šolski faktorji jainejo zanimati za važno nalogo Ijudsko šolske izornike, in da se po njih preseli prava vzgoja otrok med prosto ljudstvo. Zmračilo se je. A zmračila se niso naša čela, vsaj krasno je bilo taistega dne. Burni hrup mestnega življenja je nekoliko potihnil; tako smo euli šumenje valov bistre Save. Tudi drobni ptički so že potihnili, le prvenček slavček je še žvrgolel v tiliem logu nad Krškein. Posedali smo že nekaj časa po klopeb v Gr. vrtu, in čuj! Za bledo luno zamrgolelo je ludi nebrojno svetlib zvezdic na nebu, za pomenljivim dnem pa je legel na trudno zeinljo krepčujoči mrak, ki je naše duše z nova pomlajil. Res, krasno je bilo taistega večera. Pa kako bi tudi ne bilo. Saj je bilo učiteljstvo vsega okraja zbrano v krogu svojega Ijubega g. nadzornika, ko si čul najkrasnejše melodije, ki so se izlivale v prijazne harmonije in zravnen si še izvedel, zakaj tako. Pelo se je zares fino. Izlasli je pohvaliti ženski zbor, kateii se je pred vsem odlikoval. Cast krškemu ženstvu! Da nas še v prihodnje počastite s koncertoin, tedaj ne bo ločitev rnanj težja od letos. Julij Slapšak. Iz kamniškega okraja. (Anton Vrančič f.) Nekoliko pozno prinese vrli naš ^Tovanš" dolžni obolus jednemu tovarišev, a čakal sem vedno, dasekateri sotrudnikov, ki so bili v službovanji ž njiin v ožji dotiki, spomni ranjcega. Zato mi oprosti blagi Tonček da to še le sedaj storiui. Anton Vrančič je bil rojen dne 4. pros. 1855, kjer mu je bil oče učitelj. Obiskoval je ljudsko šolo v Moravčah in v Ljubljani, dovršil tain i tri realke, pripravljalni tečaj in prvi letnik na učiteljišči, ostali dve leti pa v Mariboru. Po dovršenih študijah vrnil se je na Kranjsko, ter dobil prvo službo v Trebnjein, kjer je služboval okoli 2 leti. Od tu se preseli v Metliko, kjer je i nekaj nad 2 leti služboval. Ko pa je bila razpisana služba v Zagradcu, kjer mu je bil brat župnik, kjer so stanovali i njegovi stariši ter ljubljena sestra, prosil je za Zagradec, kar je tudi dobil. Tu si je zbral svojo družico. To je trajalo več let. Ko pa je njegov brat zaradi hude bolezni dobil drugo službo in so se stariši preselili v Ljubljano, ni hutel več tain ostati ter prosil za Dolsko. Tu je prav zadovoljno živel. Zrak, ko domač, mu je ugajal, število otrok ne preveliko, spoštovan od občanov, ljubljen od učencev ter do svojih starišev v Ljubljani po železnici zvezan. Zaradi družinskib razmer rnenjal je s tedanjiin učiteljem g. Zupanom ter se zopet vrnil v Zagradec. Vedno slabotnega zdravja, pešal je zadnja leta bolj in bolj, k teniu je pripomogla še sinrt njegovih bratov in starišev, katere je prav sinovsko ljubil. Bilo je nekega šolskega dne, ko se srečava v Ljubljani. Precej se odločim nadzornikoin, ter ga šaljivo-resno barain, kaj je z njegovo šolo. A ko rnu natančneje pogledain v obraz, vidim roseče oko in čujern besede, koje so razodevale žalost, ker rnu je oče uinrl; uinaknil seni svojo nagajivost ter mu v zadoščenje obljubil, da hočem i jaz k pogrebu, akoravno se rni je zaradi dolge poti rnudilo. Hodila sva skupaj, pogovarjala se to in ono, a vselej govorico zopet napeljal na svoje ljube stariše. l)a, mislil sein si, kdor hoče ljubezen obuditi, mora sam ljubiti. Tak mora učitelj biti. Na vrh teh udarcev moral je poučevati nad 170 otrok in v kakšni sobi! A jenjal ni; ker ni mogel že več prosto hoditi, lezel je ob palici v šolo, čakaje, kdaj dobi odpust. Dobil ga je veliki teden ter črez mesec dni tega prestal, umrl je 23. rnal. travna 1894, zapustivši milo mu soprogo in tri ljubljene hčerke, od katerih je najslarejša 8 let, najmlajša 20 mesecev stara. Njegov pogreb. katerega se je udeležilo* 18 učiteljev in učiteljic in veliko ljudstva, pokazal je, kako je bil priljubljen. Marsikatero oko odraslega je rosilo, ni čuda, da so otroci tugovali za svojim učiteljem. Po slavi ni hrepenel, druščine ni iskal, bil je najraje doina ,kot ljubeznjiv soprog in skrben oče, a kadar so se zbrali tovariši v posvetovanje, njega ni manjkalo. Brigal se je za vse gibanje na šolskem polji, ter gmotno podpiral. 0 prostih urah bavil se je rad se sadjerejo, katero je navzlic nedostatnim šolskim vrtorn, otroke vedno poučeval. Ti pa blagi Tonček končal si že svojo zerneljsko pot; veselih trenutkov nisi užival, kajti niso Te poznali; marsikaj si prestal, a najbolj mučilo je Tvoje blago srce bolest in nesreča drugih; zaslužil si, po človeškem mišljenji sicer prerani pokoj, a Bog je sklenil tako, torej: V rniru počivaj! Lisčan.