I
St. 31.
V Gorici, 29. juliji 1887.
„SoLa4! izluja vsnk j	|ietok	in   v<!jh
popostif#r>jt»raana all v	(Win	»a -b.ra
poSiljuna:		
Vsp Irto    ....	f.	¦I.4ft
i'ot let a     ....		
Cetvrt leta     .   .   .		I i.
I'ri ozuanilih in tuk.i	> tail	i.n ..j«-
glanicah" se p'acuje za a:	tv:iiln>»	trUio|-
no vr«tt>-.		
8 kr. <So se «ska	I  Kra:	
i » » »   1!	3 ]'.	
Z» vi»th' c»U*»   |ift ji	<rt>hLt>li	
		
PooaM^e^^ke^e^obivajo po 8 kr. v tobalctoj^cnh v gosposlci ului blizu „tre!i Vrou", i\a start-m trgu in v imnski ulici <er v Trntu, via Ca-8orraa, 3.
Dopisi naj se blagovoljtm posiljajo uredniStvu „Socc" v Gorici Via Morcato 12,1., naroenina paopr?.vmStvu ,,$060" Via dcJla Croce fit. 4. II,
Rokopisi sc ne vraiajo; dojdsi unj se blagovoljno tVaiikujojo. — Ddalcoia in drugim iioprcmojbiim sc naroftniim zniza, ftko se oglaso pri opravulltvu.
Vivat, fioreat, crescat!
Hpi*:»l <lr. Kram-' Obtok. (Diilje.)
(,V di/iva fipozna, da more bioz atrahu. ih lii ho /munJBulii ijtMiii varuust, napraviti Italijannm vs'»« iiciliacV, potem prido ia v:*to dnigo vprasmju, in to vptaaatsje zaduva nan Sluvence cploh in drug" Slova-iu*, ki bivajo kot ogromsia veOiim vlatiiji in po.«ebiu> v Daltnar-iji,
(,V se zah'}\a Italijw.om vatniciH&iv v ktorem mchtu, kjt»i ho tudi imur.ovaui Slovuui diuua, je to, tii'li no gb\!u na dc/ivui m>/,ir, udini w!ut\ij. v k!u-rt'in t*t' iiiuiju K'lov.uu proti t»j i!a'ij.in-ki uameii od-lunio po rulm pn.tf.aviti. Tukaj iiM>> o iloi'ilui «;iuio narodni ob/ir;: t u p r i d e v p o 5 t o v I mi i g o-» jm> d a r a k a a I; o d a. Imenovam nai odi ho goapo-dar.Hkw popoitiOHU tzpiti, najproj po tinvU'tni benu^ki repiibliki in put*, in od tj »vi-jA h uai»;diiih pij-ivk. (io-tovo h\ bil.i tukuj volika lu'niiiiuosf, hn'/ob/.inio-.t. budobija, co;o knit barbaciz^in, co iti .so ti n:iroi)i Kdaj pwhttili A<» v tako tr.r-^ini.n^lcu n«i* i;ikotivji«, ka-kf'Ullo bi ii.'jct.t^, t':.» bi ;••• Jtjsin V f»!i< / io p'dio/ilo kukuvirino jiiji'^j, > itatij.uiska u;»ivivz i. N.knb bi ••<) lu IStovuni, ki f-o l rd n.t j u/.ua ntra/, i uVrtSrij-»k is di/uvc, »•* op.jnio^H: potii'.'*" o5 tti prisji'.ila !e silovlta dfj.tnju, k.i'.ftili una IJog vaiuj!
VsewodsAijo v Trtitut H^i j«', d.i t«> hic^o jt« v taki J5*»n^.atiei» lu,;!, da bi «¦• }¦!«•.lu tin to k;ij pri-pravno It go tie lu Itulij:i:.i, an;p;»k tii 3i ptiinor^ki Hbjvatti niOj'iid tamoJiajiui v-'^ieilj^'-uni a;oij lztiiti. Ali vae d.agairni in jako fehtui poua-luki («l! v»«ilj:ij«<j>» pi*ott tiaiue.'i, iiaprav;ti v-j'.-ucil^cu v Tih!u. J'u g:-c /.a to. da «c miadina r:a z^inji stapinj: pjiptavlja z.i iiv-lj(rnja bt>j. In v kako ntrvarrtosi: /1 tuiusno vdravjo in /ivJjr>:ijf,?r v kako imvaraoati v nravn kd obziru jjo bi prwli ml;tdi fantje, ki telc->:»o s..» »[«j zrcli, duayv-no »o nCatanoviruiT tie bi so posiljali v Xf«t? kjer bi po »tudent»vdka lahko iiveii pronto tn dalci jubilo (v sladki vejebsti U
No vein, its zato t;idi no morc-in aoditi, ali b> no brat:Hi Avatriji po'ttiski obziri napraviri v Tr>tu italijansko v»oacilisf'-e: u govo«»v jiloveu^kb pos'an-cuv v Iuto^ri prorac.tiistit deb.iti li bi'o skltpiti, Jt
LISTEK.
rrcdiYauje FV. Lewca IT. aprila i. !. v CJt.il:i; ; :j:i'.!|:t:"ki.
(Konec.)
To da vefi ne^o 8 temi oceniuii a!.u.;i;;i:i:i in raz-pravami koriatit jo Erj-*tcc caryda aloveiiakcmu z drugimt spisi svojitnt prirodoznansko vaebinc. Pou-darjatt nam je tufcaj, da jo E»-jaTec prvi prufedor, ki nam jo razvea boteoike oskrbel vao ˇ njegovo stroko »padajoLe iolake knjigo. Spisal isara je zivalstvo, kc-mijo, mtneralogijo, somatologijo. Kes, da so nekatcre teh ktijig postoveujeae, toda kako so poaloveojcne! Ta lepi jeztk, t& kcepki m jedrnati zlog, ta bistra in prozoroa pisava — to so avojstva, s katcrimi se uobeoa druga Solika knjiga sloveoska no more po-naiati v toliki mtri, kakor se odlikujejo i njimi Er-jaTceve kojige. Njemu pretaganje m bdo litapcc-T^ko, mehanieao delo. Bil je tudi v prevodih svojih siino vesten in natancen. Znano mi je, kako je prirejal za natisek svoj ^Prirodopis zivaistva* v drugem iz-danji I. is72. Po tri dni, po ves tcdea je vasih raz-glabljal in premi§!javal kako poseuno karakteristicno besedo ter ugibal, kako bi ji dal pravo slovensko lice. Pregledavala sva Cgaletov, Vukov in Miklosieev slovar, a napo3led je moraia vendar priti na vrato — ultima ratio: spisai je ponjo Levstiku v Ljubljano ali Suleku v Zagreb. Zategadelj pa tudi nobedea ucni ptedmet v slovenseiui nima tako iabornih ucil, nobeden predoiet tako dovrseae terminologije, kakor zoologija,  miiiemlogija  ia  somatologija.   In kar jo
j bi tako VM'uOilitict1 no bil temper Muz, ampak Ognji-I Wo protiavntrijskema rovarstvu, Vava kaiia, ki jo »o-. vedni kiiu»;ic v ucdriji ogtova: to pa jo gotovo, | da p i a v p o 111 i h k i obziri uo pa z a a na t v o s u p r i p r a v i 1 i 11 a I i j a a e do mirth, n a j bi m u a a p r a v i I o v Tram v o u c i I i h & (>.
No, Maj pa Bttinu incsto tranko rudo oJpira hino, vrata in iiiohiijo, nuj bi ho unravil tain ta vai^nl znattrttvuiii z.ivoii. Zu'lnji razhx; bi nam bil osol ma* cudoneikuga kralja Filipa, aii za bogato Avstrijo bi bilo ru^/aijivo le inisliti, da kd.j prcjaie kot Judefa? dunar nvuto UOO.OOO gld., in ^ pruv scdaj, ko ssaeo* d.ijo nektora inosta v mini-aeisvn hlovani, od kuto-ruga naroiU lt^'ijaui zanioovalo trde, da jo ttobiOon! _tmmmmMmmmmmmm       (Uuljo prill.)
Na grobu Viktoija Dolenca.
U (orico U5. julija t. 1.
Zgiibo pokojiiuga in npozabljouega Dolcnoa iuoooo uln'iuijo in; U} tr/anki tilovoiu'i, ampak ves hlovuimkt natod. kajli pokojuiUoioiie bil je jako du» lavun in uuiiHtraAljiv boritulj sa iiaao naroduo pravi-(u. Zaltbng da ho te riHti ni mo^ol iii'uti, da bi go. bil narod po trudopolnem (blovanji ('asino Hpromil do iil,i'li,i',;ii gruba, in to rad na!u/.ljivu bolu/ni. AH ( ttzii»kt iil'jvcnci »o vondar Btoili, kolikorjc bilo iw j goce, da ho Hvojonm voditelju izka/ali zadnjo caut.
Udbur „d o 1 a 1« k u g a u o d p o r n o g a d r a-
' »t v uu jo precoj po Htnrti pokojwg.i Hvojoga prodneduika
j Jbi-iit'tii(, da mostopredsoduikaio dopalm do prill, rodu.
j obi;, zboia, in da iniza pruddclniki ima biti do tiato-
i ga <bsa ottnio  pregnijcna. Za «poui«uik pokojnega jo
1 udbur t«ga diu&L\u dolocil ~M) gl.   Za posebui grub
pa V)[) gi, Zrnski odd<di:k npodpomega druatva"
jo tudi dolocil   za  apomuuik 100 gl.   V iati  aejt jo
odbor riiUoiiil da ko vabijo vai alov. triaSka ia druga
diubivu, da obiacejo grobpokjjaoga Doloaca v uedeijo
lii t. m. kar bo jo  cadi Castio  zgodilo.   IsLoga duo
donasala   so   drusiva   ia  prjatolji   ranjkega krasiie
veuce v probtorc ndolalskuga pidporueg.t drustva"1 ka-
teiib je bilo 17. mod   tcmi   dl je  odea  iz Gorico,
k.»teiega  jH   poslaia   „ti o r ia k a   e i t a 1 tti e a"    s
„So6o in biaiuim podjoraim druStvoin*
iiajvee vreduo,  to torminologjo je Erjavec iz vc^ine z.ijel naravnoat iz ii;i;odovih tat!
A no «amo za uuoujake in za ado, tudi za pri-l»ro»ti narod jo Erjavec zastavil vcioy avojo per6, ucil ga jo ljub.ti prirodo, v ujoaii bitjib coatiti vsenio-goiiyugit {stvar.dka, na drujji atuiui pa v avoji prid ubracati muugovratue priltko, katore priroda podftje cloviku. Xjvgove Bl)omace iu tujo zivali v poiobah", kakor tuui 9Na3e »itoiijive zivah v podobi in besedi" so piBJiic tako izboruo, da poleg prijetne zabave elo-veku blaze arce, bisttijo um iu mu povzdigujejo duio do Uoga. Tako pa jo bilo mogoce piaati tudi aarno mozu, ki je bil ves 6aa avojega zivljenja 8 proprostim mirodoin. v zivi dotiki, ki je koreaito poznal njegove nazoro o zivi prirodi, poznal njegovo pesmi in prav-Ijite o zivih bujdi, in ki je bogat0 2ai|ade svojega cuanja zavijal v beiedo, kakeraao j0 guj jz ndrodovih use aamih.
In kaj naj reeem o njegovi ^Mravlji" in o njc-goveai a Baku V* To sta apiaa. ki bi Fraucozu Miehe-ietu ali Nemcu Urohmu delala Ve!iko east; v slo-veaski literaturi niuuta sebi podobnega sodcaga. Clovek no ve, cemu bi se bolj cudil, ali ljubezniveniu kumorju, ali divntima jeziku, a!i pisateljevi nedoseiai sprctuosti, a katero na najjcduosjtavnejai ia najprc-prostejsi naoin bralcu tolmaei najvccje prirodnopisne ugaako in piobieme. „Mravlja* se bero kakor epos in pisana je z vacm zaaujem prave peaniako lehnike. Pisal jo jo pa Erjavec, ko je itnel dvoindvajset let; ali bed jo daues, — trideaefc let po tem, ko jc priala prvic na avetlo — mikala to bode, kakor bi bita vceraj pctekla izpod Erjavcevega poresa. In to je naravno! jjilravlja" je k!aai6en uraetiiiiki proizvod io vredaosj in sIav* njena je nemioljiva. Samd jedoo
Odhod ob 5. uri popoldno iz dolalikoga podpotmoga druStTft na mlrodvor bil je namonjon akupno, ali kcr jo to policlja prep.jvodala, so raerali drultrenikl no-aiti ve»c8 po dva in dva daljofi vsaksebi do miro* dvom; Ob 0, uri ssvoeor zbnino jo bilo okoli grub a do 4000 ljuditva vi'Soga in ni^ogi etaini, Naj prvi obkolili w grob pevoi U vso trzaiko okolice in ao poli „IMitgor mu ki so spodijc.H Potom na-etopi na crno poginjono mizo dri poslanoc g. Ivan Nabergoj ves objokan in mogno ginjon po ranj. ivo-jem zvestoni sotmduiku, tor boro o delovanjl nokoj-ncga Dolenca, 7m tem peli so pevci «Nad zvozdami". Nato uaatapi 6, g. prof. Manaid ki jo railoXil v hr« valkein joziku natanjino oWuo dftlovaojo pokojtwga J)olonca, Potom ssopet naifcopijo povoi in pojo BMo-litov, Nato locili so ho prijatolji s Holzuiini ooini m zininij od nepozabljivega boiitolja nnrodaili pravio, pokojnogo Dolonei,
Zve^or ^bralo si jo vofi rodoljubov v pro»lorlh tr/aSko citaluico, in 10 so tola^ili o gronki oaodi na-Boga nosre^nega naroda, Mod ikupUIno no m prebnl-li tudi doali bnojavi, kioo iiti dan dolmjali ua di'.i-fitvoni odb>r, V potok bo ssadninioa po uokojnomii naSomu borltelji t ooikvu »v. Antona z foliko nssiston-co. V aredi corkvo bo ital velik mrtvalki odor, |iri kitorom bodo molif.vo za duSo raujkoga Dolouciv. J)iagi Viktor, ki m mis tako prorano zapastil, kl m tcboj 'zalujo sm slovouski narod, bodi tobi vooui Hbomin, in Hog ti daj areuo iiQbe&ko. Mi pa, dragi rojaki, mmtnidljivo dolajmo vsak po avoji mooi, da nadotneititno pokojnega Dolenca!
___ mtm       Kodoljub
Dopisi.
Iz Brd, dno 25. julija.- Pri izrednem obSnem zboru dno 21. t. m. aklenil j*» „Slovonskij j o z* poalati preeaatitcmu goap. A. nd r ej u Einspio-lerju, buditelju in voditelju koroakih Slovencev, o priliki njogove zlato inaso primorno a d r e s o, tor uatanoviti ttBrisko podruznicodruzbesv. Cirila in Me to da8, ki naj bo podpirala slo-venske Ijudake Sole in otrolko vrto.
epis so v nasi literaturi more meriti i njo, in to jo „Raktt, katorega jc opisal Erjavec 1. 1881. v BLju-bljanskem Zvonu." — „Mravlji* in flRaku« je dal Erjavec tako obliko, da bralec prvi hip ne ve, kaj je bila piaatelju prvotna in glavna namera: je li hotel ta dva objekta na poaeben nacin zaaostvoao opiaati, ali je hotel i njinia bralca samo zabavati: tezko jo najti mejo, kje v teh dveh spiaih jenjava prirodopia in kje ae zadenja leposlovje. In gotovo je upravi-cena zolja, da bi apisi, kakerani so 3alravljatt, BRak" in „Rastlin8ke avatbe" Erjavceve, poatali tipicni v naaem alovstvu in da bi tudi drugi udenjaki, kadar obravnavajo znanstvene tvariae, dajali spisom avojiin tako obliko, kaker§no jim je znal dati Erjavec; po* tem bi pojenjale tozbe, da so slovenski pisatelji vaelej dolgocasni, kadar tolmacijo vocjemu obStnstvu kakSon znanatven predmed.
Z navedenimi apisi pa §e nikakor ni izcrpljeno poro5ito o ErjavCovem knj;ievnem dolovanji, kajti Erjavec zavzema tudi v loposlovji alovenskem Caatno meato, in kjer aa imenujejo prvi aovelisti naai, tarn se mora poleg Levatika in Stritarja, Jur5iCa in Men-cingerja, poleg Keranika in Tav5arja omenjati tadi di^ao njegovo ime!
Z vaemi odlifiaostirai Jzborno svoje piaave zdru-2eval je Erjavec neki poaebno Ijube^uiv humor in izredea dar prijetnega pripovedovanja. Ne refiem proved, ako trdrni, da ga doslej v tem oziru razvon Levatika ni prekoail noboden aiovenski pisatelj, niti Juroi6 ne. Tudi Jurcic ima obilo humorja, toda n.je-gov humor jo nekako rezek, suh in premiSljau, Er-jav^av pa nezon in naraven; Jurci6 pripoveduje to5no, natan5no in pocasi, Erjaveo naglo in prijazno. Res, da y fotograncai karakteristiki dolujofiih oseb ia a
*jLae Ysi nazoei draStYeniki, |in ricer 4 dohovnad* IljfF^nGvniki, drogi tot leteiM; tadi draStro ^Stovenaki jes* ae jo Ypisala kot asianoYnik. NabirateljenV ndor podroznice je izvoljen e. g. Lo-doTik Kumar, kaplao ˇ Biljani; pii Bjem naj ae o-atmeno ali pismeno oglaai, kdor Mi pristopiti k briaki podruzaici. Za zdaj, doWar nito praYila po-trjena, zadostnje naxnaniti sroj Ypia f denarai meaki se bodo potlej vpogiljali.                           #
Dragi rojaki briaki! uneti rodo-Ijubi slovenski! anano Yarn je, kako podpira nemako Solsko druaivo .Sch^lˇe^eia,, nemske Stfe, in kako si prizadeva ilaljaitsko Solako druatva .Pro patria* ustanoviti nova italjanake Sole in otroSke Yrte med SlOTcnd, d* bi nam poptujciU ndadi zarod, da bi otrokom ukradli slofonaki jeaik, da W Jim toIi ia area apoStovanje do alovenakih roditeljev in ugaaili iakro Ijubexni do slovoaake domovine, Druftvo .Pro patria" tilt Se r Brda, naprayilo je Sole y Podgon, ter na-ieljojo So tudi ob oaSi roojni rekt Idryi Yodo na avoj nialin. Kdo utepa Meroicanom ielje po ita-Ijanaki Soli? — Tej provokacij i naaproti treba uatanotiti t Brdib podruznico druibe it. Cirila ia Motoda, da nam na-pravi in podpira ob mejah potrebna 8lovcn*ke ljudake Solo.   Pomagajuio ai, in Bog nam bo pomagul!
Druzbeuiki druibe by. Cirila in Mctoda so: 1.) Pokrovitelji, ki placajo 100 gl. eakrat za Yaelej. 2.) Ustanovaiki, ki placajo 10 gl. cokrat za vselej. 3.) Letniki, ki plaSujejo po 1 gl. na leto. 4.) Podpor-niki, ki pkSujejo po 10 kr. na leto. DruSbenik amo biti y* ikdo, raoSki, ieuaka, ali pra?na oaeba (druatvo).
Leleti jo, da bi bilo mnogo (vaaj 20) uatanov-nikoY in Se kak pokroYitelj,
S Krasa, 21. julija. — Snaznost jo lepa rce, pravijo naSi Ijudje, inresjelepo vidt;ti, ako je v hi§i vae n/ohtano in ofngano. Grdo jo pa in catuduo, ako ae oaebe no z aiajfo, ampak z blatom zehtajo, kakor ae jo to zgodilo v 5G. atev. slovenskega 6aaopiaa v .Kdiuoati". Kaj tacrga ae v slovo'i-akcm caaopiau vzo davno duvno ni br.ilo. Na, mi-lini, da .Kdinost", ko jo tnko .Poslanico" aprojola, ai ni lavorovega venca prisluzila, pa wde gustibua". V obiambo moram tu javno izreci, da oni gospod, k> ga omenjena .Poslanxi" tako blatt, ni pisai osiega dopiaa v 23. aiev. ,Soce", da tedaj tt „Kra§CYC* flmah33 v zraktf alia Dun Quixotte, ti si pfatieboral kozarcc — ali ne mcrda en .doppio" — friSne Yode, ko si ono grdo .Poslanieo" koval. Ti ot'itas, da je dopisnik .ataiaal syojo sveto jpzo na dolenji Kms*t kakSao jezo si atresel ti r aYoji Poslanici ? Kaj te je v omenjenera dopiaa tako razkacilo, da kakor besen divjaa Id mafaaS po nedolzaem cIoYoka? Dopis y bSoci* grajal ja ie pogosle pleao, gr.ijal le ravnaojo, dcjanje nekega krcmarja, njegOYe oacbe pa se ni do-taknil; ti pa mesans 5aat katoliakega, morda svojega dalnega pasttrja. Je * li to pravicao, posteno! Skafe, skafe frfSoe vode potrebujes, ne en kozarec, da se ti prevroca kri obladi.
Ti oLitas dopisnikn""ˇ „Soei*t da je ve6ina be-aed nereaniSnoat; kje si pa to dokazal? Y nPosIa-nici* ? Saj je fcvoja .Poslanica8 polna srda in aoYra-stva, aaj te je tvoja prevroca ki oalepila, da ne vidis
paiholoSkem razvoji njib dejanja Jar6ic dated nad-kriljajs ErjaYca, a naaproti ima Erjavec spet predno3t% katero zastonj isLema pri Jarcici. Jardil za prirodo nima nobenega o<5esa, njemu je clovek glavai in je-dini predmet opisovanja; nikjer ne nahajas v Jurct-cevih apisik kakega prizora iz vecnolepe narave; on ne Yidi niti ptie, niti cvetlic, ker je preveS realist, da bi ae oziral na take atvari. Erjavcevim leposlovnim apiaom pa raYno prekraane alike ia epizode} izvirajoce in zajete iz nataacoega opazovanja prirodo, dajo neko possbno milino in lepoto.
Prvo povest je priob6iI Erjavec y ^jroYicab* !eta 1857. Imanuje se ,V6iiki petek«. V Jane-zi&Yem .Glaanikn* je objavil poYesti wNa atrico-vem doma", BZamorjeni CYet*, 8Hna arj i na Poliei* in Blzgubljen mo2ft. — „Drazba BYetega Mohorja" je dala na svetlo ojegove povesti gHudobrezao* ia „]S"i vae zlato, kar ae fiTeti.« PoYest aHado brezno" apada med najlapae, mladini in preproatemn naroda namenjene pove3tinlo-venskec Vredaa vratniea je CiglarjeYega „SYetina* ali Jor&devega .Jurja Kozjaka". — PoYeafe „Na stricovem domu8 je spomina vredna zategadelj, ker ae vidi ii nje, kakd je bilo piaatolja Ie2e5e na tern, da bi Slovencem podal novelo, zajeco iz doma-cega zivljeaja, in pisano samostvorao, ne ukrojeno po tojem Yzgledu. — Novelo „Zamorjenicveta preveva ueka posobao blaga metanholija. In kako bi jo ne; ssj nam je piaatelj v nji, aeveda v pesniSki obliki, podal Saloatno zgod^vino prve avoje nearedne> ijabezni. Valentin, ki po neizmornih gozdih daljne ^lujaeaoi-te in ob prostib bregoy.b Yeli^Wtoega Mis-
ˇe2 dopisa— katcrema si vojsko napovedal — pred seboj, ampar le grebe dohoYna.
Kaj je neresDicnega. y dopiaa? Da se prepo-gosto pteSoi Ali ni to res? Ali ni bilo ©d Yelike aoel do zdajr enej smmej iapaniji 5 jarnih pleaov? AU se ne pies tudi polrakdjab? Kaj je .Zagrajec" morda kako silno me^ta, je morda nHndUogs Pariz, in so »SkoS" devetinii b&ini London? In odpre-tepOY pri teh ilesib nie ne slSiS? OniliS — reei oaem — krvavi ran, ki jib je nekdo pri .Skofib* .faaal*, ali miafi, da so bile to cespa? latiste Bra-klade*t ki jihje nekdo y Hadetnloga dobil ˇ dar, in se edea IladlozanoY, kar so ti .fasali* — so biii ,krafi* — kali ? in 3. julija t KosfcuyeYici, kaj je bil oai rave in kta pri plesn, ali so se tndi tam .pnlili » konfet^, kakor obroci na gpriSkem TraY-mku o pastnem sttai? Ztkaj so Yoj55icki faorje oni dan Yaeli svoje nge pd pazdabo? aak«j je nefci mladenic poljubotl mater zeraljo, mordi se je ucil naravo^invja, ah } poaloa\tl kako teava rase ?
Aha I sedaj e apomiajam! 3. julija 1831 je bi?a y KoatatjeYici btrna. in nokatcrt ao ebhajali obtet-nico! ilic KhoJu, hie salta: Tukaj zijf»jt tukoj peri, ribaj, frigaj, \e mjhwS, pa pu^ti duhovna, nedol-znega goapoda piini.u, ia i»e fcaii tako javno arJa do njoga.
Se en sovet: Ako haeoS fetterega obesitif imej ga prej y rok&h —kajt'v «o ue bo* irael nobenega pri rdkah, ae boa m>ral aa:n obir-itti; svetujctti ti to: ako ai rnlad, pojdi r Silo, postaus dittioven, in po-trudi ae za ono altibo 2000 tar., feiferega ti du-boYnn titko Ijabeznjio pripisujo^ — do tiatega ca*a ao ti vze ta umakn* in dober tok za di-ugo eoako .poslaiuco* I                                         KruHOYcc.
IZ TofmiRSfcefa IS. julija. Casi $& spreininjajo in zemlja po rijih. P-ed tobko stoletji bila je zeralja povsod plodovita; k:jtt vsc jtt tain zgryilo i,i stroh-uelo, kjer je izraslo Datidancs jc to driigacL*r Vse spraviuio domov: dm, listjo in travo. To je vzrolc, da zemlja ni ve6 talo rodovitna, kakor je bila ndas-daj. Zemlja sama na icbi nam n-,i more v«'5 dajati tc-ga, Cesar prifiaknjenn: od r.j"; »ito jej moramo priti mi na pomod. To so ividclt 2o itaSi prcriniki pred «to loti; jsnto sojeli smmti kmctijskj* dru^be. Tako kmc-»ij"ko dru2bo inianio tudi na OoriSkcm v Goiici. Oao vcliko ilclnje na to, ta bi ae kmctijstVD povzdigoilo t<;r dosprlo na ono abpinjo, katcio zahtevajo dunaS-nji casi.
Moj uamen nir la bi tudi te v kratkeni opisal, kaj je ise vse dobrogastorila in set prizadevata atoriti c. k. kni..»tij.ska drusha v Gorici. B»Ji mi duroljeno sprcgovoriti le ob obfciem zbora te'dru2be v Tolmiau due 17. t. m.
Koj p-> 11. nrizbralose jc v" dvorani e. k, gla-varstva nad 200 poseitaikov iz sod. okmjev Tolmm, Bi>lec ia Ceikno.
Ko predstavi pndsednik te droibe prevzviseni g. grof Coronini dotiuje gospode, odpre zborovanje z nagoYorom, da gkmetfaka drnzba mere saino vzpod-bujati, svetovati in*pclpirati posestoike v dvlovanji^. JS*a to so bili vsprijet neknteri adje.
Pivi predmet dievaega reda bil je „o govedo-reji in mlekarstYit*. C fcetn je govoril voditelj kmntij-ske §ole v Goriei g. Kramar. Ker ma ni txs nikakor dopoSeal, da bi Vie pivedal o ^ivitioreji, kar je Mel, omeoil je aamo napatef ki so pri zwinoreji aa T«l-minskem. Se vo da, tidi teh mti ni ptipuSiJal das vseh
sisippija i§5e mird in pokoja area svojemo, to je mutatis mutandis Erjavec sam, in noarecao omoiena m zapuacSena Begina y bpem aloveaskem grada, kateri bode pociti v brezkoaacui bridkosti sree, to je bivaa neveata njegova, kateto je izgabil, kakor mi je sam rekel, po svoji krivdi. la kako je piaana ta poYeat! Kakd lepo ae prilega elegiuui ton nesiredaema koaca dejanja/ In s prvo vratico vzbndi ptsate?j zanimanjo bralcevo, katero raate od odstavka d» odsfcavfca; bo-jia se konca ia veadar ga kom ij prld ikiijes I
Kaj pa naj recent o njegovi aoYcli BHasarij n a PoI ici"? Samo jedao nipako ima, to namrec; da je prekratka/ Kakor v BEtka* ia .atravljo't tako je zbral ErjaYec vae razaovratue predaoati avoje piaave in jib polozil v to poveat. ^ivabno dejanje, dovrieaa karakteristika, prava resaicaost poleg peaniskega za-noaa, duhovifc dialog, humur, dovtip in s.ila — vae to podaja duaz tvoji tisti slatai uzitek, ki je srojitvo piavih klaaicnjh proizvodov. Ni ti §» zamrl amsb na uatnih, 2e ti igra aolza y oceai in tazko tt je zb.-ati cute SYOJe ter pivoJati, katera oseba y povesti ti bolje ugaja, ali modri oee 2upan, ki brati ne zaa,ali potepuh Matizelj, ki je zdaj, ko prihajajo bnaarji v zapasceno Yas na vkvartiraoje, najimenitoejla oaebi y vaai zat6, ker zoa nekaj nem§ki Iomitij ali lepi Yahtmajater, ali molazefjoa vdova k;emaricr, ali Ija-bezniva Anka, ali premeteni huaar cigan MiSko — dokler 8e^Yse tvoje zauimaaje nc konccntruje okoli janaskega, snaSajoega ia moSkega ritmijatra JtfokoSi-ttija in okoli zivabne grajake Berte!
PoYedal sem 5o, da je bil Erjavec velik prija-ielj pea-koraka ja ako )<s le ategai), porabil ;e vaak
razpraviti, ampak samo gktvnejSe n. pr. „1. pleme je premajhno; 2. bike spugfiajo premlade; 3. biki mora-jo ta pa tam na dan preveckrat vskakati; 4. lepsa teleta prodajo in doma rede le slabotna, ki niso za kapcijo; 5. rede prevec divine8. Ko je g. govornik nam pojasoii in dokazal napake, predlagal je: Slavna c. k. kmetijska diu^ba naj blagovoli delati na to, da se vpelje postava za naso dezelo, da uihee ne sme spu§Lati premladega in premajhnega bika, razun na syojo zwino. — Na to nam je dokazal, da smo ? mar-sicem nakrivem potugled6 mlekarstva. Mi se ne ozi-ramo na konsuraente (zavftvalce, kupovalee) arapak sami na se. Z Iruzimo se v zadruge, da bodo nasi iz-delki lep§i in bolj§i; ker potent jib lahKO prodamo veliko drale. Vsi nasvetl so bill na pravera mestu, kedor jim ne€e masiti nies.
Po tem je govoril g. Klav2ar o zavarovanji zl-vino.
T kratkih in jedernatib bosedah unemal je, naj se napravi taka zavarovaluica divine m celo de2clo, ter predlagal glede tega, da se wrcsnidi postava m celo dvielo.
Tretji predmet ditevnega reda je bil sadjereja, o katerej je zopet govoril g, vuditelj Kramar. Nam je treba drevesnie, da dobimo zdrava, kropka in pra-tega plena drevesa. Prep?tLajmo se, katero pleme je naj-boljse za na§e kraje. Ne irnejiiio prevec piemen. l)revju je treba guojiti, da rodi vsako leto ter ga anaziti. Go* voril je tudi o suseuji sadja.
Saiilniee nam \n opisal niti pokazal, ker zdaj Se ni sadja pri nas. Kedor se hoce o tern vec prepri-6a'.i, naj se potrndi meseca avgusta k sv. JUiciji, kjer bo delovala su^iiiuea in kjer so bodo dajala potrebna pojasnila. Susilnica suSi sadje in zeleujavo.
Pri morebitnih predmutib oglasil se je ueitelj tolminskt g. Vrtovee. V Soli je najlcpSa prilo2nostf temoljito poufiiti bodofie kmetovalne o umiium km«-tijstvu. Zito m'j m da vecjemu Stevilu ufiileJjstva pri-Mnost, da se udele2i ktnetijakilt te&ijev na kmetij-skej Soli, da bodo mogU bolj korenito pou&ti mladi-no o tern prevrtznrin predmotu. Nu to predlga g. Vrtovee: Slavaa c, k. kmetijska druftba blagovoli uaj posredovati pri dciSelnem odborn, da podeli tudi ta nekoliko Itijiendij da ae bo moglu vce uciteljov ude-lei^iti kmctijakega izobrn^evalnega trSajn.
Ob 1. mi se znhvali g. predsedidk ?,branenm obiiostvn, da ^e je ttdib^ilo obdnoga v.hmx in kmu-lijskegn predavttnja v tolikfin Stiwiln.
Vai poscstuiki isi uavzocrtiki delnjte na to, da ne ostanejo nunveti brezplodni. BliSnli ate mnogo le-pih naukov, katiie ftirite tudi pri vaSib soaedib. Nu izgovarjajte se, da inmate Casi in dcunrja; vse premo* rete, ako huCetu.                                              A.
IZ AitlOV§6ine, 28. julija. — Mnogo pile ao dan danea o napredku in omiki; jo tudi reaaie.io, d» kjer so pravi mazaki ns. krutilu, naprodajejo obcinarji in soseaka ne lo v duSevnom, ampak tudi v gmotnem obziru. Daliovni pastirji v Ajdovaeioi mnogo let zdi-bnjejo po leplem in pristojnejSera stauovanji. a z*-man. Morcbltl obcinarji do sedaj niai hoteli za to potrebo vedeti ali pa niso umeli, da je potrebao in da bi bilo castitljivo, ce bi duhovnemu pastirja pro-akrbeli prtmernejao atanovanje blizu certcve; ali pa ma znabiti niao privosili te dobroteV Naj ai bode kar faoce, zdij ae je ta z&Jeva razvila. Preteklo no-deljo je aklscano staraa iostvo odioeilo drugo poalopje za ataaovanjo n:aemu vrlernu gaap. zuptiiku. Kor pa ima Ysaka le tako dobra in potrebna rcc" svoje   na-
proat dan za da'jai izlot. Oitod izrirajo m logi njegovi pot opt si, katero j* objavil v run id &nth in raznih caaopisih Nak-iteri izmid njih, u. pr. .Po t iz Ljablj ana y Sisko" ai „Lako ae je SI i -njarjuiz Golovca po svetu godilo?* imajo namoa s aatiro in iro nijo Sibati napake sloven-akib tariaticnih piaateljev; drngi pa n. pr. „Gostba v Mazinm*, .Spo mini a po ta* in .Med Savo in DraTO* amojo ae priatevati pravim biserom na-Sega slovatva. Stevilo alovenakih potopiaov jo — le-gsjon! A kje |e biuti potopia, ki bi se le iz daleka raogel primerjati Erjaveevcmu potopisu ?Na kraSki zemlji" (Zvon, 1877.)? Vzerai v roke ta potopis in beri ga, ne Yzd:2ia ae seize! Kako ti je tu opi-sano krasko ognjtSde, .beaeda" v kraski vaai, pri kateri zlozoo aodelujejo sivi zupaik, mladi kaplan. Sibki ueitelj, kmelaki fantje, zorna dekleta, in ae na-posted vai vaaeanje od prijazne deklamovalke do sivega oceta zupaua navdusijo za aveto stvar domo-vinako, da stoje in odkdti na zupnikovo znamenje zapojo : „Hej, Slovenei I* Pravijo, da je kitajski ear nkazal Driavinovo odo »BogK z zlatom in svilo vezti ter jo obesiti na steno palace svoje. Tako bi moral tudi nedoaezni ta potopis viaeti po solah nasih, kakor pravi vzor lepe pisave, prijaznega bamorja in poStenega mialjenja y vzgled in posnemanjo mladini naSi.
B.-obaejaih apisov njegovib no bodem naateval, daai radt oni niso brez pomoaa. Omeniti hoceni samd, da je zadaje case prtpravtjal za tisek „U ai ak o 1 o-gifine rasimere m€jae grofijo Iatorske" ill ,Zoologicne drtice s kvarDerakih p-
sprotnike, tedaj tudi ta ne more*biti breimjih. Na§ zid ia §e nekdo drugi se budo vpirata, da bi osfcalo pri starem. Vsak dober kristjan so mora 6uditi, kako so npa 2id in i njim kristjan proSi takenm sklepa vpi' rati. AH ni to pcedrzao, di celi kat»li§!d ob&ni bo-2e odiai zid ukazovafci? A, drag! moji! Sasi bo spre-minjajo in akrajui eas jo, da se tudi v AjJovseini kaj spremoni — vsaj imate dosti mozukov, ki imajo gcce in giavo na praveni nuitu. Hvalo vreduo jo, d& ste prcskrbeli primeren farov2 Yasemii goapoda gupniku, katecenm naj Bog da mnogo lot srecao v njem ziveti!           ________
Politidni razgled.
Spoinenica, katero sta dr. Poklukar in Suklje y imenu vseh slovenskih drzavnib po-slancev izroella minisfcerskemu predsedniku, grofu Taaffeju, menda ne bode brezuspe^na; kakor namrec listi poroftajo, izda v kratkem minister-stvo naredbo o rabi slovenskega jezika v ura-dih po Stajerskem, Koro§kem in Kraujskem. Kaj bode pa z nami Primorci? ali mi ne {ultimo enake, in morda, imem»i KoroSke CJiovcnrc. §e veeje potrebe? Xadej&mo sc, daoni nkuzno ostane omejen na imenovane tri de&eic, arapak da bode veljal tudi za Primorsko.
Pri driavnozborski dopoluilni volitvi v Met-koviSn v Dalmaciji je bil 25. t. m. names to u-mrlega Pavliaovifia jcdooglasno poslanccm iz-voljen Fran Bultt', gimnazijski ravnatclj v Spljctu, pisatclj in rodoljub brraski.
„Osscrvatore romano", uradni list rimsko knrije, objavlja pomenljivo papcgevo .pismo do novoimcnovanega driavnega tajnika, kardiuala BampcHa. V tem pismu papefc v sploSnib pote-zab izrazuje svoja nafola, po katerib sc bode ravnala v prihodtijc potitika rimsko stolico. Glcde* Avstrije pravi papefc: Vsled pobognosti ccsarjcve, njegove in ccsarskc obitclji udatiosti do papu-2ovcga prestota so razmere med Vntikanout in dritavo najbopc. Zarad toga in zarad modrosti ttstih mo2r ki u^ivajo cesarjevo zaupanjc, bode mogoSe verske interosc v Avstriji pospcScvatl, zadrike odstranjati in morebitnc tezave s pol-uim porazumotn urediti.
Qlcde bolgarskc^a vpra§anji smo §e tam, kjer smo bili pred 8: dncvi, zancstjivcga tic vcmo ni6, in vse, kar se o B>lgarijt zadnje dni pise, je goto ugibanjc in kombinacija; turska Jvlada se neki dogovarja z ncmSkim, avstrijskim, itali-janskini in angkskirn poslanccm v Garigradu, da bi se s Francosko iu Rusijo sklenit dogovor o volitvi boigarsgcga kneza. MogoLc, ali zclo dvom-Ijivo je, da bi Rusija potrdila izvolitcv kakega kneza po tcm sobranjt, cegar postavnosti oua ne pripoznava.
Angteska vlada je proglasila skf raj po vseh grofijah na Irsrkcra obsedtio stanjo,   akoravtio je
prcj v zbornici bbetala, da se bode le malo po-sluzevala te pravice; to brezoziruo postopanje je imionistiene liberalce, ki so do sedaj vlado podpiraii, zelo razkafiilo, in ee jej za naprcj odrc&cjo svojo podporo, mora odstopiti konser-vativni Salisbury, in Gladstone je zopet na kr-milu. Irsko vprasanje je zclo te2ko in vender rcSiti sc mora, ker sicer na AngleSkcm ne pri-dejo do stalne vlade.
toko v* in da jo Studira! zlasti r i b e tor zidnjili pot let v ta nam90 prepjt/va! fio Prini>rje ia vso Kriiajsko; toda ni m<i bi!o daaj zavrl tt volikih tell Bvojih del.
Gospoda raoja, pri kraji sem! Sam6 Sa dve, tri beaede. Kajti poroJSiio nwjo o kajizevnem delovanji Erjav6e?em bil» bi jako nedostatao, ak> bi izrccno ae poudaril, kt»k<> cisloje b i I o njegovoperol Kikoii ni zaplsil n^beaa besado, ob katero bi se inoget kdo spolikiti v mjralaoni ali 4feicaem ozica. Njegori dsti spisi sj lepi odaev njegave plemenite dale. Lepo je opascmti ralaiiao v s-jli, kadar prido v berilu na vrsto Erj»v6ev apis. Obrazi so ugencetn razvedre, oko jlm iari in po petaajst rok so vzdigne na jeden pot: rsak koca brati!
Pceterjen aem, da oo, ki je dela Stvaroikova slavil v taki nedosexao lepi beaedi, kakor dosl«j So nihce v Slovencih, oa je prejel od vs^mogjeaegA Stvarnika zasluzeao plaSib. A dolzaost nasi je, da ne zabimo njegovib sirot. Njemu, ki je otrokoin na-§im t spia'th svojih osta?il toliko duievaegi uzitka, smo doliai, da poskrbimo za hceri njegovi. In Vaaa navzocaost, ceatiti gospala, danes v tej dvorani mi je veseb poroltvo, da slovenaki n&i'oi izpolni tudi to svojo dolinostt*)
*) Ker podpisani' prlpravlja obSiraojai zivotopk pokoj-nega Erjavea, da ga zn uvod dodA njogorioi «T«branitn spiiora" katere misli prihodnje leta na svetlo dati „Ma;lca Slovenaka4, bil bi jako hvalezen vsakoma, kdor bi ini o izbomem tem pi-satelji, o njogorem 2iv\jenji ik delOYanji hotel posiati kakseu doslej neznan podatck.
Domade ia razne vesti,
Radodarni doneski Za danski m i a i j o n; »Stefan Fagaoelj v Reneah 2 gl.; Ff. Mb na h, 2 gl.s Mirenaka iupnija 5 gl, 00 kr. 8 pi-ejinjim izkazom skupaj 35 gl. 50 kr, — 'Ax otrofilci vrt in dekliSko Solo: Jados ev. KoluvSift v Bolkanu U gl,; Foganolj Stofaa v Ronfiah 2 gl.—7m ItudoiifcovRko kuhinjo: Anton vitez Klodifi, fioliki nadssornifc, 8 gl,; Jan. Ko* Iav6i6 l gl.; St. Faganolj 1 gl. ProsrSna brala vaotn dobrotuikoro.
PremeldenJQ. Goapod profoior Andraj Kra-golj proiuoiLon jo iz Ko^ovja v Gorico na gimiiafjij. Goapoa Junko llofiovar, davfinl pristav v I'ii/itni, je pa iunmovaii dav^nim piiglodnikom (kojitrolorjoni) v AjdovS5iiii,
Zasebna slovenska dvorazredna dekliSka gola v Gorici koncala jo svoje leto 23. due t. m. GospodiLni uftileljici sti bili ob 8. ui-i zjutraj z de-klicami v semeniski kapeli pri slovenni svatl mafti, katero so inteli sominiMani. k ttklepu SoUkega leta. Free, ko sti so vrnili I njimi v Solo, aledilo jtm je tudi vefi stariftev po bratov in sestor, ter ti le odlfe-ni gospodje: vitez dr. Tonkli, Solski nadzoi-nik pro-i'esor Cnloti dr. Gregorcd^, profesorja (kiin in J5om, meji'i grofObizzi, pa uftitolja Hvam iuLikar. Tem-koj priecda se jo po lepej starej navadi preskuSuja /, inolitvijo in kei^tlanskim lumkom. IzpraiHoval jo o njoin gogpod JSorn, kovmojletni uMtolj verouka'go-spud <y:c»t'V je bil zarad duliovnih vaj v someiiiAfti zadizan. Potoin sti izpra^evali gospoiliiiui ufiitaljlei iz radinHtva, livanja, nazornuga uka in slovniee. i)c-klieo m zafietkoma bojcco in fctho odgovarjale, a ujih odgovori so postajali ty;odalje fiverstejAi in take toeni, da je bilo v4«ljo jih posliifiati. Odlikovala sta so oba razreda snsebno s citanjom. Noverjetno lepi so lopopisi in spisi iu*:enk, in njili mnogovitttna roftna dela so taka, da ni boljsih prifiakovati. 11 koncu sta se kaj ginljivo deklamovali uiiouki, iz 1. razreda Obizzi in iz II. Sever. Deklamacijo poslednje je na* law sestavil gospod Zorn in jo prinesmo priliodaic v podlistkn. Naposled so deklice s prelepitni glaso-vi zapcle vefi pesni, inej katerimi se ve da je bila tudi Hlovencem tolikanj priljubljena: „Bog obvaruj, Bog olirani nam cesarja, Avstrijo!4* Vendar to se ni bil konec prijetnega 6asa. Na inizi je bilo mno-go lepili masnih knjig; gospod vitez Tonkli stopi k njim, nagovori in pohvali ufienke, ter razdeli 20 knjig najpridnejSim n&enkam, potem pa se ucifcelji-caina sosebno pa voditeljci izrazi zadovoljnost nad tako dobrim uspehom. Vsi navzoui so bili zelo ve-seli tako dobrega napredka, in tudi gospod nadzor-uik prof. Onlot seje kaj pohvabio izrazil o napred-ku te sole. Na tej Soli so nastavljene 3 uciteljice. Voditeljica gospodiena Jugje poducevala v II. razreda 28 ucenk; podueiteljica gosp. JeglB v I. raz-redu 39 ucenk in uelteljica gosp. Leban je imela v otroikem vrtu 68 otrok. Tedaj je Sola preskrbovala ietos 135 otrok s potrebnim ukom. Iz tega vidijo podpiratelji te sole, kako zelo koristna in potrebna je njib podpora.
Na Koperski pripravnici se je oglasilo k zrelostnim izpitom 1G pripravuikov, 8 Slovencev, 4 Hrvati? 4 Italijani. Vsi so noredili izpite z dobrim vspehom. Slovenec iz Trzaike okolice, gosp. Gr-mek, z odliko.
Izobrazevalni tedaj kmetijstva za ucite-lj© bode na slovonskem od«le!ka tuksjsaje daielno kmotijsko sole od 3. do 31. doe avguata v sloiren-skeni joziku. Poduk bodo trajal vaak dan 6 ur in sicer polovico 6asa bo teoretiSen, dingo polovico pa praktio no poskulnje. PoduCevalo so bode iz kmeti$> stve o trtoroji, viuawtva in o ^ivinoreji. Da bi ae u-doloiili tega to6aja tudi taki noitolji, ki ne zmorejo strolkov za potovanjo in bivanja v Gorici, podelilo se jim bode 12 nagcad po 35 gl, katece izplafia dc-zelna blagajnica v dveh rokih in sicer prvl rok z 20 gl., ko bo polovica tecaja, in drugi rok s 15 gl. konec tee^ja. Proinjo za udelo2bo je bilo vlo^itt do 29. doe t. m. pri dezelneui odbora v G.)rici. 2al, da atno bili dobili ta razglas nekoliko propozno za po* ekdnji list »SoceK.
Na§i nSokoloiB zborovali so 24. t. m. Na-zoSih jo bilo 28 od 40 vpiaanib, kar gotovo ni pre-malo za zacetek v naSib sodanjih rasmerah. Zborova-njo vodil je g. P. po objavljenom sporedu. Po pri-jiiflraejo n»$ovm prccituua iu sprejet* »o bite pia*
vila, doloceni dtu§tveni doneski in sicer: vatopnina 1 gl., mesefinina za domage ado 40 za vnanje 20 kr, podpornina pa 3 gl. na leto. Potem so bili izvoljeni y odbor sledefii gospodje: mejni gcof Obizzi starosta; Dragotin Prin6ic atavostav nameatnik; Tatroalav Ha-be tajnik; Anton Foa denarni6ar; Jernoj Kopae, Ja-noz Potocnik in Jakob Jeraa odborniki; Jeglifi, Po-voraj in Likar papregledovalci.
Po doversenem dnevnem redu je bila zivabna zabava, pri kated je bilo sliSati ve5 dobrfh napitnic. BSo-koll bode, ako hoce Bog in BSokoloia, gotovo zivab-no in najprejetnejSe druitvo v Gorici. Obleka rau bode: mdec*a arajca, modraovratnica, uanjat pas z druStvenim znamnjem, popelnat jopifi in onake hlaoo pa ravno take barve ktobuk a sokolovim peresom in druStvenim znamnjem. PravUa druStva prineiemo pri-hodnjig.                                             r             r
Bog daj dober unpeb!
Lotina ka^e v nalom oeaarstvu lotos iplob dobro, po muogili krajlh pa pr&v dobro. Pri nan n» Primorakom ka2o vino poaebno dobro. V Iufcryi, U ga Bog obvarajo, ga bode toliko, da nim&jo aanj do-sti poiode; ravno tako v Dalmaoiji; pa tudi na Go-riikom ka/,o prav lopo. Lo da bi nam Bog poiilfnl So potrobuega dozja in obvaroval nan toon, ki jo lotos 2o na mnogih krajlh ves pridalek vnifiila; pr«te-klo wbofco menda tudi okoli Bolca, po nokafcorili kra-jib na Korofikom, v Furlauiji in na Stinkom, toroj coznavudno rasste^oo.
Pojavi nokaterih lalkih in nomikih kulturne-Uv m prenmogokrat taki, da v«o ipoltovanjo in vo-ro v bisko in neraSko oliko Bramotijo. NajprodrBnoJIa obrekovanja in najzlobnejSa dejanja do nai m jlm v ponos, To kazo, da kolo «asa je U jelo iti % njimi navzdol. Pretokli tedeu ho jo kaj oitudno jojavljala neinSka olika no korolkth nomikib listili. Profiaititi, gospod And. Kinsplolor v Celovol bode bral sslato uvoto malo. Ker fma promnogo Kiilug za Koroiko sploh, mu pripravlja preblvalitvo in sosebno Sloven-v\ veliko sveganostob tej prililti, TojokoroHko nom-Slco HtrupouoviSo take vukntih), da so toliko Um podpihovali, dokler niio donegli m ivojo oliko ssolo Hramofelliiioga ilina, Od vsoh poSteuib ljudi m\o spo-ntoviuioga blagogi stargka EinRplelorja so uaHaiitaiii malopi'iune'H protokli tedau po nofii v sUnovaiiji i kiimonjein napa Hi. 1C oro<Si jo g. E, isadoj Hpal, da ga v sprodnjo Mobo «koai okna lotedo kamoujo id Rudelo. Taki ljudjo nam uailjujojo svojo oliko iu imenu-jejo nas barbate.
Slovenske razredo (paralolko) m gttnnazlji v Gorioi, Puiji, Miribora in Oolji namorava vlada napraviti, in sicer v Oolji ia a priliodnjim iolakim letom. Nasi naaprotniki pa vril^ejo zsrad togv kot prcSirni vrabei, ko jim goipodar oboai sferaiilo na kozotoo. Ljubezntvi Lihi bi rajSi tudi sami no dobili niL, nego da bi mi Sloveact ob onein % njimi dobili kako dtobtino narodne pravice.
Petelill „GalloB, nov italijanski Hat 8 podoba-ml za6el jo izhajati v Gorici. Ti-eba ga je bilo gotovo, 6o bo gojil avatrijako 6ut in budil k brambi So-co proti ptujemu niaiUtvu, da no bo trcba Gorici iz Tista ukaza, kakorauega je dobil voloski in poreSki okraj. ^Gallo" jo zo 5. zdaj v Gorici izhajoel 6a80-pis. Znano je pa, da tukaj niti eden italijanski Laso-pis ne more samo z narofiaino izhajati, zato ni cudo da Labi, kakor je bilo pred kratkim v nekom itali-janskom listu citati, klitajo n\ko* na potu>d. Oo bi mi tako boraolti ?.% rabljo, ki'.c* bi nas sumiigili za izdajaiko in obsipali s svojirai nedosogljivimi zabav-Ijicami; mi pa njib po6etja samo zibeljeiimo in rnj&i 6akamo, da jim naravno pladilo sdaaem samo prido.
Vabilo k voselici sSlovonako 6italniee* v Go-ronjem Cerovem, ki bodo ?. duo avgusta ob 5. uri zvefior ne prostom s aledef.ira sporedoni: 1. nMoj dom", moSki zbor; 2. pozdrav; 3. BDaniciB, samo-Bpov; 4. cvogovor; 5. deklamacija „Na jnoakovem grobu"; 6. „Hrvaticam", kozanski moski zbor; 7. Saljiv govor; 8. „Ro2ici*, meSan zbor; 9. igra: MKjo je mejaP* 10. MVcsola dcu2baa, mesan zbor; 11. tombola. Pred veaelico proata zabava. Ako bi tiati dan dozevalo, so veaelica preloZi na pozneji oas. K obilnej udelezbi vabi uljudno
Odbor
Oegkih rodoljubov pride 8. dne avgusta o-koli 250 obiakat Slovenco <5ez Korosko v Ljubljano, Postojno in znabiti tudi v T«t Povaod so Slovonoi pripravljajo za alovesen aprojom.
Nau5no rninisterstvo jo razpisalo tri na-grade po tisoc goldinarjev za tri najboljio patrijo-ticao spise za mladino v nomakem joziku. Eden toll spisov mora bid z&jet iz avatrijake zgodovino; drugi potovatno opisati Avstro-Ogerako dtiavo; trotji pa obaezati pripovedke. To je tedaj za nemsko mladino ; nasa slovanska ne potrebuje so takih patrijoti5nih budil; hi pa bi jih kedaj potrebovala, izvoatno bi vlada vaaj za prestave teh spisov razpisala nagrade.
Otrok ne pu§cajte tt okna, So hocoto, da so no zgodi kaka ucsrcca, kot so je zgodila protekli todoji y Iriitu, ko jo acka mati imel;i otroka v okna
zraven sebe. Otrok je namrec omahmi in padel stozi okno na dvorise; mati hoee otroka popaati, segnje predalec za njira, zgnbi ravneteije, ia pado indi ©na za otrojcom. Dete je hudo poSkodovano, pa tudi mati je v velikej nevarnosti, ker je aoaeca.
O glavaej skupSdlni .Dralbe sir. Cirila ill Iletoaa* r Train imamo daije porocati, da ae je zacela po lepej alovenski navadi: z Bogom, t. j. a sloveano avoto maso v cerkvi novega avetega An-tona, katere w je delelil© prav ranogo ljndstva.
Po av. maM krog II. two priceio se ja zboro-vanje v .Slovenakej Sitahiiei (Monte verde), Prvo-meatnik profeaor Tomo Zopao prUme ibarovanje a sledcflim aagovorom:
„Glavnr> vedatvo drnibo a?, Citila in Metoda itofojo t IJnWjani — in vendar se velika afcipUm* nale drnibo dantt ni ibrala v Ljubljani, ampak m v Train; mMH bi kdo: boll m tojein~ «, kaj pra-vimt boy na tojtw; wj ,8lo?aa potted brate raw/4 Povsod tate! (Dobro, dobro!) ~ A t« v Train pa bivajo pro? pravcati ptvorojoni nail braljeJ t« Ofoe velik* podrolttica drnibo •?. OiriU in Metoda; tn jo niknil ii tjovtnike *erap prvi otroiki vrtec nafe drnibo, la tn ae bivajo tamo prvorojeni nali bratjo, til imamo Indi prvorojeno svojoaeatre!: TriaSkoSla-Tonka (jfcivelet) namrec ao si in oanovaie pr?o zeiiako podrutnleo a?. Cirila in Metoda ter « tern po#Lale niogocon vzgled Sloveneem od Adrijo di Drava in Mart ter od Kolpe do tain, kjer pwnik 8061 gtal» t »valove bddr© —• Yalove to teleno-raedre.* V 0 a-iom Tratn toraj drngo veliko sbipUino mania Mjimenitoeje alovensk© drnibo ©tvarjajac —* naj Vaa, ^attiti aeatr© in Ijubi bratje, priatono pozdravljam. Da bi me viadat to uio Vodnskov dub, mialil bi — gledajoe vse Ijubo Sloveoatvo po avojih xaatopnikih ibrano v tej aobani — kakor da biwra na Yraaen in ?idel bi od tu »tarakaj rafno Forlanyo^; ob njej Qoriikih pokrajin ^planinski raj* in Tas bivaleo „diiil« rajskoraile8 in klical bi Yam: poidra?ljeiii naii Qoriiki mcjaai! Iori Todnikom bi govoril na-daUeTajo: „Orat'vidim 8t»jana". Oj, %» orjcjo na colini rtiovenakoga iolstva nasi bratjo na ytajarakem; zato dobro doili Stajaraki domoijubi tu Y naiem Tntu! Z Todnikom bi nadalj^a!: 9Bli2nji •oaed mi lanbljana* — it bliloje Ljubtjnne ter z ta©ga Kranjfkega bi poidraf Ijal in saitopaike druibe SY« Cirila in Metoda in bi jim klical, naj vsttajjo iilato tudi lanaproj tipniv na Kranjskem v arci h!g-vonakega telesa, v dusi alovonakega delovanja. In z Yodnikom na YarSacn bi koncal: n131iznji aosed mi Ljubljana — Ziljska . . , majerca8. In ko bi mi dano bilo se Ijubeznipolno Toraanovo src6, njegovo beaodo bi Vodnikovim pridojal, Ijobe Slovonce s apolja Goratana" pozdravljajol: „Kvi§ko, bratje, duso mile! — Slovom, djanjem vsi za dom !* Zastal pa bi s srojimi pozdravi t mestu, kjer bifa nad 26.000 Slovencev, ob kojem buci Jenkovo »raorje Adrijanskoa danes obseljeno svojema Boga in svojema ceaarjn zveatega sIoTen<kega rodn. Zato Yas, cistite Trzaske Slovenke in Yas, fjabi TrzaSki SIo?enci, imenom druzbe av. Cirila in Mctoda pozdravljam izraed vseh najgorkeje — zahvaljujoc se Yam, da ate naa sprejeli danes pod svoje okrilje in Vaa prosec, da ostanete dro^bi av. Cirila in Metoda, vdani od alej prav tako, kot ate jej bili do sedaj. Pozivljam Yas vse, sastite ?:astopnike drnSbo sv. Cirila in Metoda, ki ste zbrani vlej alavni skupa^ini iz vseh si 0 von ski h p 0 k r a j i n, toraj aedaj na zborovanje.
Daljo prihodnji.
Bavdar Franc mizarski mojster ima zo-pet za one spalaico hisne oprave na ogled. Kdor ao za to zanima, naj izvoli ogledati si jo med 28. jn-lijem in 4. avgistom t, I.
Zalevski je meseca maja pograbil na dnnajski posti 131 tiso6 goldinarjev, pa ni se vedelo, kam je 2 njimi pobegnil; preteklo aoboto pa so ga prejeli v Novem Jorku v Ameriki, ko je iz ladje atopil. Do-bili so pri njem ae ato tisoe gold.; drugih 31 tiaoc dobili so pri njegovem bratn na Danaji. Od kar je Zalevski ta denar izaeveril, je v 2ensko preoblecen in je do avojega potovanja v Ameriko bival na Danaji.
Liatnica nrednistva: Dopis iz Podgore prihodnjid.
P O Z I V  !
Dru2tva 8Sloveaaka Citalnica", BTrza§ki Soko!,* politicno druztvo nLdinoattR flDela!ako podporno dm-2tvott in 9tr2aiko podporno in bralno dru^tvo" v Trstn ao izbrala 21. julija t. I. podpiaane zaatopnike v 8Odbor za Dolencev spomenik." Ta odbor stopa denes pred sloveaaki narod, pred rojake, prijatelje ia c6stilce velezasluznega prvoboritelja ob biatri Soci in ainji Adriji, pokojnega gospoda Yiktorja Dole eca, z uljudno prosnjo, naj blagovole pridno na-birati radodarnih tudi manjsih doneakov in poiiljati jih naSemu blagajniko, veletrzca in oitaln:5aomu pod-predsednikagospodu Antonn Tmdnu (viaOnega
§t. 6. ˇ Trstn),  kateri bode izkazal in potrdil vsako prejeto avoto v tnkajsnjeio liatn sEdiD0at.a
Xarod alovenaki I ako ves ceniti zasluge nea-trudoega moza, ki je zrtvovil zivljenje in inienje aarao Tebi na korist, — paatavi mu krasen nagrobni kameo. apomenik, ki bode m akrajnej meji Slorenstva kazal in priSa! domaciaa in tujen, kd^ je bii pokf>j-nik. Pudpreti nam je tudi ubog* vduvo in dva os -ro^ena otrofiici, ki brilko rfrlibajeti po izgnbljsjnem oLeta ia hranitelp.
Podpiaani odbor se nadejo, J t boda Slovene! in Hrvatje o tcj priEiki z dujuijvsin dokazalt avojss do-moljabje, kor jo rajtiik Mi ^lavni poar€dt>vsitefj in poapeSuik edinatva mi»j Slovcnci in llrvali!
Uljudno pn»M*mo bLmm nreJ»iaiv.i vseli dm. n.»vin, ila isvolo ponatiiiifiti ta pom in pobirali do-noske » ta ntmen.
Y Trstn, 24. jntfja 18ST.
Odbor *¦& D ol a 11 e o w » p o m o 11 i k ; &ivee Mat, inlanir. pro.hedu(k;f Anton 'I'mden, ToietrSoo, biagKJuik. Odbtrniki: 6«rmi;Ij I tan; Grebenc Vekoalav; ICaliaterVekoalat; tLaril Ferdo; Ma it die Ma to, Nabe rgoj Ivan, drl. in dri. p^lanue in Zval» Lot ru».
Doiieske sprejema, po*rjuic in prepoSifja odborn v Trat tudi urudni§tvo „So«a*.
Poslano.
6udne reCi se vfiastti stiSrjo od nrvScga znpwa, Ali kaj j« vsj* iijcmu, k« imn zavitrovan firliet yd vsvb stranl. Vsi nast tnoZaki nc opruvijo iuL proti njemn!
Dva taka mozaka afa ga onrala iur.!o v vrli „Soft", ali on ima trdo kuzo, kalcn- #lm. Mi glcjte, tisti dopis bi roe bil labko cclo ugonobii. To pa je bilo lake:
Dne 10. jnnija t. I. nas je SIo z Ravni proti Livku pet «noL, tm*d dru^tini tudi i « p « n in p o d-z n p a n Jakob Stnnn. Pogavafjaliy mho se marsknj in med ostiilim refie pod2upa» ih Stnrin: „Aaal nv& in\m je na MiCca 1* Jaz vp-al trn : nrA ikaj pa Ms^ca ?* Pod2iipan: „Z6 tiato, k'gsi kladejo v e:ijrettg<% pa iinlfii, C'e bi incuo ki tact'ga zad»do, peti bi tavitmti f* Na to (iravim jnz ** WC<! mis'i da jo mo2, «uknj ne to-#i? Doklur ae na tbti (lapis ne opravifti, v naSih o* Loh ni mo2I* ^tipan zarefci v me: „Ti Jakob, ^e ne molciS, te ancajgam tw Jaz prmm: ttVrata ao odprta, lo, fie veste zakajl" Na to se zulcti zupao nad m<*, paihue ma 11a tlii, bijopo muni spestmf, kriC'ec: wIIa, nocoj je tvoja ta zadnja!"
I«i res, moja zadnja bi ntegnita takrat ottbiti, ce bi biia sama, ker se jaz niacin mogel braniti, kojti prifilo je vse nepriCakovano. Lczal sent pod njim na tleh, 2npan me jo udrilisil — ker je hi! (naj mi ne zameri, da povena) tudi malo vinjeii (pijan ne smem reCi, ker se to jSopauoin ne spodobi).
RoSili so me in vstalaem krvav in potoILen;vsc me je bolcfo mettf in kosti. To je bilo brabro delo nagega raogoSnega, slavnpga zupana. Jaz pa sem re kel modern: BBodite na prifiot" kajti inisdil cem ga to^iti. Zupaa pa je upil: kLq tozi IeT le tozi, jaz se malokoga bojim, Jaz imam nad sivbo samo glavarja in cesaija!"
LivSani ne znamo boditi tozit k gTavarstvu, ce-sarja pa imamo predaleC, — iit zalo pa res dt-Ia zii-pan, kar hoLc: celo ljudi snie pobijati I Ubogi L»v-Cuai!
,Keddr nima rogov, naj se ne hodi z bikom bost !tt
Pomcnljivo pa je t6, da me je sam znpan moc-no silil, naj bi pocakal, da bi §li vsi skupaj proli do-mu! Stiinnifiiti noSeia iM, mislim si pa, kar ItoSem, ker misli Se niso pod §§. Ka Livka 15/7/87 Jakob Storm.
J5S venem oskrbnistva v Cepovanu za 200 gl. RS
&biti^S^«a^SSS^SSsds
10
Podpisaai aazn.mjam slavnema obcinstvur da imam veliko zalogo prav dobrega zveplenega apna ali gipsa (skajole), ki se dobi pa prav primernt ceni, pri meni v Solkanu.
Priporocam se
St 1080.
Razpis ucitelj. sluzeb.
Y tern okraji se s tern razpisuje slu^be u-5iteljev-%oditeljev enorazrednic v Kalu, Batojah, r* Berjah in v Ravnici, pa mesro uciteljice v Ozeljanu.
Dohodki vseh sluzeb so 3. placilne vrste poieg dez. S. postav 10. marcija 1870, in 4. marcija 1879 t. j. za izpraAane gl. 530, ozi-roma gl. 380, za ncizprasauc pa gl. 410, ozi-roma gl 346.
Yrh tega dobivat bode tiiilelj v Kalu gl. 100 mestne priklado.
Proiiije s po<ttavnimi spritevali sposobnosti in za zvunanjc tudi sis spriLcvalom c. k. okraj-ncga zdravtiika je vIo2iti do 10. septembra 1.1. seinle po predpostavljcnih oblastnijah.
Za onwnjene sluzbe sprcjemajo se tudi v zaCasno sluzbo, ktero nastopijo 1. septembra, tedaj je vlo^iti proSnjc do 15. avgusta t 1.
C. K. OKUAJNI dOLSKl SVKT v Oorici. 21. julija 1887.
Razpis nIiizIic
ucitelja-voditclja tia ciiorazrednici v Skcrbint v. dohodki IU. piacilno vrste.
Zalitcva se sposohnost poduCevati katoIiSko vcrstvo.
ProSnjc naj so vlo^ijo v dobi 0 tcdnov po razglaSenji razpisa v dasiiikn „Odservatoro trlc-stliio** pri podpisancm.
C. K. OKRAJXI SOLSKI SVKT V SFJANI
____________duo 27. julija 1887.____________
Uazjiis sluzclt
ueileljev-voditeijev na enorazrednieah v Dutov-lja!., v Scmpolajt in v Gorjanskcm z dohodki HI. placilne vrste.
Zahtcva se sposobnost poducevati katoliSko verstvo.
ProSuje naj sc vlozijo v dobi 8 tcdnov po razgTascnji razpisa v dasniku ff()sservatorc trie-stino" pri podpisancm.
C. K. OKRAJXI SOLSKI SVKT V SK^ANl, 22. julija 1887.
*9
¦W" Lfcc»M*:UL:a*.:ft.«?JL
mi SOLNCU"
ulica llorelll stcv. IS
proilaja $c
PIVO OD A. DREHER-JA po JS4t novrcv liter.
Mnogo prihrani,
kdor kupi obleko v
krejaUid loacija Steinerja,
ki je najveCja v Gorici
v kateri se dobi vsak cas na veliko izbiro narejena obleka po naslednjib ceuali:
Psgslu p:La:i:;ii eV.ski & 5*::ia.   si 3 do 9 gl.
n             n            n      n   Mil        »   5  »   IS   n
n - strike „ 3 » 19 n hmzz pcslsdssske r.hje „ gcsp.is » 3 „ 30 » frztizid di                 r,    -      n 5 n 15 n
Yrhu tega bogata zatoga vsakovratne robe iz raznih tovaren po narocilu vsled mere, ki se iz-vrsi toeno in liitro. Uzarci na zabtevo brez-plaeno io prosti postntne.
Novo duSIi dolmani iiajnovejsega kroja od 8 do 50 gl. za gospe. Saki za goape od 4 do 15 gld.
fedmteii in odfoyorai ¦raonut; AL KURilC. — iisita: ,ilUnrij*aak* ti«karna« v lioriv.