List 14.
Gospodarske skušnje.
(S katranom — Mineraltheer — ni vselej varno dreves mazati.) Veliki vertnar Lukaspiše v „Mon. f. Porn." sledeče: „Pred 10 leti sem priporočal, daza velike drevesne rane ni boljšega pripomočka jih zaceliti kakor je kolomaz (šmir); tudi zoper njih smoliko in raka je kaj dober, ako se pametno rabi. Kakor pa se dobro prileze ranam, tako škodljiv je, ako se skorja dreves, zlasti mladih, ž njim namaže, da bi jih zajic ne glodal ali pa metulji gosenčne zalege va-njo ne položili. Posebno škodljiv je pa katran (Mineraltheer). Sadjorejec Deuringer pravi takole: „V več vertnarskih bukvah sem bral, naj se, da zajic ne objeda drevja, deblo odspodaj kake 3 do 4 čevlje visoko s katranom namaže. Ker mi je zajic lansko zimo veliko škodo delal, sem jih letošnjo pomlad (1856) vse namazal s katranom. Kaj slabo sem jo opravil: vse mlajše, leta 1854 vsajene drevesa, ki sem jih tako namazal, so mi čez 3 mesce konec vzele. Kakor deleč je mazilo seglo, je skorja černa, in še celo les pod njo je rujav in sožgan. Starim drevesom pa ni škodoval, in ranam starih dreves, ki so bile ž njim zamazane, je pa še celo dobro teknil. Naj si te moje skušnje dobro zapomnijo vsi sadjorejci".
(Dober sad le iz dobrega semena). Sila napčno je — pravi francozki kmetovavec Joigeneaux — ako gospodarji mislijo, da za seme je najdrobneji, in če tudi pokvečeni krompir dober. Bom pa dva taka krompirja v eno luknjo vergel, si misli marsikter kmetovavec. Kako napčno je to! Kakor da bi iz dveh ničel moglo kaj biti! — Imenovani kmetovavec je sto in sto skušinj naredil s krompirjem in pri teh — pravi — tako za gotovo zvedil kakor je amen v Očenašu, da za seme je popolnoma zrel, lepo iz rasen in okoli 2 pavca debel krompir najbolji.
(Da pomladanski mraz ne škoduje marelicam in breskvam). Znano je, da perva pomladanska toplota obudi marelice in breskve k cvetju; ker pa potem še večkrat mraz pritisne, posmodi njih nježno cvetje in vse veselje sadjorejcevo pokonča eno noč. Kadar so marelice in breskve v cvetji, ne pomaga vse nič. Gotova pomoč pa je, da sadjorejec zakasnuje cvetje. To se pa da s tem storiti, da se okoli korenin tega drevjiča položi snega ali ledu, in da se drevesa, posebno tiste, ki stoje poleg zida, obvarujejo o pervi gorki pomlad močnih solnčnih žarkov. Ako se na to vižo zakasne cvetje, kar je prav lahko, se otme tudi pomladanske pozebline. Dozorel bo sad še zmiraj lahko, če se je cvetje tudi zakasnilo. Letos se nam snega in ledu ne manjka, da si ga kjerkoli lahko prihranimo za to pomoč.