53 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava Povzetek Članek skuša dokazati, da nobena do sedaj znanih teorij, ki vključujejo pravne pojme res communis omnium, res nullius in res publica ne drži v popolnosti na področju vesoljskega pra- va. Do sedaj je veljalo, da je vesoljsko pravo enako kot pravo odprtega morja, da lahko področja pravne ureditve prenesemo na vesolje. Res communis omnium je pravni status, ki ga trenu- tno opredeljuje. Na podlagi treh velikih pravnih teoretikov in njihovih del, H. Grotiusa, Cicera in Justinjanovih Digest članek na novo definira pravno ureditev vesoljske dobe, ki sicer temelji na res publica, res communis omnium in res nullius, a zaradi tehnološkega napredka in sodobnih dejavnosti v vesolju, ne za- dostuje več. CHM, opredeljen v UNCLo S III, predstavlja dobro iztočnico, a kot je prikazano na primeru vesoljskih odpadkov in primeru implementacije nacionalnih regulativ svetovnih vesolj- skih velesil, ni zadovoljiv primer urejanja razmerij. Ključne besede: vesoljsko pravo, skupna dediščina človeštva, res communis omnium, res nullius, res publica, vesoljski odpad- ki, UNCLo S III, R2P, jus cogens, erga omnes. Space Age – Knocking on the Door of Paradigm Shift AbSt RACt t he article seeks to prove that none of the known theories, including legal terms of res communis omnium and res nullius and res publica hold true in the field of space law. Until now, it has been defined that space law is the same as the law of the vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava Aida Gajić 54 DIGNITAS n Mednarodno pravo high seas, so that the areas of regulation can be transferred to space. Res communis omnium is still legal regulatory on which space law stands. And based on three great legal theorists and their works, H. Grotius, Cicero and Justinian‘s Digest, the article redefines the legal order of the space age, which is based on res publica, res communis omnium and res nullius, but due to te- chnological advances and modern space activities, is no longer enough. t he CHM defined in UNCLo S III is a good starting po- int, but as shown by the case of space debris and the implemen- tation of national regulations of the world space powers, it is not a satisfactory precedent for regulating international relations. Keywords: space law, common heritage of mankind, res com- munis omnium, res nullius, res publica, space debris, UNCLo S III, R2P, jus cogens, erga omnes. v članku opozarjam na temo, ki je vsak dan bolj aktualna in na nekaterih področjih celo pereča. Dejstvo, da smo dobro zako- rakali v Space Age je neizpodbitno. Človeštvo je na poti novega teritorialnega osvajanja “ozemlja,” ki še ni bilo nikoli raziskano v takšni meri. Predstavlja dogmatično in skrivnostno področje, kateremu današnja civilizacija namenja vse več pozornosti in raziskovanja. vsaka novost in odkritje pa s sabo prinaša tudi dvom, nelagodje in strah pred tem, da se nam sesuje, tisto, kar smo vedeli da vemo. In ko ugotovimo, da tisto, kar smo mislili ali še hujše vedeli, da vemo, v bistvu ne obstaja, je čas za revo- lucijo ali kot bi kuhn S. dejal, čas je za “paradigm shift” 1 . t rdim, da trkamo na vrata revolucije tako s področja odkrivanja vesolja kot tudi pravne regulative te še ne odkrite dimenzije človeštva. t ako smo v zadnjih desetletjih priča pravni ureditvi na tem po- dročju, ki nas vse bolj pušča željne odgovorov na zastavljena vprašanja tako na nacionalni kot mednarodni ravni in ne zado- sti aktualnosti dogodkov s tega področja. vse več je neuspelih poskusov sklepanja mednarodnih pogodb, s katerimi se razi- skovalne velesile ne strinjajo in ne najdejo dogovora. v se več je problemov, ki jih ne moremo več pometati pod preprogo. Čas je za novo ureditev. Čas je za nov pristop k urejanju vesoljskega prava, ker sedanje paradigme in teorije ne zadostujejo več. v sto- 1 k hun, 2012, str. 143-159. 55 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava pamo v krizo pomanjkanja pravne ureditve na področju, ki bo v prihodnosti krucialno za človeško civilizacijo. In kaj je lahko boljši argument, po khanu, za potrebo po novi ureditvi kot to, da nova paradigma rešuje probleme, ki jih stara znanost s tega področja ne more rešiti. 2 t ako kot vsako obravnavo, ki se jo lotimo razumsko, jo mora- mo na začetku opredeliti. Članek bom začela z opredelitvijo ter- minov. Jezikovno in deskriptivno metodo bom uporabila za raz- lago terminov res nullius, res communis omnium in res publica. Skozi različne zgodovinske preglede in poglede zgoraj omenje- nih pravnikov, jih bom vrednostno opredelila in jih poskusila prenesti v današnji čas na aktualno problematiko vesoljskega prava. Pregledala in komentirala bom nekaj najpomembnejših mednarodnih pravnih aktov s tega področja in se osredotočila na problematiko vesoljskih odpadkov. Največ pozornosti bom posvetila o uter Space t reaty, UNCLo S-u, Space Debris mitiga- tion guidelines, Moon treaty in Artemis Accords-u. Na podlagi do sedaj prebrane literature in študiranja že sedaj logično skle- pam in predvidevam, da pravna regulativa tega področja ni za- dovoljiva. v zadnjem delu članka predlagam novo dopolnjeno definicijo skupne dediščine človeštva ali common heritage of mankind – CHM kot temelja prihodnje pravne ureditve. CHM je pravni termin, ki je nastajal skozi stoletja in na njegovem te- melju so napisane pogodbe vesolja. In to je razlog, zakaj po- trebujemo njegovo natančno opredelitev. Lahko UNCLo S poda odgovore na pravno urejanje vesolja? Prav tako bom s pomočjo statističnih podatkov in opisanih dejstev, osvetlila problemati- ko vesoljskih odpadkov in predstavila primer prakse v največji vesoljski agenciji na svetu, Nasi, ter njihovo predlagano rešitev za ureditev pravnih razmerij, tako med vladnimi kot privatnimi organizacijami. 1. Zgodovinski pregled nastanka termina res communis omnium, res nullius, res publica za potrebe razumevanja in logičnega analognega sklepanja, kako je vesoljsko pravo opredeljeno danes, je potrebno razu- 2 Prav tam, str. 66. 56 DIGNITAS n Mednarodno pravo meti genezo nastanka pojma res communis omnium. Splošna in današnja definicija tega pojma v mednarodnem pravu je v tesni povezavi z vesoljskim pravom. Dediščina celotnega člove- štva kot je opredeljen pojem res communis omnium, je status, ki ga v mednarodnem pravu danes uživa vesolje. t ermin se na- naša tudi na pravo odprtega morja in Antarktike. Gre za sku- pno javno dobro, ki ne pripada nobenemu narodu, organizaciji, podjetju ali posamezniku. Razglasitev suverenosti je nemogoča, ker gre za območje, ki je v korist celotnemu človeštvu. t ako je opredeljeno tudi v o uter Space t reaty v Article 1; vesolje je pro- vinca celotnega sveta oziroma človeštva. 3 Po naravnem pravu so nam torej skupne naslednje stvari: zrak, tekoča voda, mor- je in s tem morske obale. kot je to zapisal Marcian v Digestah: nekatere stvari so skupne vsem po ius naturale. 4 t orej, dodala bi, da res communis omnium izhaja na predpostavki mednaro- dnega prava, ki ga včasih imenujemo naravno pravo in se morje (dodajam tudi zračni prostor in Antarktika) šteje za nikogaršnjo zemljo (res nullius), skupno stvar (res communis) in javno do- bro (res publica). In kot je Grotius razložil v svojem delu, Mare Librum, s Horacovimi besedami: “kajti narava je odredila, da gospodar zasebne zemlje ni ne on, ne jaz, ne kdo drug. kajti narava ne pozna vladarjev. z ato v tem smislu pravimo, da so bile v tistih starih časih vse stvari skupne, podobno kakor pesniki, ko pravijo, da so prvobitni ljudje vse pridobili skupaj in da je Pravica ohranjala skupnost dobrin z nedotakljivo pogodbo. Da bo jasnejše; pravijo, da v tistih prvobitnih časih zemljišč niso razmejevale mejne črte in da ni bilo trgovskih odnosov.” 5 Cicero je v svojem delu, De officis, opredelil kaj je javna, kaj zasebna lastnina. Celo v opredeljevanju pojma pravičnosti, je kot drugo nalogo pravičnosti navedel, da se skupna lastnina uporablja za skupne namene, lastna pa za lastne. Dejal je da zasebna lastnine ne obstaja po naravi, ampak nastane z dolgotrajno prilastitvijo. 6 t orej pridem do sklepa, da je v začetku vse nastalo iz res pu- 3 več v Art.1, o St . 4 Watson, 1998, str. 231. 5 Grotius, 2011, str. 24. 6 Ciceron, 2013, str. 7. “kot pri ljudstvih, ki so nekoč prišla na nezasedeno ozemlje, z zmago (kot pri tistih, ki so se ozemlja prilastila z vojno) ali z zakonom, pogodbo, dogovorom, žrebom; iz tega vzroka pravimo o Arpinskem polju, da pripada Arpincem, o t uskulskem pa, da pripada t uskulcem. Na po- doben način se dodeljuje zasebna posest. k er so torej deli imetje, ki je bilo po naravi skupno, postali lastnina posameznikov, naj vsak obdrži, kar mu je pripadalo, če pa si bo kdo skušal del tega prilastiti zase, bo prekršil pravo človeške družbe.” 57 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava blica oziroma ves teritorij je bil javna last. In takšen status danes še vedno uživa vesolje. Druga predpostavka, ki mora biti izpol- njena, da je nekaj res communis omnium je torej neobstoj meja oziroma, da ni možna razmejitev. kot sklepa Grotius, tisto česar ni mogoče zasesti ali kar nikoli ni bilo zasedeno, ne more biti lastnina od nikogar, ker vsa lastnina izhaja iz zasedbe. 7 In ravno na tej točki se ustavim ter vprašam, ali niso planeti nekaj, kar bi lahko omejili oziroma ali ni teritorij planetov prav tako nekaj, kar lahko razmejimo, razdelimo in uveljavljamo suverenost v priho- dnosti. Do sedaj to res ni bilo možno, saj si zaradi pomanjka- nja tehnologije in nerazvitosti človeške civilizacije, nismo mogli predstavljati “zasedbe” planetov in izkoriščanja naravnih virov vesolja. A kot bomo videli v nadaljevanju članka, danes temu ni tako. Nadalje menim, da se s postopno uporabo in izrabo lahko uveljavi lastnina. kot pravi Cicero v o dolžnostih, da stvari, ki so dolgo časa zasedene, postanejo lastnina tistih, ki so jih prvotno našli nezasedene. “t aka zasedba oziroma posedovanje mora biti pri stvareh, ki se upirajo zasegu, na primer divjih živalih, nepre- kinjeno ali ga je treba stalno vzdrževati; pri drugih stvareh pa je dovolj, če se po fizični posesti ohranja namen posedovanja.” 8 t udi Florentinus je v Digestah zapisal, da po naravnem pravu postanejo dragi kamni, biseri in ostalo, kar najdemo na (morski) obali, takoj naši. 9 Gaius pa je v Institutes napisal, 10 da si iz naslo- va naravne pravice lahko pridobimo lastninsko pravico nad res nullius skozi okupacijo 11 . Drugi sklep je torej, da z uveljavljanjem določenih pravic, s tradicijo in okupacijo ter izkoriščanjem ne- kega ozemlja, le-ta postane lastninska. Lahko na takšen način argumentiramo najdbo naravnih bogastev na planetih? t isti, ki jih najde, njemu pripadajo. Danes je to omejeno z o uter Space t reaty, a menim, da je le vprašanje časa, do kdaj bo vesolje velja- lo kot res nullius. Primer izkoriščanja vesolja in njegove zasedbe 7 Grotius, 2011, str. 27. 8 Prav tam, str. 26. 9 Watson, 1998, str. 346. 10 Whittuck, 1904, str. 160. 11 “§66. Another title of natural reason, besides t radition, is o ccupation, whereby things previously the property of no one become the property of the first occupant, as the wild inhabitants of earth, air and water, as soon as they are captured. §67. For wild beasts, birds, and fishes as soon as they are captured, become by natural law, the property of the captor, but only continue such so long as they continue in his power; after breaking from his custody and recovering their natural liberty, they may become the property of the next occupant; for the ownership of the first captor is terminated. t heir natural liberty is deemed to be recovered when they have escaped from his sight, or, though they continue in his sight, when they are difficult to recapture.” 58 DIGNITAS n Mednarodno pravo je današnji Artemisov dogovor oziroma Artemis Accords, ki je glavni mednarodni dogovor med državami, ki se zavedajo po- mena raziskovanja vesolja in so usmerjene v odkrivanje novih naravnih virov. vesolje je postalo fokus tako vojaških kot tudi komercialnih operacij v zadnjih letih. ker se je strošek izstreli- tve raket in strošek odkrivanja vesolja zmanjšal, vse več držav usmerja svoje finančne, ekonomske in znanstvene kapacitete v to, da so prisotni na novi ”vesoljski” sceni. vse več držav se za- veda priložnosti, ki jih prinaša odkrivanje vesolja. Dejstvo, da je le-to nekoč bilo dostopno samo velesilam (še posebej po hla- dni vojni oziroma po koncu druge svetovne vojne), se je drastič- no spremenilo v zadnjih letih. 12 Še več, privatne organizacije in podjetja iščejo nove načine izkoriščanja vesolja v sodelovanju z nacionalnimi vesoljskimi agencijami, ki določajo standarde za trajnostno odkrivanje vesolja. In ravno s takšnimi dogovori, kot je Artemisov Accord, skušajo postaviti pravne temelje. 13 A zaenkrat temelji stojijo na načelu res communis omnium. Moje mnenje je, da ne glede na to, da lahko izkoriščamo vesolje in lahko od njega veliko pridobimo, moramo na prvo mesto po- staviti “povezanost vesoljnega človeškega rodu”. In ravno ta naj- širša povezanost združuje vse ljudi med seboj in nas ločuje od ostalih živih bitij. In zaradi nje “mora ostati skupno vse, kar je rodila narava v skupno človeško korist.” 14 Prejemnikom namreč take usluge koristijo, darovalcu pa niso nadležne. zato je treba ravnati po teh načelih in vselej kaj prispevati v skupno korist.” 15 t ako imajo zrak, ogenj, voda in odprto morje status pojmov, ki so obnovljivi in jih ne moremo omejiti oziroma zamejiti. “zrak pripada tej kategoriji stvari iz dveh razlogov. Prvič, ni ga mogo- če zasesti in drugič, njegova skupna raba je namenjena vsem ljudem. Iz istih razlogov je morje skupno vsem, ker je tako brez- mejno, da ne more postati lastnina nikogar, in ker je prilagojeno uporabi vseh, bodisi da ga obravnavamo z vidika plovbe bodisi ribolova. t orej, ista pravica, ki velja za morje, velja tudi za stvari, ki jih je morje prevzelo in naredilo za svoje, na primer morske peščine, katerih del, ki se stika s kopnim, se imenuje obala ali 12 De z wart, 2021, str. 65-66. 13 več o namenu Artemisovega Accords-a in njegovih glavnih značilnostih bom pisala v kasnejšem delu članka. 14 Cicero, 2013, str. 18. 15 Cicero, 2013, str. 18. 59 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava obrežje.” 16 Grotiusovo opredelitev Svobodnega morja in pravi- ce do zasedbe lahko, a simili ad simile, prenesemo na ureditev vesolja. Največja težava, ki jo vidim, je ureditev statusa planetov in njihove izrabe. Sklep do katerega pridem je, da planete lahko zasedemo in niso brezmejni, tako da lahko postanejo lastnina. Lahko zarišemo meje in lahko njihova bogastva, ki so nastala po “naravnem pravu” in so fructus planetov samih, niso obnovljiva in neskončna. t orej ugotovim, da ne moremo cele pravne ure- ditve svobodnega morja z analogijo iuris prenesti na vesolje. Rimljani in Grotius pravijo, da so zrak, voda in obala skupne vsem ljudem po naravnem pravu. Čeprav se za te stvari upra- vičeno pravi, da so res nullius, kar zadeva zasebno lastnino, se še vedno precej razlikujejo od stvari, ki kljub temu, da so tudi res nullius, niso namenjene skupni rabi, kakršne so divje živali, ribe in ptice. k ajti če jih nekdo ujame in jih prevzame v posest, lahko postanejo predmet v zasebni lasti. 17 t orej, če nekdo “zase- de” planet in njegovo bogastvo ter investira v njegovo razisko- vanje, velja, da so te stvari še vedno res nullius? Ne, ker živali, ribe in ptice so po soglasnem mnenju vsega človeštva za vedno izvzete iz takega zasebnega lastništva zato, ker so namenjene vsesplošni rabi; in ker pripadajo vsem, jih ena oseba ne more vzeti vsem. vendar pa a contrario, del planeta, ko ga zasedeš in začneš izrabljati lahko postane lastnina tistega, ki ga je vzel. ker, kot sem navedla zgoraj, so “po naravnem pravu dragi ka- mni, biseri in ostalo, kar najdemo na (morski) obali, takoj naši.” In ravno ta del vesoljskega prava predstavlja praznino, ki jo je potrebno urediti, a skozi prizmo Cicerove “povezanosti vesolj- nega človeškega rodu”. Mutatis mutandis, koncept res nullius ima malo ali skoraj nič opraviti s pravom vesolja, bolj natančno planetov in njihovih dobrin, če izhajam iz Grotiusa in njegovega dela Mare Librum, saj citiram: »Morje je zagotovo skupno vsem ljudem,« se ribič strinja; ko pa suženj doda: »t orej, kar je najdeno v skupnem morju, je skupna lastnina,« ribič upravičeno ugovar- ja, rekoč: »vendar je to, kar so ujeli moja mreža in moji trnki, povsem moja last.« t orej morje nikakor ne more postati zasebna lastnina, kajti narava ne le dovoljuje, ampak narekuje njegovo skupno rabo. t ako tudi obala ne more postati zasebna lastnina. t orej trditev, da obstaja velika pravna praznina in pomanjkanje 16 Grotius, 2011, str. 28. 17 Grotius, 2011, str. 28. 60 DIGNITAS n Mednarodno pravo regulative s področja izkoriščanja vesoljskih bogastev podpira tudi dejstvo, da mednarodna pogodba, ki je bila predlagana za ureditev izkoriščanja mineralov z asteoridov in ostalih rudnin s planetov, tako imenovana Moon Agreement, ni bila sprejeta s strani največjih vesoljskih velesil, kot so z DA, Rusija, k itajska in evropska vesoljska agencija. Še več, sprejeta, ratificirana in pod- pisana je bila samo s strani štirih držav. 18 2. Temeljne pogodbe s področja vesoljskega prava in njihov pomen t emelje pravne ureditve vesolja in okolja povezanega z njim predstavljajo pogodbe, resolucije in deklaracije predlagane s strani z druženih narodov. o d leta 1958/1959 je urejanje tega po- dročja prepuščeno United Nations Committee on the Peaceful Uses of o uter Space (Co PUo S). Subkomite za znanost in teh- nični razvoj omenjenega Co PUo S-a naslavlja tehnično podro- čje urejanja, medtem ko pravni subkomite ureja legalne zadeve. o bstaja pet glavnih UN pogodb, ki so nastale med letoma 1967 in 1979 ter urejajo vsa področja vesolja. 19 1. t he o uter Space t reaty (o St ) - postala zavezujoča z dnem 10. oktober 1967. 2. t he Rescue Agreement (ARRA) - zavezujoča z dnem 3. de- cember 1968. 3. t he Liability Convenction (LIAb) - zavezujoča z dnem 1. september 1972. 4. t he Registration Convenction (ReG) - zavezujoča z dnem 15. september 1976. 5. t he Moon Agreement (Moo N) - zavezujoča z dnem 11. julij 1984. 6. In ravno zadnja pogodba, Moon Agreement, predlagana s strani združenih narodov, ki prepoveduje izkoriščanje resur- sov z asteroidov, predstavlja veliko oviro na področju medna- rodne pravne ureditve. k ot lahko vidimo v spodnji tabeli, jo je v primerjavi z ostalimi pogodbami sprejelo najmanj držav čla- nic. 18 Podatek z dnem 11. junij 2021 na spletni strani UNoo SA. 19 v se pogodbe, deklaracije in resolucije so dostopne na spletni strani UNoo SA-e. 61 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava Slika 1: Status mednarodnih pogodb, ki urejajo dogajanja v ve- solju z dnem 6. julij 2022. 20 **Slovenija je ratificirala OST, ARRA, LIAB in REG, ne pa tudi Moon Agreement. Po Go Dbe z DRUŽeNIH NARo Dov o St (1967) ARRA (1968) LIAb (1972) ReG (1975) Moo N (1979) tot AL R (ratifikacija, sprejetje, acesija ali sucesija) 111 98 98 72 18 tot AL S (podpisana pogodba) 23 23 19 3 4 Moo N poskuša zapolniti praznino v o St , ker prepoveduje vsakršno lastninsko pravico na ekstrateritorialnih ozemljih s strani organizacij ali privatnih oseb, razen če gre za mednarodno vladno organizacijo. Najbolj pereč del Moo N-a se nanaša na naravne resurse, ki jih je tudi prepovedano izrabljati razen skozi medna- rodni režim, ko bo to izvedljivo. velika pomankljivost Moo N-a je v tem, da zopet ni določeno, kaj resursi 21 sploh so in kakšen je omenjeni mednarodni režim energije 22 . Ravno to dejstvo, je po mojem mnenju problem, da Moo N pogodba ni dobro sprejeta oziroma ni bila ratificirana s strani pomembnih vesoljskih velesil. Le zakaj bi podjetja vlagala znanje in finančne investicije ter raz- vijala tehnologijo, če bi naj to bilo za njih malum prohibitum? Pri prebiranju člena 11 Moo N-a še enkrat pride v ospredje koncept celotne dediščine človeštva oziroma res communis omnium ter, tudi po mojem mnenju, kontraverzni del 11. člena v sekciji 7(d), ki govori o mednarodnem režimu, ki naj bi bil takšen, da si vse države delijo znanje, tehnologijo in resurse. 20 Podatki so zbrani na podlagi uradnega dokumenta organa Committee on the Peaceful Uses of o uter Space, z imenom Status and application of the five United Nations treaties on outer space, 31.1.2021. Pomembno je dodati, da sta po tem dnevu še dve državi priznali ReG, in sicer 6. julij 2021: bahrain in 27. januar 2021: Luksemburg. t udi njiju sem upoštevala v skupnem seštevku držav, ki so navedene v vrstici t otal R. 21 Pri navajanju resursov , predvidevam, na podlagi opravljenega intervjuja z NASA-o ter prebrane lite- rature, da gre za odkritje mineralov, ki vsebujejo titanium, odkritje ledene vode, ki bo v prihodnosti predstavljala gorivo za vesoljska plovila ter odkritje heliuma 3, za katerega so znanstveniki odkrili, da predstavlja odličen vir energije. 22 Poleg Lune je s Heliumom 3 bogat Jupiter. t a izotop predstavlja veliko bolj varen način jedrske energije, saj ni radioaktiven. Poleg tega ob njegovi uporabi ne nastajajo nevarni stranski odpadki. 62 DIGNITAS n Mednarodno pravo Moon Agreement Article 11 7. The main purposes of the international régime to be esta- blished shall include: (a) The orderly and safe development of the natural reso- urces of the moon; (b) The rational management of those re- sources; (c) The expansion of opportunities in the use of those resources; (d) An equitable sharing by all States Parties in the benefits derived from those resources, whereby the interests and needs of the developing countries, as well as the efforts of those countries which have contributed either directly or indirectly to the exploration of the moon, shall be given special considerati- on. Če se ustavimo pri jezikovni razlagi pojma “equitable”, v čle- nu 11 paragraf 7, odsek d, ugotovimo, da gre za naslavljanje “pra- vične” razdelitve resursov in ne razdelitev resursov na enake dele med vse države članice. Ni pa navedeno oziroma določeno na kakšen način naj se razdelijo dobrine iz tega naslova. z aradi natančnosti in nepreciznosti ter slabe definicije konceptov, je Moo N doživela takšen neuspeh in jo je potrebno zavreči ter jo obravnavati kot neuspeli poskus določanja pravnega mednaro- dnega režima vesolja 23 . Dodala bi, da poleg vsega navedenega manjka tudi razdelava koncepta resursov. v pogodbi ni ome- njeno, za katere resurse naj bi šlo. kako opredeliti del resursa, ki ga s posebno tehnologijo odcepimo s planeta in odpeljemo na zemljo? Gre še vedno za planet? Prav tako ni odgovora na vprašanje, kako naj bo postavljen internacionalni režim delitve resursov. Del odgovora sem našla z analogijo iuris, bolj natanč- no v mednarodni pogodbi UNCLo S III, ki opredeljuje koncept morskega dna in pravno regulira izkoriščanje resursov odprte- ga morja oziroma njegovega globokomorskega dna. 24 Dodajam Grotiusovo opredelitev iz njegovega dela Mare Librum: “kajti nemogoče je s priposestvovanjem pridobiti stvari, ki ne morejo postati lastnina, to je tiste, ki jih ni mogoče posedovati ali navi- dezno posedovati, in ki jih ni mogoče odtujiti. vse to pa velja za morje in njegovo uporabo.” 25 t rdim pa, da to isto ne velja 23 von der Dunk, 2017, str. 787. 24 o analogiji UNCLo S-a v nadaljevanju članka. 25 Prav tam, str. 43. 63 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava za resurse s planetov in same planete. t orej kot je zapisano v Article II v o St je prepovedano zasedanje in okupacija s strani države. 26 Države ne morejo izjaviti suverenosti na nobenem ne- besnem telesu, niti na delu teritorija nebesnega telesa. o pisani člen prepoveduje izvajanje teritoritorialne jurisdikcije. t o je tudi del mednarodnega običajnega prava, ki velja kot vir vesoljskega prava. vendar pa v znanstveni skupnosti poteka debata, katera pravna pravila veljajo za resurse. Na eni strani imamo argument, da bi uporaba resursov iz vesolja bila v nasprotju z Article II o St , ker so resursi del objekta, kjer so bili najdeni. In če si prilastijo resurs je enako kot bi si prilastili nebesno telo, ali vsaj del njega. A contrario, drugi zagovarjajo argument, da če je resurse možno separirati od nebesnega telesa, to ni nujno kršitev Article II o St , ker si resurs prilastimo po njegovi separaciji od nebesnega tele- sa. In država s tem ne razglaša nobenih teritorialnih pravic nad nebesnim telesom. Ravno ta argument sta uporabili Luksem- burg in zDA v svojih nacionalnih zakonih. 27 “Loi du 20 juillet 2017 sur l’exploration et l’utilisation des ressources de l’espace” oziroma zakon N° 674 du 28 juillet 2017 sprejet v Luksemburgu se nanaša ravno na izkoriščanje resursov z nebesnih teles, in sicer v prvem členu zakona je zapisano da, “les ressources de l’espace sont susceptibles d’appropriation”, kar pomeni, da se resursi iz vesolja lahko prisvojijo. In tako lahko privatne organi- zacije pridobijo lastništvo nad resursi, ki jih separirajo od nebe- snega telesa. 28 t ako je Luksemburg postal prva evropska država, ki je postavila pravne okvirje za izkoriščanja virov iz vesolja na nacionalni ravni. Nastal pa je po zgledu zakona z DA iz leta 2015 z imenom US Commercial Space Launch Competitiveness Act’s t itle on Space Resource exploration and Utilization 29 . Sledili sta UAe in Japonska. 30 Na podlagi navedenih primerov nacionalnih zakonov zDA in Luksemburga, logične razlage ter z evalvacijo tekstov Mare Librum in Digest, nadalje ugotavljam, da vesolje s 26 “o uter space, including the moon and other celestial bodies, is not subject to national appropria- tion by claim of sovereignty, by means of use or occupation, or by any other means.” 27 Cheney, 2019, str. 110. 28 Loi du 20 juillet 2017 sur l’exploration et l’utilisation des ressources de l’espace, art. 1. 29 Public Law 114-90-Nov.25, 2015. 30 k akršenkoli zakon, sprejet na nacionalni ravni, ki določa pravico do izkoriščanja virov iz vesolja in do njihove prilastitve, bo vznemirjal mednarodno skupnost. v prašanje je, ali je takšen zakon kompa- tibilen z o St Art I in Art II, ki zahtevata, da je vsaka uporaba vesolja v skupno dobro vseh držav in celotnega človeštva. Potrebna je interpretacija konceptov “nebesnega telesa, resurs, vesoljski objekt” in kot bom v drugem delu eseja pokazala, manjka tudi definicija termina “vesoljski odpadki” ter temeljnega termina “common heritage of mankind” – CHM oziroma skupne dediščine človeštva. 64 DIGNITAS n Mednarodno pravo pogodbami o St in Moo N, ni dobro urejeno in obstajajo veli- ke pravne praznine regulative, saj ne moremo celotnega med- narodnega režima vesolja postaviti samo na temeljih koncep- tov res communis, res nullius in res publica. Dodajam, “glede te zadeve je Papinijan rekel: Če je na primer nekdo mnogo let lovil ribe v nekem rečnem rokavu in jih je nato tam prenehal loviti, po tem ne more nikomur preprečiti uživanja iste pravice, ki jo je imel sam.” 31 So torej resursi enačeni z lovljenjem rib v odprtem morju? Da bi lahko odgovorila na zastavljeni vprašanji, lahko poiščem argumente v mednarodni pogodbi UNCLo S III, natančneje delu pogodbe, ki se nanaša na Pravo morja in opre- deljuje termin odprtega morja ter izkoriščanja morskega dna na tem območju. Pojem skupne dediščine človeštva kot naslova za globokomorsko dno je v prakso držav uvedel Arvid Pardo leta 1968, stalni predstavnik Malte pri z N. Na mednarodnem po- dročju ima uporaba principa skupne dediščine človeštva svoje korenine v debatah, ki so se razvile pri upravljanju pravice do priposestvovanja mednarodne cone morskega dna. Želja je bila, da se globokomorsko dno ne uporablja in izkorišča po princi- pu, “kdor prej pride, prej melje”, kar bi vsekakor bilo v prednost državam z visoko razvito tehnologijo. t akšen način izkorišča- nja resursov iz globokomorskega dna bi povzročilo še več nee- nakosti in bi bilo nepravično. 32 Pardo in njegovi podporniki so zagovarjali dejstvo, da pri “osvajanju” oziroma okupaciji ozemlj morskega dna, morajo beneficije iz resursov imeti vse države ne glede na njihovo tehnološko razvitost. Da ni potrebe, da ima vsak dostop do globokomorskega dna ali da ga izkorišča, mora pa vsaka država imeti ugodnosti od izkoriščanja resursov. Še več, kot je zapisano v resoluciji GA 2467A (XXIII) iz leta 1968 je potrebno izkoriščanje morskega dna in vseh njegovih resursov uporabiti v dobrobit celotnega človeštva, ne glede na geograf- sko ozemlje določene države, še posebej pa pomagati državam v razvoju 33 . o d tega trenutka dalje se je koncept skupne dedišči- ne človeštva začel nanašati na “pravično distribucijo” dobrin, ki jih mednarodna skupnost pridobi z izkoriščanjem teritorija res communis omnium. Ne glede na to, da termin skupne dediščine človeštva zaseda pomembno mesto v mednarodnem pravu, še 31 Grotius, 2011, str. 44. 32 Stenson, Gray, 1999, str. 137. 33 GA resolution 2467 (XXIII), 1968, str. 15. 65 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava toliko bolj v pravu vesolja in morskem pravu, kjer je v 136. členu Jamajške konvencije zapisano, da so mednarodna cona in njena naravna bogastva skupna dediščina človeštva (common herita- ge of mankind – CHM) je le-ta dobil svojo veljavo po običajnem mednarodnem pravu in torej ne glede na sprejete konvencije. Prav tako je potrebno omeniti pomen varovanja okolja pri izrabi skupnega območja in svobodo do znanstvenega raziskovanja. 34 Cona je uporabna izključno v miroljubne namene kot izhaja iz 141. člena UNCLo S III. Da bi določeno pravo izpolnjevalo status dediščine celotnega človeštva mora izpolnjevati še en pogoj. In to je, vzpostavitev mednarodnega režima, ki zahteva sodelova- nje vseh držav in njihovih vlad, četudi ne bodo v zameno dobile ničesar. Iv. člen o St govori samo o prepovedi uporabe vesolja v vojaške namene v njeni orbiti, ki je najbližja z emlji in Luni. t ako da po kissovi definiciji lahko vesolje opredelimo kot res com- munis, a ne kot skupno dediščino človeštva-CHM. 35 S pravne- ga vidika gledano, je pojem CHM evolucijski naslednik pojma res communis omnium. t ronchetti zagovarja vidik, da določena območja izven nacionalne jurisdikcije, ne morejo biti izkorišča- na ali okupirana s strani nobene države, saj predstavljajo sku- pno dobro vseh. Istočasno, takšna opredelitev opozarja tudi na enakopravno obravnavo vseh držav do uporabe in izrabe tega območja. In CHM koncept se od tega vidika razlikuje v večih pogledih. t ako ta omenjena območja, ki so izvzeta iz možnosti nacionalne suverenosti, za namene znanstvenega proučevanja in komercializacije, morajo biti skupno upravljana v imenu ce- lotnega človeštva. Posledično, “common heritage of manking area” oziroma področje skupne dediščine človeštva, ne more biti v lasti ene države oziroma ene privatne entitete. v nasprotju z res communis teorijo, državam ni podeljena pravica, da svobo- dno izrabljajo “skupno” območje in njihove resurse. Nasprotno, takšna izraba je možna le skozi sprejetje internacionalnega re- žima in njegovih principov. Glavni namen tega mednarodnega režima je menedžment skupnega območja in njihovih resursov, ter pravična delitev “ugodnosti,” pridobljenih z njihovo upora- bo in izrabo, med vse države, tako razvite kot tudi tiste manj razvite. kot primere mednarodnega režima, ki urejajo CHM in jih 34 von der Dunk, 2017, str. 783-785. 35 k iss, 1985, str. 430. 66 DIGNITAS n Mednarodno pravo omenjajo zgoraj navedeni avtorji lahko navedem pravni okvir mednarodnega režima zapisanega v UNCLoS III, ki se nana- ša na pravično razdelitev dobička iz globokomorskega dna in njegovih resursov. S konvencijo je ustanovljena nova medna- rodna organizacija, o blast za morsko dno (International Sea- bed Authority), ISbA. Njena naloga je restrikcija tehnološko in ekonomsko naprednejših držav in njihovih organizacij pri iz- koriščanju morskega dna v ekskluzivno svoje namene. Še več, ISbA skrbi za distribucijo dobička iz teh resursov. 36 Razumljivo je, da visoko razvite države, z z DA na čelu, niso bile zadovoljne s pravno ureditvijo cone po Jamajški konvenciji in je zato niso ratificirale. t ako so na primer z DA na podlagi splošnega načela mednarodnega prava, ki dovoljuje regulativo dejavnosti v od- prtem morju na nacionalni ravni, sprejele Deep Seabed Hard Mineral Resources Act 37 leta 1980, ki je pravno podlago našel v doktrini svobode odprtega morja, to je na podlagi koncepta res nullius. t ako so resursi nikogaršnja last, lahko postanejo predmet prilastitve in lastništvo se pripiše po tem, ko jih pri- dobimo z eksploatacijo. In če zDA ne izjavi suverenosti nad določenim območjem morskega dna, si ne prilasti tega območja in ne uveljavlja ekskluzivnih pravic nad območjem, ne pride do kršitve mednarodnega prava. 38 Drugi korak pri uveljavljanju mednarodnega režima, ki so ga visokotehnološko razvite drža- ve sprejele, je medsebojno usklajevanje nacionalnih regulativ za izkoriščanje morskega dna in njegovih bogastev. Njihova enostranska (začasna) zakonodaja-mini treaty, je temeljila na izdajanju licenc in mimo režima, ki je bil predviden po k onven- ciji 39 . o pisana zgodovinska situacija je dober primer in odgovor na vprašanje, zakaj ni bila sprejeta Moo N. Na tej točki se posta- vlja vprašanje, ali lahko, a simili ad simile, UNCLo S III in njeni naknadno sprejeti Sporazumi primer pravne rešitve urejanja 36 UNCLo S III, ARt . 156. 37 več v DSHMRA. 38 bergman, 1981, str. 481. 39 kot ugotavlja Škrk je sporazum o XI. poglavju Jamajške konvencije načeloma ohranjal koncept CHM na območju mednarodne cone, a jo je “znatno oklestil, kar zadeva razdelitev koristi iz njenega izkoriščanja v dobrobit vsega človeštva ter kljub načelni internacionalizaciji uvedel pogoje tržnega izkoriščanja cone.” t ako so leta 1994 sprejeli Sporazum, ki ureja implementacijo XI. Poglavja kon- vencije o pomorskem mednarodnem pravu. t a še vedno ohranja pojem CHM kot glavno prizmo pravne regulative morskega dna, a z določenimi restrikcijami in v korist razvitih držav. In v koliziji z XI. Poglavjem UNCLo S III prevladajo določbe implementacijskega sporazuma, kot je to določeno v njegovem 2. členu. k ljub določenem mednarodnem režimu in konstrukciji pravnih okvirjev izkoriš- čanja globokomorskega dna, sama eksploatacija rud, še ni stekla. 67 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava mednarodnega režime za izkoriščanje resursov tudi v vesolju? Na podlagi prebrane literature in dogajanja na področju vesolj- skega prava menim, da režim, kjer je ustanovljena avtoritetna organizacija, ki ureja pravna razmerja na področju vesoljskih resursov, ni mogoča. Menim tudi, kot bom kasneje pokazala, da je termin res communis omnium in iz njega izpeljana prepo- ved izreka suverenosti držav na določenem območju, le ena od predpostavk za urejanje razmerij v vesolju. Da mora ta sloneti na pravni konceptualizaciji pojma CHM, ki je veliko bolj širok pojem kot res communis omnium. Poleg tega je potrebno upo- števati zgodovinsko razlago nastanka k onvencije 40 . Dejstvo je, da je vesoljsko pravo rezultat dela oz N sprejet po načelu consensus, torej brez potrebe po volitvah. t ako je Co Po - US prvo telo o zN-a, ki je svoje odločitve in procese oslanjalo na pravilu; “Is there any objection? If not, it is so approved.” 41 vesoljsko pravo je proces 42 in ne samo pravila, kot odgovor na spreminjajoče se dogajanje v družbeni ter tehnološki sferi. Uni- verzalno sprejemanje nekaterih principov znotraj o St , ki veljalo kot vir mednarodnega običajnega prava, kjer sta izpolnjena tako objektivni; diuturnitas kot tudi subjektivni; opinio iuris pogoj. Ravno praksa držav kaže na stabilnem uveljavljanju določenih principov znotraj t reaty on Principles Governing the Activities of States in the exploration and Use of o uter Space, including the Moon and o ther Celestial bodies of 1967 (o St ) 43 . Principi, ki jih prepoznam, so: (1) svoboda do raziskovanja in uporabe vesolja za vse, ki temelji na art. I o St , (2) prepoved prilaščanja ozemelj v vesolju obravnavana v art. II o St 44 (3) uporaba med- narodnega prava v urejanju razmerij med akterji je zapisana v art. III o St , (4) prepoved uporabe nuklearnega orožja oziroma uporaba vesolja v miroljubne namene 45 zapisana v art. Iv o St , 40 kot sem opisala v zgornjem delu teksta, je konvencija nastajala v času ekonomskih razlik med Se- vernim in Južnim delom ter v duhu novega ekonomskega reda. Nenazadnje do izkoriščanja rud glo- bokomorskega dna še ni prišlo in tako nimamo prakse uporabe paralelnega mednarodnega režima, ki je z naknadno sprejetim implementacijskim sporazumom vseeno dal prednost razvitim državam. Potrebna je boljša opredelitev pojma CHM in določitev mednarodnega pravnega režima, ki bo omo- gočal izkoriščanje bogastev vesolja in bo pravičen za vse države, tiste, ki investirajo in tudi tiste, ki ne. 41 Marchisio, 2022, str. 22. 42 Higgins, 1994, str. 2. 43 Marchisio, 2022, str. 24. 44 Art. II o St si akterji znotraj mednarodnega prava različno razlagajo. Nekatere države npr. Luk- semburg in zDA na podlagi tega člena znotraj svojih nacionalnih politik in zakonodaje dovoljujejo uporabo resursov najdenih v vesolju. 45 Princip uporabe vesolja v miroljubne namene in prepoved uporabe nuklearnega orožja ima po mojem mnenju “compelling law” veljavo. 68 DIGNITAS n Mednarodno pravo (5) zaščita astronautov in pomoč v primeru nesreč, ki definira astronaute kot poslance celotnega človeštva v art. v o St , (6) od- govornost držav v mednarodnem okvirju za vesoljske misije 46 , (7) sodelovanje in medsebojna pomoč ter dolžnost sodelovanja in prepovedi onesnaževanja. Art. IX o St pa se nanaša na pre- poved onesnaževanja in uničevanja vesolja ter pomembnosti ohranitve vesolja za bodoče generacije. Ravno ta člen zagota- vlja pravno podlago po potrebi varovanja okolja vesolja. Aktiv- nosti v okolju vesolja so per se označene z visokim tveganjem ter predstavljajo nevarnost za onesnaževanje okolja tako vesolja kot tudi z emlje. o hranjanje vesolja za bodoče generacije je ena izmed glavnih norm, ki smo jih dolžni izpolnjevati v okviru la- stne teorije CHM. “Preserving space for future generations” in “common good” sta dela mednarodnega vesoljskega prava, ki jih določeni avtorji uvrščajo med jus cogens norme. 47 3. “Space junk”, “space debris” oziroma vesoljski odpadki – poskus nacionalne in internacionalne pravne regulative Glede na opisano, se zdi logično, da uporabimo okoljsko prav- ne vidike morja, a dogodki v zadnjih desetih letih so pokazali, da je vesolje popolnoma drugačen sistem in potrebuje specifičen način zaščite. Prav tako ne drži dejstvo, da so odpadki v vesolju manj ogrožajoči za življenje na zemlji ter da lahko na vesoljske odpadke gledamo kot na “manj tvegane ali celo nepomembne”. A contrario, dejstvo je, da je število odpadkov v takšnem porastu, in stanje v vesolju ter v orbitah, 48 ki obkrožajo zemljo, postaja alarmantno. v naslednjih odstavkih bom več pozornosti nameni- la problemu vesoljskih odpadkov ravno zaradi aktualnosti tega problema in iskanju rešitev stanja v vesolju, ki ogroža celotno populacijo. 46 Art. v I, v II in v III naslavljajo tematiko mednarodne odgovornosti in obveznosti posamezne države ter jurisdikcijo in avtorizacijo nad objekti poslanimi v vesolje. 47 o ralova, 2015, str. 422-425. 48 Ločimo dve orbiti glede na njihovo oddaljenost od zemlje. Leo ali “low earth orbit” je orbita, ki obkroža z emljo in je oddaljena manj kot 1000 km, a več kot 160 km. In Geo ali “geostationary orbit” je orbita, ki je potuje od vzhoda proti zahodu z enako hitrostjo kot se vrti zemlja in čas ene orbite je enak času vrtenja zemlje okoli svoje osi. o d ekvatorja je oddaljena 35786 km. v njej se nahajajo sateliti, ki morajo »stati« točno nad določenim mestom nad zemljino površino. kot na primer sateliti za vremensko napoved in telekomunikacije. 69 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava Slika 2: Prikaz porasta vesoljskih odpadkov, ki jih NASA trenutno spremlja v vesolju. 49 Danes pa je dejstvo, da je nevarnost, ki jo odpadki predstavljajo, ključnega pomena za življenje na z emlji. In sicer odpadki ogrožajo uporabo pomembnih aplikacij v vesolju, ki jih potrebujemo v vsa- kodnevnem življenju. t o so napovedovanje vremenskih razmer, telekomunikacije in GPS sistemi. Nekateri znanstveniki so dokazali tudi, da obstaja nevarnost padca odpadkov na zemljo in celo one- mogočanje varnih poletov v zračnem prostoru na z emlji. 50 t ako so se v zadnjem desetletju oblikovale obče prakse, ki upoštevajo mo- žnost trkov v vesolju zaradi vesoljskih odpadkov, ter jih upoštevajo pri načrtovanju vesoljskih misij in odpravah v vesolje. t ako je posta- la implementacija mer za omejevanje vesoljskih odpadkov obvezen in nujen korak k varovanju okolja vesolja za prihodnje generacije. v NASA-i so formulirali o rbital Debris Program o ffice (o DPo ), ki je prevzelo vodenje, raziskovanje in uveljavljanje mer tako na na- cionalni kot na mednarodni ravni za zaščito okolja vesolja. v veljavi so »mitigation guidelines« oziroma navodila za ravnanje z vesoljski- mi odpadki. Space Debris Mitigation Guidelines, predstavljene s 49 Liou, 2022, e-conference. 50 Ailor, 2022, str. 15. 70 DIGNITAS n Mednarodno pravo strani pod komiteja z druženih narodov za znanost in tehnologijo, (Scientific and t echnical Subcommittee - St SC of the United Na- tions) oziroma komiteja združenih narodov za miroljubno upo- rabo vesolja (UN Committee on the Peacful Uses of o uter Space - UN Co Po US), so vodilini internacionalni sporazum, s katerim poskušajo omejiti porast vesoljskih odpadkov. v sebujejo določene predloge, kako “uporabljati in raziskovati” vesolje na način, da se proizvede čim manj odpadkov. Co PUo S je sprejel navodila junija 2007, pol leta kasneje pa jih je podprla Generalna skupščina z N. 51 Prav ta “navodila 52 ” pa so prvi predstavili in sprejeli v NASA-i ter jih po njihovem modelu sprejeli tudi drugod. Spodnja slika prikazuje relacijo med obstoječimi zavezujočimi in nezavezujočimi pravnimi regulativami, ki se nanašajo na vesolj- ske odpadke. 53 Primer prakse, tako nacionalne kot tudi mednarodne, udeja- njene s strani vlade z DA in njihove nacionalne vesoljske agencije 51 Nasa orbital debris program office, 2022. 52 o mejevanje odpadkov, ki jih rakete in ostala plovila proizvedejo v različnih fazah izstrelitve v orbite, Minimizacija potencialnih razkrojev in razpadov objektov med različnimi operativnimi fa- zami, Limitirati možnost ponesrečenih trkov v orbiti, Izogniti se namernemu uničevanju objektov in drugim škodljivim dejavnostim, Minimizirati potencialni razpad objektov po misiji, ki je rezultat shranjene energije objekta, o mejevanje dolgoročne prisotnosti vesoljskih plovil in izstreljenih plovil po opravljeni misiji v Leo , o mejevanje dolgoročne prisotnosti vesoljskih plovil in izstreljenih plovil po opravljeni misiji v Geo . 53 o ltrogge, Christensen, 2020, str. 433. Slika 3: Organizacijski model globalne dejavnosti omejevanja ve- soljskih odpadkov. 71 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava NASA-e 54 . Pri pregledu vladnih dokumentov in dokumentov NA- SA-e sem ugotovila naslednji potek razvoja pravne regulative na področju omejevanja in odstranjevanja vesoljskih odpadkov. Leta 2000 sta NASA in nacionalni oddelek za obrambo - Departement od Defense (DoD) predstavili vladni dokument (US government - USG) z naslovom “o D Mitigation Standard Practices” (o DMSP- -odobrene leta 2001). Pomembna direktiva s strani DoD je prvič nastala leta 1999 in od takrat bila znatno popravljena in dopolnjena. DoD Directive 3100.10, z naslovom Space policy, 55 se nanaša na implementacijo politik, določanja odgovornosti in predpisuje ravnanje in upra- vljanje vesoljskih misij. Pravno zavezujoča nacionalna dokumen- ta, poleg prej omenjenih, ki se nanašata na pravno omejevanje nastanka vesoljskih odpadkov sta predvsem dva: 1. NASA Procedural Requirements for Limiting o rbital Debris – NPR 8715.6b NPR 8715.6b je postal veljaven 16.2. 2017. 56 2. NASA Process for Limiting o rbital Debris – NASA-St D-8719. 14 -NS 8719.14A 57 Na spodnjem prikazu je grafično orisano delovanje nacionalne- ga pravnega okvirja vlade z DA, ki se nanaša na omenjeno proble- matiko ohranjanja okolja vesolja, natančneje na vesoljske odpadke. Slika 4: Prikaz zakonov in direktiv, ki se nanašajo na omejevanje vesoljskih odpadkov. 58 54 Podatke in dokumente sem pridobila s strani dr. prof. Rebecce bresnik z University of Huston Law Centre, ki je tudi pomočnik glavnega svetovalca za mednarodne zadeve pri NASA-i. 55 več o vsebini v DoD Directive 3100.10. 56 več o vsebini v NPR 8715.6b. 57 več o vsebini v NS 88719.14A. 58 bresnik, 2022, str. 13. 72 DIGNITAS n Mednarodno pravo 4. “Space age chm” ali predstavitev koncepta chm na področju vesolja t ako se vedno vrnemo na začetek problema urejanja pravnih razmerij na področju vesoljskega prava, in to je točna definicija pojma CHM, ki ustreza današnjem stanju in razvoju civilizacije. t ako kot sta to ugotovila teoretika brennan in Larschan, je UN- CLo S pravna podlaga “za države v razvoju in pridobitev dobrin ter dobička iz izkoriščanja morja, še preden so same sposobne investirati.” 59 vendar pa po mojem mnenju manjka najbolj po- memben vidik pravne ureditve in to je pravična razdelitev oziro- ma distribucija dobička znotraj mednarodnega režima. o dgovor na to vprašanje lahko poiščemo v opredelitvi pojma in teorije re- distributivnega načela teoretika Rawlsa in njegove teorije pravič- nosti. Ravno ta del sestavljanke manjka pri opredeljevanju pojma CHM, in to je “pravičnost med neenakimi ekonomskimi akterji”. Družbena pogodba 20. stoletja, prilagojena današnjem času je lahko dober temelj za razporeditev dobička pridobljenega z izko- riščanjem vesoljskih resursov. Rawlsova teorija ne zahteva, da smo vsi enaki tudi v socialnem smislu, da je vse premoženje od vseh, ampak vztraja na redistributivnem načelu temeljujočem na legiti- mnosti razlik, ki prispevajo k boljšem položaju vseh. Pluralnost in razlike med ljudmi so družbeno dejstvo in ga ne moremo zanikati. t ako velja tudi na mednarodnem območju, države so v različnih razvojnih fazah in z različnimi ekonomskimi razlikami. t e razlike so povsem legitimne in tudi razlike v višini investicij v CHM podro- čja so legitimne, a pridobljene »benefits« iz izkoriščanja teritorijev, ki so opredeljena kot CHM naj bodo v korist vseh. 60 Preveč naivno bi bilo navajati trditev, da je ta teorija uporabna ad hoc. Šele z ra- zvojem globalnega in transnacionalnega prava bomo dobili odgo- vor na vprašanje, ali lahko Rawlsovo teorijo pravičnosti iz nacio- nalne prenesemo na mednarodno skupnost. A menim, da je lahko rešitev v pravo smer. “Rawls vidi državo kot kooperativni sistem, v katerem agenti delujejo približno enakovredno, vsi člani družbe imajo korist od apliciranja pravil pravičnosti med seboj in med institucijami. A na mednarodnem področju ne obstaja niti enoten kooperativni sistem niti skupno dobro ali vzajemno delovanje.” 61 59 Stenson, Gray, 1999, str. 138. 60 Rawls, 1971, 1999, str. 53. 61 Stenson, Gray, 1999, str. 139. 73 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava Še najbolj natančno in sistematično opredelitev pojma CHM nam ponudi teoretik Goedhuis, ki je postavil štiri elemente, ki jih mora vsebovati koncept termina CHM. Potegnil je vzporednico med o St in UNCLo S ter dejal, da sta vesolje in morsko dno označena s CHM. 62 Glede na predstavljeno teorijo, se strinjam da je najbolj sistematična, a še vedno nismo opredelili pojma resursov in od- govornosti do ravnanja v vesolju. Ravno odgovornost do zaščite vesolja, ki ga predstavlja na primer poskus omejevanja in sanacije vesoljskih odpadkov, ter de lege ferenda, je tisti člen v verigi, ki de facto postaja vse bolj pomemben in neizbežen. Glede na ome- njene teorije predlagam naslednjo opredelitev pojma CHM, in ga kot takšnega lahko uporabim na območju vesolja. koncept CHM je pravno in evolucijsko gledano nastal iz pojma res communis omnium, res nullius in res publica. A skozi zgodovinski pregled in na podlagi prebrane literature sem prišla do sklepa, da koncept CHM v pravu mora izpolnjevati določene predpostavke. v nasle- dnjih vrsticah bom predstavila lastno dojemanje tega koncepta, ki se nanaša na vesolje in njegovo pravno ureditev. Prva predpostavka, ki izhaja iz Grotiusove opredelitve res com- munis omnium in se nanaša na pojem odprtega morja, je brez- mejnost. t o pomeni, da gre za takšno območje, kjer ni mogoče zaristati meja. Ni ga možno omejiti oziroma niti umetno ga ne mo- remo razdeliti z mejami. Jasno je, zakaj je pri vesolju to nemogo- če. Še vedno ne vemo, kje se vesolje konča in kje se začne. Lahko opredelimo določena nebesna telesa in orbite okoli zemlje, a sa- mega vesolja ne. t ako še enkrat opozarjam na Grotiusa in njegovo opredelitev zraka kot res communis 63 . t ako zapišem; (1) predpo- stavka je brezmejnost. Naslednja predpostavka izhaja iz običajnega mednarodnega prava in se nanaša na območja pravno označena z res commu- nis omnium, in sicer gre za to, da na takšnih območjih ni možno razglasiti suverenosti. Celotna mednarodna skupnost se strinja, da v vesolju ni možnosti nacionalne jurisdikcije in to dejstvo izhaja skozi sprejeto prakso držav že skozi desetletja. t ako da velja; (2) predpostavka je da ni možnosti uveljavljanja nacionalne suvere- nosti. t u je treba opozoriti, da so v Atremis Accordu in po drugih 62 Stenson, Gray, 1999, str. 138; (1) področje, ki je kot tako ne more biti subjekt prisvajanja, (2) vse države morajo imeti isti menedžment na tem območju, (3) obstajati mora aktivna delitev dobička, ki nastane z izkoriščanjem tega območja in nenazadnje (4) območje se mora uporabljati v miroljubne dejavnosti. 63 Grotius, 2011, str. 28. 74 DIGNITAS n Mednarodno pravo instrumentih mehkega mednarodnega prava predvideni nastanki varnostnih con oziroma “safety zones”, ki dvigujejo nemalo prahu v pravnih krogih, saj naj bi “safety zones” kršile primarno načelo prepovedi izvajanja suverenosti v vesolju, ki temelji na o St . Četu- di z DA, spomnimo se ravno z DA so predstavile Artemis Accords, zagovarjajo trditev, da bodo cone samo omogočale več varnosti za nemoteno raziskovanje Lune, so nekateri mnenja, da je njihova opredelitev v nasprotju z principalnim načelom CHM. Največji na- sprotnici sta Rusija in k itajska. 64 Najbolj kompleksno se nazira načelo pravične razdelitve do- bička iz resursov. kot predstavljeno, je Rawls postavil dober te- melj za postavitev razmerij pravične delitve, a jih je treba prenesti na transnacionalno raven. Potrebno je vzpostaviti internacionalni mehanizem, ki bi nadziral in skrbel ter pravno reguliral področje CHM in njegovih resursov. Menim, da je predlog razdelitve do- bička iz izkoriščanja naravnih resursov morskega dna zastarelo in neuporabno v današnjem času in v današnjem okolju vesolja. Je pa (3) redistributivni princip s sprejetim mednarodnim režimom prav tako ena od predpostavk, ki jo prepoznam kot nujno potreb- no za definiranje pojma CHM. Pomemben je pojem pravičnosti in ne samo enakosti. k akšen naj bo sistem pravične redistribucije dobrin iz CHM? vemo, da mora obstajati in da smo do njega upra- vičeni vsi. Moje misli gredo v smeri predstavljanja minimuma, ki ga morajo doseči vsi na določeni točki razvoja civilizacije. Po- stavljanje najnižjega ekonomskega standarda države podpisnice posamezne mednarodne pogodbe s področja vesoljskega izkori- ščanja resursov. Strinjam se, da ne moremo “deliti vsem enak kos pogače” in tudi ne moremo delovati po načelu “kdor prej pride prej melje”, a nekakšen minimum dobička iz naravnih bogastev, bi bilo potrebno določiti. Sedanja praksa kaže na implementacijo mednarodno sprejetih praks skozi nacionalno raven zakonov, ki se nanašajo na vesoljsko pravo. t ako je najbolj očitna predispozicija termina CHM, da omenje- ni pojem pooseblja skupno dobro oziroma je to območje, ki je za (4) skupno dobrobit človeštva. Na tej točki predpostavljam, da gre za območje, ki je skozi zgodovino slonel na droit des gens. o bmočje, ki je ključnega pomena za obstoj človeštva in njenih bo- dočih generacij. Po mojem mnenju uživa pravni status jus cogens. 64 Pravna ureditev AA predstavlja velik izziv na področju upravljanja vesolja. z animivo bo opazovati, v katero smer se bo razvijala praksa držav, ki sodelujejo pri tej multilateralni pogodbi. 75 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava t o so tiste norme in pravila, ki ne služijo posameznim državam in ni določen njihov vrstni pomembnosti. Ne moremo jih ocenjevati po načelu sorazmernosti, saj na določeni točki razvoja civilizaci- je, bi morala biti razumeljena kot hierarhično najvišja, tako moral- no čista kot pravična norma, delovanja družbe v določenem času zgodovinskega razvoja. Jus cogens norme delujejo v višje dobro celotne civilizacije. t ako trdim, da določeni aspekti vesoljskega prava uživajo takšen status. k aj je lahko bolj pomembno kot ohra- njanje, ne samo z emlje, ampak celotnega vesolja za naše bodoče generacije? Ravno te norme so tisto, kar nas povezuje vse v imenu celotnega človeštvo. o pomnila bi rada na Ciceronovo metaforo in potrebo po “vesoljni povezanosti človeškega rodu”. In to je ti- sto, kar je na področju prava vesolja tudi erga omnes. Delov prav- ne ureditve vesolja, ki so erga omnes je najverjetneje kar nekaj, a meni najbolj očiten del mednarodne pogodbe o St , ki je magna carta vesoljskega prava, je Article Iv, ki govori o prepovedi upo- rabe nuklearnega orožja. ko določene dele vesoljskega pravnega razmerja prepoznamo kot erga omnes, se zdi naša moralna ob- veznost “zaščita” tega območja. o bmočja, ki uživa veljavo CHM. t ako se moja naslednja predpostavka, ki je potrebna upoštevanja pri CHM pravno zavarovanih delih področja, “responsibility to protect” oziroma skrajšano R2P. Pomen pojma R2P nam je poznan iz mednarodnega prava in se nanaša na “razumevanje suvereno- sti, ne v klasičnem videnju kot pravice držav, pač pa kot obvezno- sti držav zagotavljati blaginjo in varnost njenih prebivalcev, torej kot suverenost, ki ni neomejena pač pa v službi ljudi in človekovih pravic, kar je tudi vrednostno izhodišče načela R2P” 65 . Razširjeno načelo R2P se po mojem mnenju nanaša tudi na dele vesoljskega prava. Če pregledam obstoječo vsebino tega pojma ugotovim, da se zaobjema predvsem genocid, vojna hudodelstva in hudodel- stva zoper človečnost ter etično čiščenje storjena na zemlji in z z emlje. A z današnjim tehnološkim napredkom je možno ta deja- nja storiti tudi iz vesolja. Prav zato je zapisan Article Iv v o St po- trebno obravnavati v skladu z načelom R2P. Mednarodnopravni dokument par excellence, Ustanovna listina oz N že v svoji pream- buli 66 piše, kakšen je namen oz N. 67 zapisani aspekti listine oz N 65 Sancin, 2016, str. 373-374. 66 UL oz N, preambula. 67 Namen oz N je; obvarovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju naše generacije človeštvu prizadejala nepopisno trpljenje; potrditi vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človeka ter enakopravnost moških in žensk ter velikih in malih narodov; 76 DIGNITAS n Mednarodno pravo so lahko prenosljivi tudi na mednarodnopravno urejanje razmerij vesolja. Pot do natančne pravne ureditve je še dolga, a tako zelo nujna. Najpomembneje se mi zdi na novo opredeliti termin “com- mon heritage of mankind” ter ga kot takšnega prenesti na pravno ureditev vesolja, ki bi še vedno užival status CHM, ki bi po moji definiciji predstavljal seštevek navedenih predpostavk, torej CHM = (1. + 2. + 3. + 4.)/R2P, kjer se R2P nanaša na pojem ”space sustain- ability” kot zapisan v Lt S Guidelines 68 . Ravno tako obstaja potreba po natančni določitvi norm znotraj vesoljskega prava, ki uživajo status erga omnes ali celo jus cogens ter bodo v prihodnosti za- gotavljale enega izmed ciljev za omogočanje trajnostnega razvoja vesolja, ki bo ponujalo rešitve za izzive, s katerimi se soočamo na zemlji. Nenazadnje je vesolje eden izmed sektorjev, ki je v tesni povezavi s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja (SDG). ustvariti razmere, v katerih je mogoče ohranjati pravičnost in zagotavljati spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in drugih virov mednarodnega prava; spodbujati družbeni napre- dek in boljše življenjske razmere z več svobode. 68 Lt S guidelines, 2018, str. 2. Slika 5: Skica predlagane teorije CHM, ki se nanaša na vesolje. 77 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava LITERATURA IN VIRI Samostojne monografske publikacije Aristotel. (2010). Politika. Ljubljana: Gv z aložba, Pravna obzorja. baslar, k . (1998). t he Concept of the Common Heritage of Mankind in International Law. t he Hauge, boston, London: Martinus Nijhoff Publishers. Ciceron, M. t . (2013). o dolžnostih. Ljubljana: beletrina. Whittuck, e. A. (1904). Institutes of Roman Law by Gaius. London, edinburgh, New York, o xford: o xford at the Clarendon press. Grotius, H. (2011). Svobodno morje - Mare Librum. Ljubljana : z aložba FDv. Higgins, R. (1994). Problemi in proces. Mednarodno pravo in kako ga uporabljamo. Ljubljana: z aložba FDv . khun, S. t . (2012). t he structure of Scientific Revolutions. Chicago, London: t he University of Chi- cago Press. Marchisio, S. (2022). t he Law of o uter Space Activities. Rim: edizioni Nuova Cultura. NASA o ffice of Inspector General. (2021). Nasa‘s efforts to mitigate the risk posed by o rbital Debris, Report No. IG-21-011. Washington, DC: NASA o ffice of Inspector General. Rawls, J. (1971, 1999). A t heory of Justice. Cambridge, Massachusetts, London: t he belkan Press of Harvard Univerity Press. viikari, L. (2017). environmental aspects of space activities. In: Handbook of Space Law / von der Dunk, F., t ronchetti, F. Cheltenham, Northampton: edward elgar Publishing, page 717-768. von der Dunk, F., t ronchetti, F. (2017). Handbook of Space Law / von der Dunk, F., t ronchetti, F. Cheltenham, Uk and Northampton, MA, USA: edward elgar Publishing. Watson, A. (1998). t he Digestion of Justinian. Philadelpihia, Pensylvania: University of Pennsylvania Press. z idar, A., Petrič Polak, A. (ur.) (2015). Ustanovna listina organizacije združenih narodov in Statut med- državnega sodišča. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, z aložba FDv in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Članki v revijah bergman, M. S. (1981). t he Regulation of Seabed Mining under the Reciprocating States Regime. American University Law Review, 30(2), str. 477- 518. Cheney, t . (2019). t here’s No Rush: Developing a Legal Framework for Space Resource Activities. Journal of Space Law, 43, str. 106–150. kostenko, I. (2021). Artemis Accords and the Future of Space Governance: Intentions and Reality. Advanced Space Law, volume 8, str. 40-49. van der Dunk, F. G. (2008). Defining Subject Matter under Space Law: Near earth o bjects versus Space o bjects. Space, Cyber, and t elecommunications Law Program Faculty Publications 25, str. 202-303. Dostopno na URL: https://digitalcommons.unl.edu/spacelaw/25, 16.12.2022. k iss, A. (1985). t he common heritage of mankind: Utopia or reality? International Journal: Canada‘s Journal of Global Policy Analysis, volume 40 (3): 19 – Sep 1, str. 423-441, Sage. Dostopno na URL: https://www.deepdyve.com/lp/sage/the-common-heritage-of-mankind-utopia-or-reality- -7fi7z lMt Ro?token=eC-5P182850HW551660U, 16.12.2022 Mamedov, A. A., et al. (2018). Common Heritage of Humankind: International Legal Aspect. Journal of Advenced Research in Law and economics, vol. IX, 3, (33), str. 1034-1042. o ltrogge, D.L., Christensen, I.A. (2020). Space governance in the new space era. Journal of Space Safety engineering, 7, str. 432-438. o ralova, Y. (2015). Jus Cogens Norms in International Space Law. Mediterranean Journal of Soci- al Sciences, vol 6, 6, str. 421-427. Dostopno na URL: https://www.researchgate.net/publicati- on/283823788_Jus_Cogens_Norms_in_International_Space_Law, 16.12.2022. Škrk, M. (2016). oz N in pravo morja. t eorija in praksa, revija za družbena vprašanja, let. 53, (1), str. 86-102. Dostopno na URL: https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/tip/tip_1_2016_skrk. pdf?sfvrsn=2, 16.12.2022. t homas, J. C. (2006). „Spatialis Liberum.“ Florida Coastal Law Review, vol. 7, str. 579-629. Dosto- pno na URL: https://heinonline.org/HoL/Page?collection=journals&handle=hein.journals/ fclj7&id=592&men_tab=srchresults. Poglavja v knjigah De zwart, M. (2021). t o the Moon and beyond: t he Artemis Accords and the evolution of Space Law. v: Comercial and Military uses of o uter Space / Henderson, S., De z wart, M. (ur.). Singapur: Springer, str. 65-80. 78 DIGNITAS n Mednarodno pravo Sancin, v. (2016). o dgovornost zaščititi in njeno globalno, regionalno in državno uveljavljanje. v : Slo- venske misli o mednarodnih odnosih in pravu, Prispevki ob 80-letnici dr. ernesta Petriča. / z idar, A., Štiglic, S. (ur.), Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, zaožba FDv in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Stenson A.J., Gray t .S. (1999). Common Heritage of Mankind. v: t he Politics of Genetic Resource Control. London, Palgrave Macmillan, str. 136-151. Pravni viri Convention on International Liability for Damage Caused by Space o bjects (LIAb), adopted by the General Assembly in its resolution 2777 (XXv I), opened for signature on 29 March 1972, entered into force on 1 September 1972. Department od Defense Directive 3100.10, Space Policy, ASD(C31), zDA, 18.10.2012, spremenjen Change 1, 4.11.2016. Dostopno na URL: https://www.hsdl.org/?view&did=796643 Guidelines for the Long-term Sustainability of o uter Space Activities, Committee on the Peaceful Uses of o uter Space, A/AC.105/2018/CRP.20, v ienna, 20–29 June 2018. Interagency Report on o rbital Debris 1995, t he National Science and t echnology Council Committee on t ransportation Research and Development, November, 1995. Dostopno na URL: https://ntrs. nasa.gov/api/citations/20000011871/downloads/20000011871.pdf Loi du 20 juillet 2017 sur l’exploration et l’utilisation des ressources de l’espace. Journal o fficiel du Grand-Duché de Luxembourg, Memorial A, N° 674 du 28 juillet 2017. Moon Agreement (Moo N). United Nation t reatis and principales on o uter Space in United Na- tion Publications, ReS 36/68, 1979. Dostopno na URL: https://www.unoosa.org/pdf/gares/ AReS_34_68e.pdf. NASA Procedural Requirements for Limiting o rbital Debris and evaluating the Meteoroid and o rbital Debris environments. NPR 8715.6b, z dnem 16.02.2017, veljaven do 16.02.2024. dostopno na URL: https://nodis3.gsfc.nasa.gov/displayDir.cfm?t=NPR&c=8715&s=6b NASA t echnical Standard. Process for Limiting o rbital Debris. NASA-St D-8719.14C, z dnem 11.05.2021. Javno dostopna različica na URL: https://standards.nasa.gov/sites/default/files/standards/ NASA/C/0/nasa-std-871914c.pdf National Space Policy. Federal Register, Presidential Documents, vol. 85, No. 242, z dnem 16.12.20120. Dostopno na URL: https://www.govinfo.gov/content/pkg/FR-2020-12-16/pdf/2020-27892.pdf o uter Space t reaty (o St ). United Nation t reatis and principales on o uter Space in United Na- tion Publications, St /SPACe/11, 1966. Dostopno na URL: https://www.unoosa.org/pdf/gares/ AReS_21_2222e.pdf. Public Law 114-90-Nov. 25, 2015. U.S. Commercial Space Launch Competitiveness Act. 129 St At .704, 25. 11. 2015. Pub. L. No. 96-283-June 28, 1980, 30 U.S.C. §§ 1441 et seq. Deep Seabed Hard Mineral Resources Act, 28.06.1980. Status and application of the five United Nations treaties on outer space. Committee on the Peaceful Uses of o uter Space, A/AC.105/C.2/2021/CRP.10, 31.5.2021, page 5-10. United Nations Convention on the Law of the Sea (UNCLo S III), 10.12.1982. Law of the sea bulletin. no. 98, 2019. Dostopno na URL: https://digitallibrary.un.org/record/3891143?ln=en. United Nations General Assembly Resolution 2467 (XXIII) z dnem 21.12.1968. A/ReS/2467(XXIII) A-D, str. 15-17. United Nations General Assembly Resolution 3201 (XXIX) z dnem 1. 5.1974. A/ReS/3201(S-v I), str. 3-5. United Nations General Assembly, t wenty-second session, o fficial records. First Committee, 1515th Meeting, New York z dne 1. 11. 1967. Spletni viri Astromaterial Research and exploration Science. Nasa o rbital Debris Program o ffice – Debris Miti- gation, 09.03.2022. Dostopno na URL: https://orbitaldebris.jsc.nasa.gov/mitigation/, 16.12.2022. De Gouyon, L. t he res communis concept in space law. Space legal issues, 28.2.2019. Dostopno na URL: https://www.spacelegalissues.com/space-law-the-res-communis-concept-in-space-law/, 16.12.2022. “v vesolju se dogajajo tektonski premiki” – intervju z generalnim direktorjem evropske vesoljske agencije, MMC, 12.10.2021. URL: https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/v-vesolju-se-dogajajo- -tektonski-premiki/596926, 16.12.2022. z avezujoče pogodbe s področja vesoljskega prava. t reaties. Dostopno na URL: https://www.unoosa. org/oosa/en/ourwork/spacelaw/treaties.html, 16.12.2022. 79 DIGNITAS n Vesoljska era – na vratih nove paradigme vesoljskega prava Osebni arhiv Ailor, W. (2022). Don’t Forget Leo Satellite Disposal Hazards. Poročilo s strani Center for o rbital & Reentry Debris Studies, t he Aerospace Corporation z dnem 12. januar, 2022, (osebni arhiv). bresnik, M. R. (2022). Space Debris and its Legal Challanges, predavanje in prosojnice, Johnson Space Center NASA z dnem 21.1.2021, (osebni arhiv). Liou, J.C. (2022). Understanding the o rbital environment to manage enterprise Risk. Report filed from NASA at Space Disposal and Debris Mitigation Conference z dnem 12. januar, 2022, (osebni arhiv). Intervju z dr. prof. bresnik, M. R., Assistant Chief for International Matters, Johnson Space Center, NASA, 21.01.2022, (osebni arhiv).