( Z dnevom D menim seveda dan sprejema Slovenije v EZ in v zvezo Nato (North Atlantic Treaty Organisation). To seveda ne bo isti dan, a tu lahko to razliko abstrahiramo in štejemo obe sprejetji za dogodek enega dne. Kaj bo ta dan, èe bo do njega prišlo, a najbr` bo, pomenil za èloveka slovenske narodnosti, kršèanske vere in demokratiène civilnosti? Najprej: zveza Nato in Evropska zveza sama po sebi nista istovetna pojava, med nji- ma obstaja konfliktna napetost, v tej nape- tosti se lahko celo obe poškodujeta ali docela unièita — a v odnosu do Slovenije je to naj- prej vendarle en sam pojavni blok, saj si slo- venski politiki skoraj vseh frakcij, sicer med seboj tako nasprotnih in skreganih, a v tem presenetljivo edinih, `elijo od obeh vkljuèitev istega: zagotovila višje `ivljenjske ravni, veèje oddaljenosti od nekdanjega gospodarja na Balkanu in veèje varnosti pred sosedi. O tistih ciljih, ki so navdihovali pionirje evropskega zdru`evanja (Adenauer, Schuman, De Gas- peri ...), ki so predvsem prihajali iz katoliš- kega tabora in se jim ni moglo niti sanjati, da bo pol stoletja za njimi prav Francija, ta „hèerka katolištva” tako moèno zadr`evala tudi vsaj be`no sklicevanje na vero in Boga v pripravah na evropsko ustavo. Danes o duhu teh mo` ni govora. Lepilo, ki zaèasno ve`e skupnost dr`av, vkljuèenih v EZ, se ime- nuje pragmatix — dr`i pa tako dolgo in res samo tako dolgo, dokler je izpolnjeno to, kar je v imenu lepila obljubljeno. Pa dajmo, predno se lotimo „velikih” vprašanj EZ in Nata, tudi v tem zapisu najprej preveriti, koliko adhezje je še v tem lepilu, koliko so prièakovanja slovenskih zagovor- nikov obojne vkljuèitve sploh uprvièene in je njihova izpolnitev kolikor toliko verjetna. Najprej seveda to, kar povpreènega dr`av- ljana in njegovega poslanca v parlamentu in izvrševalca v vladi najbolj zanima: `ivljenj- ski standard. Avstriji, ki denimo `e prej ni so- dila ravno med najbolj nerazvite evropske dr- `ave glede standarda njenih prebivalcev, se je ta po vkljuèitvi v EZ dejansko zni`al. Obljube o prihranku tedanjih 1.000 ATS na prebivalca letno, so kmalu postale samo še tema za be- ljaški pustni karneval, politièarka avstrijskih socialistov mag. Brigitte Ederer pa se je še pra- voèasno preselila v zasebno gospodarstvo (znaèilno umikališèe socialistov!), da volilci, ki so ji nasedli, ne bi zaèeli izterjavati obljub- ljenega prihranka. So pa seveda tudi dr`ave, ki so z vkljuèitvijo v tem smislu pridobile, ka- kor npr. Španija, Portugalska in Grèija. Te so, podobno kakor svoj èas Makedonija in Èr- na gora v Jugoslaviji ali ju`na Italija in Sicilija v Italiji, dele`ne velikanskih subvencij. Cena za to seveda ni tako nizka. Prestrukturiranje in preusmeritev celotnega kmetijstva v plan- ta`no kmetijsko industrijo, ki pomeni konec tradicionalnega kmetskega stanu in njegove kulture, poveèanje kolièin nezdrave, èeprav cenejše hrane na velikem evropskem trgu, ob tem pa tudi poèasno propadanje tal in spre- memba klimatskih razmer z dolgoroènimi ka- tastrofalnimi posledicami. A glede na to, da traja mandatna doba politikov bistveno manj, kakor pa mandatna doba kultivirane kraji- ne in atmosfere, to trenutno ne dela na ni- kogar razen morda na aktiviste gibanja Green-         ./-    !# !  $ # peace nikakršnega vtisa. Treba pa je reèi, da se je `ivljenjski standard v tem èasu moèno dvignil v Švici, èeprav so ji avstrijski politiki pred letom 1994 zaradi njenega vztrajanja pri „izolaciji” napovedovali mno`ièni eksodus njene industrije in splošno propadanje gospodarstva. @al politikov zaradi napaènih prerokb ni mogoèe klicati na odgovornost, celo z oblastnih pozicij jih skoraj ni mogo- èe spraviti, saj veèina dr`avljanov vse la`ne napovedi prej pozabi, kakor pa se posuši èr- nilo kri`cev na njihovih volilnih glasovnicah. Ali se bo v EZ kaj boljše godilo Sloveniji, je zelo vprašljivo. Komentatorka najuglednej- šega avstrijskega dnevnika Die Presse Karin Kneissl zapiše (6. 3. 03) v komentarju z na- slovom „Novi strahovi pred slovensko pre- vlado”, kjer hvali trenutno slovensko gospo- darsko ekspanzijo na Balkanu, vendar tudi stavek: „Fleksibilnost je nalo`ena slovenskim podjetjem tudi pred vstopnim letom 2004, èe bo odpad bilateralnih sporazumov o svo- bodnem trgovanju kot posledica pristopa k EZ cvetoèemu slovenskemu gospodarstvu do- kaj zanesljivo postavil nasproti dušeèo ovi- ro.” Velika gospodarska obzorja velikega evropskega trga so velika paè samo naèelno in v veljavi za celoto, ne pa tudi za vsakega posameznega udele`enca. To je pribli`no tako, kakor pa èe kakemu slovenskemu pisatelju izdajo knjigo v anglešèini v 500 izvodih in po- tem v slovenskih èasnikih pišejo o „prodo- ru slovenske literature v angleškem svetu”. Naivni bralci in ne manj naivni novinarji ne znajo izraèunati, da je izid v 2000 izvodih v romunšèini natanko štirikrat veèji „prodor” kakor pa v 500 izvodih v še tako veliki an- glešèini. Razen, èe šteje angleški bralec za štiri neangleške, s èimer moramo pri slovenski za- mejenosti in zakompleksanosti pred „velikim svetom” prav tako raèunati. A najmanj, s èi- mer se bo morala spopasti Slovenija po vklju- èitvi, bo dol`nost prestrukturiranja lastnega kmetijstva, kar v jasnem jeziku pomeni: uni- èenja kmeèkega stanu in kultivirane krajine, kakor smo jo dobili v dedišèino od oèetov in kakor bi jo bilo dobro izroèiti vnukom, èe bi to še mogli in smeli. Na Poljskem je kmeèki stan še tako moèan (ker je kmetovanje tam v kljuèu zahodne poljedeljske industrije „zao- stalo” in se z njim ukvarja še skoraj pol prebi- valstva), da se je politièno organiziral in je po- stal resen nasprotnik pripravljenosti poljskih politikov, da ukinejo suverenost Poljske. V Sloveniji je propadanje kmeèkega stanu `e tako daleè, da kmetje ne pomenijo resnejše politiène skupine in se vlada lahko njihovim kritiènim glasovom samo posmehne. Manj sprošèeno se bodo vlada in tisti, ki ji verja- mejo, smejali tedaj, èe se bomo vsi skupaj znašli — in to ni tako neverjetno — v podob- ni kataklizmi kakor v letu 1918 ali 1945, ko so se prebivalci velikih mest lahko za silo pre- `iveli samo s tem, kar so dobili pri svojih so- rodnikih na de`eli. Današnji mešèani takih sorodnikov v glavnem nimajo veè. Kako ravnajo velike dr`ave EZ z manjšimi v sicer isti dru`bi „enakopravnih”, lepo ka- `e avstrijski primer urejanja tranzitnega pro- meta èez Solnograško in Tirolsko. Avstrija preprosto ne more veè doloèati re`ima tovor- nega prometa po cestah, gospodar avstrijskih cest je EZ in ne Avstrija sama. Natanko tako bo tudi s Slovenijo. Slovenija bo prej ali slej zreducirana na evropsko prometno, predvsem seveda cestno kri`išèe. To bo gotovo tudi bla- goslov za posamezne gospodarske veje in za posamezne dru`bene in dr`avne sektorje, obe- nem pa veliko prekletstvo za prebivalstvo, ki bo moralo `iveti na tem obmoèju. To je del in druga plat tega domnevno poveèanega `ivljenjskega standarda po vkljuèitvi Slove- nije v EZ in Nato. Ali pomeni vkljuèitev Slovenije v EZ in Nato tudi dodatni odmik in dokonèno raz- rešitev od nekdanjih ju`nih gospodarjev? Prav to se mi zdi zelo dvomljiva reè. Kmalu za Slo- venijo bodo v isti evropski in atlantski struk-          turi namreè vkljuèene tudi dr`ave, s kateri- mi smo nekoè sestavljali isto Jugoslavijo: Hr- vaška, Bosna, Srbija, Èrna Gora, Makedonija, a najbr` tudi še Albanija, Romunija in Bol- garija. In ko bodo v Bruslju zaèeli resneje raz- mišljati o „regijah”, ki naj bi namesto nacio- nalnih dr`av v resnici sestavljale neko bodoèo evropsko federacijo ali vsaj konfederacijo, bodo kmalu prišli na zamisel o „balkanski re- giji”, v katero bodo skoraj gotovo stlaèili tudi Slovence. Središèe te nove/stare „regije” skoraj zanesljivo ne bo Ljubljana ali Zagreb, tem- veè dokaj verjetno nam `e nekoliko znani Beli grad. Tako si bo EZ, ki nima namena sistem- sko in pravièno rešiti evropskega jezikovnega vprašanja, temveè ga „rešuje” pragmatièno, se pravi, ga sploh ne rešuje, temveè upošte- va vsakokratno stanje moèi, v svoji navidezni enakopravnosti jezikov prihranilo slovenšèino in bo za ju`noslovanske narode sprejelo kar skupni regijski jezik, prenovljeno in znova ak- tualno srbo-hrvašèino. Vsega tega ne napo- vedujem kot vede`evalec, vse to se ne bo nuj- no tako zgodilo, a za vse to je veliko mo`nosti, sam pa tak scenarij vidim tudi kot zelo ver- jeten. Zame to ne bi bila nikakršna katastrofa, o kristjanovi pripravljenosti, da v vsakršnih okolišèinah `ivi v skladu s svojo vero, bomo govorili nekoliko pozneje, a to bi bila vseka- kor katastrofa za te, ki propagirajo vkljuèi- tev iz motivov definitivne loèenosti od nek- danjega balkanskega zaledja. Kako pa je z varnostjo pred apetiti sose- dov? V glavnem gre za dve sosedi: Italijo in Hrvaško. Pred tem, kar nam najbr` pripravlja Italija, nas zveza Nato ne bo branila, ker njena pravila v primeru spora med èlanicami ne do- voljujejo intervencije. Zato Nato tudi ni po- segla v dr`avni in vojaški spor med Grèijo in Turèijo — in enako ne bo posegla, èe bi de- nimo italijanske èete zasedle ozemlje do Po- stojne. Pred eventualnim napadom Hrvaške nas bi Nato sicer naèelno smela braniti, a tudi vkljuèenost ni garancija, da bi to v vojaškem smislu tudi res storila. A tudi to vprašanje bo kmalu odveè, saj bo gotovo tudi Hrvaška kmalu sprejeta v isto atlantsko organizacijo. Pred kom naj nas bi torej Nato branila? Mor- da pred Severno Korejo. A pred to ima res- pekt celo Amerika, ki ob njej pozablja na vse, kar sicer oèita Sadamu Huseinu. Tudi za Ame- riko — in ne manj za v bistvu ameriško orga- nizacijo Nato — postane še tako hud razbojnik diplomatski partner, èe je kot razbojnik dovolj velik in dovolj nevaren! Èe natanko premi- slimo, nas Nato skoraj gotovo ne bi brani- la niti pred sicer nekoliko manj verjetnim na- padom Severne Koreje ... Pred kom torej? Še najbolj realistièna oce- na je, da bi bila Nato dokaj zanesljiva obram- ba dr`avne nomenklature pred lastnimi dr- `avljani. „Novi red”, kakor ga napoveduje- jo ZDA s svojim ignoriranjem svetovne skup- nosti narodov na vseh nivojih, predvsem pa še na nivoju mednarodnega prava in pojav- ljajoèega se svetovnega prava za preganjanje vojnih zloèincev in s pooblastili lastnim slu`- bam, ki preprosto „povozijo” vsa pravila na- cionalne suverenosti, kolikor je je sploh še ostalo, bi prek udele`enosti v zvezi Nato prišel tudi v Slovenijo. Slovenski dr`avljan ne bi bil veè le pod skromno leèo lastne dr`avne po- licije, temveè pod pravim vrhunskim opazo- valnim sistemom velesile, ki si jemlje pravico doloèati, kdo je civiliziran in kdo je barbar, kdo je demokratièen in kdo totalitaren — koga se velja znebiti ali ga vsaj ovirati in koga velja potiskati navzgor in naprej. Vse to pa ni navzkri` z lastno politièno elito, ki je nobena stvar ne skrbi bolj kakor pa, èe bi vsaj del dr- `avljanov postal razsoden in buden tudi na politiènem podroèju. Danes ta nevarnost še ni velika, veèji del slovenskega prebivalstva še vedno le`i v politièni komi, a veèno ne bo tako. Tedaj bo razmeroma ugodno, imeti nad seboj de`nik tako moène obrambe ameriškega naèina `ivljenja in vladanja, kakor ga pomeni Nato z vsemi svojimi „linki”.         # Ob vseh teh politiènih pomislekih zoper vkljuèevanje Slovenije v EZ in Nato pa ob- staja argument, ki je v svoji preprostosti — a samo res preproste stvari zares zanesljivo de- lujejo! — prav šokanten, v svoji resniènosti pa `e tisoèletja, kar pomni zgodovina, prever- jen. Doslej se še ni zgodilo, da bi bila kakr- šna koli pobuda katere koli vlade na svetu v prid in dobro njenega prebivalstva. Vlada lah- ko naredi tu in tam tudi marsikaj dobrega v odgovoru na dogodke in izzive, o tem ne dvo- mim. Še nikoli pa ni prišlo kaj dobrega iz po- bude, ki bi prišla iz vlade same. Za vlado velja nasvet Bernarda Shawa, ki sicer zadeva moške in `enske: „Nièesar ne naredi, ne da bi vprašal za nasvet `eno! Vprašaj jo, dobro jo poslušaj, potem pa naredi ravno nasprotno od tega, kar ti pove, in to je pravo!” se glasi nasvet ene- ga najveèjih literarnih šaljivcev evropske li- terature IXX. stoletja. Ne vem, èe ta ciniè- na duhovitost res tako dosledno dr`i za nas- vete iz `enskih ust. Vsekakor pa dr`i za vla- do: Poslušaj in beri, kaj predlaga in forsira vlada. Potem pa se odloèi ravno za nasprotno, to je namreè prav — tako bi se lahko glasila prilagojena verzija Shawove modrosti za našo rabo. Dobre stvari namreè ne potrebujejo pro- pagande in celo pritiskov. Dobre reèi ne po- trebujejo skrivnega komplota celo s kako ver- sko skupnostjo, ki bi za nekaj vrnjenih stvari delala — ne v d`amiji, temveè kar v cerkvah, iz katerih se dvigajo k nebu zgolj molitve in psalmi! — propagando za pristop k Natu. Èe je torej vlada prisiljena uporabiti taka sredstva         Tim Rollins + K. O. S. (skupina): Skušnjave sv. Antona, XXI, mešana tehnika, 1990.  za propagiranje neke svoje pobude, potem za- deva smrdi `e od vsega zaèetka! Dr`avljanu Slovenije — kakor tudi katere koli druge dr`ave v podobnem polo`aju — se bo z zelo verjetnim vstopom v EZ in Nato pisalo slabše, kakor se je doslej, razen na ne- katerih posebnih podroèjih, za katera pa je današnji pozunanjeni in konzumni èlovek se- veda bolj zainteresiran kakor pa za tista, ki so sicer pomembnejša. Mo`nost, da brez komplikacij pripelješ nov avto iz Danske, kjer je morda za èetrtino cenejši, je za veèino ljudi danes pomembnejša, kakor pa velika verjet- nost, da bodo industrijski `ivilski izdelki iz Danske izrinili z domaèih prodajnih polic še zadnje ostanke doma pridelane hrane. A kako se piše narodnjaku, pripadniku enega izmed narodov in jezikov te dr`ave: Slovencu, Ita- lijanu, Mad`aru, Romu, Nemcu, Hrvatu, Srbu, Bošnjaku, Makedoncu, Albancu ...? V Evropi je `e davno neformalno uzako- njena dr`a, s katero komisarji EZ trdno ra- èunajo in se jim raèun v glavnem tudi lepo izide, francosko govoreèi Quebeèani pa ji pravijo à-plat-ventrisme, èemur bi se po naše reklo „plezanje po trebuhu”, pomeni pa od- nos, ki ga imajo evropski narodi do angleš- èine, s tem pa tudi do anglo-ameriškega im- perija. To, kar je bilo za Slovence vedno ne- kaj sramotnega in moralno manjvrednega: èe so se plazili pred nemšèino ali pozneje sr- bohrvašèino, je v Evropski zvezi zakon in vr- lina: plaziti se pred anglešèino. V èasu dvoj- ne monarhije so slovenski šolarji nagajali k nemèurstvu nagnjenim sošolcem in jim po- packali bele paradne nogavice s èrnilom in prirejali z njimi prave šolarske in študentov- ske bitke. Danes bi to kazen do`ivel ne an- gle`evski apostat, temveè tisti, ki bi se an- glešèini ne hotel podvreèi in je ne bi hotel tebi niè meni niè priznati za jezik vsega èlo- veštva. Ob tej histeriji, v angle`enju prehi- tevati Angle`e same, se celo razumni Švicarji odmikajo od svojega znamenitega modela sistemske štirijeziènosti, in tako kantoni z nemško govoreèim prebivalstvom meèejo iz šolskega programa kot prvi tuji jezik fran- cošèino, èeprav so francosko govoreèi nji- hovi neposredni sosedje in sodr`avljani, na- mesto nje pa uvajajo anglešèino. Èe se je tako daleè spozabil doslej razmeroma razum- ni „Eidgenosse”, èemu bi ohranil v tem po- gledu veè èasti in pameti podalpski tihotapec s soljo in brusi? Evropska zveza — še toliko manj pa Nato, ki v osnovi niti ni evropski, temveè ameriš- ki stroj — noèe niti pomisliti, da bi se vsaj za uro debate resno vprašala o svoji komunika- cijski paradigmi in praksi. Èe je `e doslej, z 11 „uradnimi” jeziki bila jezikovna enakoprav- nost v EZ zgolj formalna, ne pa tudi delovna, vsakdanje dejanska, potem bo z deseterico no- vih èlanic, od katerih bo vsaka prinesla s seboj v EZ tudi svoj jezik (jeziki znotraj posamez- nih dr`av, ki nimajo statusa „dr`avnega je- zika” so iz te formalne „enakopravnosti” tako ali tako `e vnaprej izkljuèeni!), ta formalna enakopravnost še toliko bolj zgolj formalna, kolikor bo sploh ostalo celo pri tem. Vse ka`e, da bo absolutna dominacija anglešèine, ki se sicer skriva za pragmatièno neformalnostjo „delovnega jezika”, ki postaja nezakonita „lin- gua franca” Evropske zveze, postala dejstvo, ki ga nihèe ne bo uzakonil, a bo veljalo bolj kakor vsak sprejet zakon. S slovenskega vi- dika in z vidika drugih jezikov, rabljenih v Sloveniji, je naposled vseeno, ali bodo na naj- višjem nivoju EZ uveljavili nekakšno kozme- tièno rešitev s tremi vodilnimi jeziki: angleš- èino, francošèino in nemšèino namesto enega samega, anglešèine, ali pa bo ostalo kar pri èisti angleški dominaciji, kar je verjetnejša re- šitev: slovenšèine bo v Bruslju in Strasbourgu toliko, kolikor je bodo plaèali iz Ljubljane, a kaj, ko bo kmalu v Ljubljani sami slovenš- èina postala nekako odveèna, saj bo jezik „ka- riere” vse bolj samo še anglešèina. Najprej se bodo v Sloveniji pojavile šole utrakvistiènega          # znaèaja, kakršne poznamo iz avstrijske zgo- dovine, le da bo vlogo nemšèine prevzela an- glešèina, nazadnje pa bo ostalo samo še pri enojeziènih angleških šolah. Slovenšèine nihèe ne bo prepovedoval ali preganjal, toliko je an- gloameriški imperializem brihtnejši, kakor je lepo povedal Cankar v svojem predavanju „Slovenci in Jugoslovani” v ljubljanskem Mestnem domu 12. aprila 1913, ko je hvalil neumnost avstrijske diplomacije v primerjavi z angleško, saj nas je ta narodnostno narav- nost prebujala, kakor na Koroškem dr. Feld- ner in dr. Haider še danes, ne da bi to hotela, narodnostno prebujata koroške Slovence in jim tako podaljšujeta `ivljenje, ker njuna pa- met ne prekaša pameti nekdanje avstrijske ob- lasti in birokracije, iz katere se je norèeval Cankar. Proti avstrijski in pozneje srbski pa- meti je Slovenec do neke mere cepljen, ne pa tudi proti pameti angleške politike, ki se je je upravièeno bal Cankar `e tedaj, ko prvi je- zik sveta še ni bil anglešèina, ampak nesporno francošèina! Angloamerièani znajo svoje dra- go, èeprav ne tudi vedno najboljše blago pro- dati tako, da ima kupec, potem ko je veliko, vse preveè plaèal, še moralnega maèka, da je dobil darilo, ki si ga pravzaprav ni zaslu`il. Èe so germanizacijo Slovencev Nemci pla- èevali s svojimi Schulvereini in s svojo Schulmarko, èe so jo plaèevali celo s ponudbo brezplaènih uèbenikov in drugih socialnih prednosti za uèence, ki so jih starši vpisali v nemško namesto utrakvistiène šole, pa je pri germanizaciji z otoka (tudi anglešèina je germanski jezik!) tako, da `rtev sama in z ve- likim navdušenjem plaèuje svoje lastno po- stopno odpravljanje in nazadnje najbr` uni- èenje. Kakor je tudi najbolj siromašen Rus pripravljen v Moskvi plaèati za hamburger ali coca-colo isto ceno kakor denimo Dunaj- èan, èeprav je za Rusa to finanèna katastrofa, a kult Amerike zanj vreden te strašne cene, tako je tudi slovenska nomenklatura priprav- ljena plaèati kakršno koli ceno, samo da bi se novi rodovi Slovencev germanizirali v an- gloameriški verziji, ki je paè tr`no uspešnejša, kakor je bila nekoè nemška. Kaj èaka Slovenca kot dr`avljana in Slo- venca kot pripadnika majhnega naroda po dnevu D, je bolj ali manj doloèeno vnaprej. Govorim seveda v tipskem smislu, ne pa tudi v smislu posameznih mo`nih izjem. Saj se tudi po nemško in po srbsko niso opièili vsi, kakor se danes skoraj vsi po angleško. A pre- te`na veèina jih bo drvela za prvim kozlom tja, kamor vodi pot, po kateri slepec slep- ca vodi ... Ostane nam vprašanje, ki je za verujoèega najbolj pomembno: Kakšen vpliv utegne ime- ti ta vkljuèitev na duha in vero oseb, ki bodo vanjo zajete? V tem pogledu sem dosti veèji optimist. Usoda je namreè usodna samo za tistega, ki je brez vere ali ki vero — bolje bi bilo reèi nazor o obstoju „višje sile” — sicer ima, a po njej ne skuša uravnavati svojega vsakdanjega ̀ ivljenja. Za zares verujoèega namreè usoda nima usod- nega pomena. Ta ne stavi na usodo, temveè na Boga svoje vere, ki je hkrati Bog in gos- podar velike obèeèloveške zgodovine, tudi zgodovine posameznih narodov, a tudi `iv- ljenjske zgodbe posameznega èloveka. Zanj velja Jezusova beseda, da: „Niè ni zunaj èlo- veka, kar bi ga moglo omade`evati, èe pride vanj, ampak ga omade`uje to, kar pride iz èlo- veka.” (Mr 7,15) To seveda ne velja le za manj- še stvari, od hrane, ki je v nekaterih verstvih tabuizirana, pijaè in po`ivil, paè pa velja v enaki meri tudi za vse okolišèine, v katerih èlovek `ivi ali mora `iveti, tja do zgodovin- skih in politiènih. Temeljna verska resnica, ki smo se je v èasu komunistiène diktature premalo zavedali in smo tako preveè pozor- nosti namenjali neèemu, kar se samo v sebi in od sebe uje in iznièi, je ta, da lahko èlo- vek v vsakem sistemu, tudi najbolj kriviènem in nasilnem, `ivi sveto in zvelièavno. Èlove- kova vernost v mislih, besedah in dejanjih in           Bo`ja milost nista omejeni ali ovirani z zu- nanjimi okolišèinami, tudi s tistimi ne, ki jih imamo v kakršnem koli pogledu za najhuj- še! Zato bo tisti, ki res veruje in ki je svojo vero tudi dobro premislil in je pri tem dele`en tudi Bo`je pomoèi, v protièloveškem siste- mu sicer skušal kolikor je mogoèe lajšati bre- mena tistim, ki so jim nalo`ena, zmanjševati njihovo trpljenje in jih tola`iti v njihovi stiski, v osnovi pa bo do trenutno vladajoèega si- stema ravnodušen, saj ve dvoje: prviè, da je tudi divjanje moèi in sistemov del Bo`je zgo- dovine in sodbe, ki pa nima nobene moèi in slabega uèinka nad tistimi, ki zaupajo v Boga in mu slu`ijo — in drugiè, da jih vse to prav niè ne ovira v njihovi veri in `ivljenju po veri. Res je, da je v takih sistemih javni pouk o veri najveèkrat prepovedan ali vsaj oviran — a nihèe ni oviran v tem, da se sam poglablja v vero in v njej napreduje. Res je, da je v takih si- stemih prepovedano ali ovirano socialno de- lovanje Cerkve in tudi njenih posameznih udov — a kakor je mo`no prepovedati Ca- ritas, vendar nikomur ni mo`no prepovedati karitativnosti! Ljubezni ni mogoèe ne pre- povedati ne ovirati. To pa je glavno kristja- novo orodje in njegova glavna metoda. Svet- ne moèi lahko vzamejo èloveku in Cerkvi samo stvari, ki so od sveta in pripadajo svetu. Nadsvetne moèi so zares verujoèemu na vo- ljo tudi v najtemnejši zaporniški celici ali v najrevnejših razmerah telesnega in dušev- nega `ivljenja. Kakor so se torej rojevali hudobni, prila- godljivi in svetniški ljudje pod vsemi mogo- èimi tiranskimi in poltiranskimi ureditvami XX. stoletja, rojevali, rastli in umirali v Gos- podu ali v njegovem nasprotniku tudi med Slovenci, tako bo tudi v XXI. stoletju, ki vsaj v svoji prvi polovici pripada znamenju Evrop- ske zveze in zveze Nato. Zunaj ali znotraj EZ         in zveze Nato bo tudi Slovenec postavljen pred isto vprašanje, kakor ga je Gospod izre- kel uèencem in je Peter zanje odgovoril: „De- jal jim je: Kaj pa vi pravite, kdo sem? — Si- mon Peter je odgovoril; rekel mu je: Ti si Me- sija, Sin `ivega Boga.” (Mt 16,15) Pri igri „Lepo je biti milijonar” je treba prav odgo- voriti na 15 vprašanj, med katerimi je le malo razumnih, le malo takih, kjer odgovor ne bi bil prazna marnja. Pri igri „Lepo je biti zve- lièan” pa je treba prav odgovoriti na eno samo vprašanje, in to ni vprašanje o kuloarskih no- vicah iz dekadentnega sveta najbogatejših, najlepših in najbolj razvratnih, temveè je to vprašanje, ki zadeva èlovekovo pozicijo v koz- mosu in v zgodovini, pred samim seboj in pred njegovim Stvarnikom. Kdor bo tudi v bli`nji in daljni prihodnosti znal, kakor Peter v Cezareji Filipovi, prav odgovoriti na to vpra- šanje, kdo je Mesija, ta bo svoje `ivljenje rešil, tudi èe bodo prav tedaj nanj streljali, metali bombe ali ga kakor koli drugaèe od zunaj ogro`ali. Kakor bi lahko tisti iz moje generacije, ki nismo mogli sprejemati la`i komunizma, mir- neje in bolj ravnodušno gledali na ta neèedni pojav zgodovine, ki pa si ga ni izmislil èlo- vek, temveè demon, ki ga ni varoval in ohra- njal èlovek, temveè ga je dopušèal v svoji mo- drosti, ki je èlovek ne razume, Bog, ko bi ime- li veè Kristusove vere, kakor smo imeli krš- èanskega naziranja, tako bo tudi mlajši rod lahko sprošèen v èasu, ki je pred nami, pa naj Slovenija pride v hišo EZ in Nata, ki nika- kor ni Bo`ja hiša, ali ne. V obeh primerih bo vprašan nekaj èisto drugega, kakor pa napo- vedujejo pisarne v Bruslju. Vprašan bo kakor uèenci ob enem izmed treh izvirov Jordana — in èas, ki mu je dan, znotraj ali zunaj EZ in Nata, naj uporabi za to, da bo odgovoril kakor Peter: Ti si Mesija, sin `ivega Boga!