90,6 95,1 953 110,3 ST. 8 - LETO 65 - CELJE, 29. 1. 2010 - CENA 1,25 EUR Blok 6 v primežu Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn lobijev Mnogi so prepričani, da je v ozadju nasprotovanja gradnji Teševega bloka 6 posavski lobi, ki želi drugi blok v nuklearki. Seveda so tudi mnogi, ki govorijo, da gradnjo bloka 6 podpira samo šaleški lobi. V Vancouver tudi športniki s Celjskega Prvi kupon za akcijo ■ .v . nujsanja Prim. Alenka Repše Fokter: »Nov način odkrivanja raka na materničnem vratu za ženske, ki so pozabile nase.« Konjičanu zasegli že osmo vozilo ^^ a MercatortHBooGM? ©@0[]@ Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 Sobota, 30. januar 2010 ■ 9 Promocija 1 f, "j&fjz- ^Sfefe smučišča CERKNO I %uMS .i- S^J 2 DOGODKI NOVI TEDNIK ROZMARI PETEK UVODNIK Prepir zaradi denarja, kakopak! Kako fino bi bilo napisati uvodnik na temo mrzle zime, kako dobro je, da jo imamo, ampak kdaj jo bo že enkrat konec ... A je že tako naneslo, da imamo v regiji kaj bolj tehtnega. Spet smo se namreč prepirali. Zaradi denarja seveda, kaj pa drugega. Podoben prepir, kot ga imate včasih doma. Ko žena želi regres zapraviti za nove zavese, mož bi raje nabavil nov televizor (da bi lažje spremljal svetovno nogometno prvenstvo). No, regija ima bolj daljnosežne in plemenite cilje. Treba je dograditi kanalizacijo, vodovode, ceste, če vprašate župane. Sploh v volilnem letu. Če vprašate regionalno razvojno agencijo z Borisom Klančnikom na čelu, pa so edini pravi cilji tisti, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Saj najbrž že na pamet poznate njegovo formulo: eno podjetje danes pomeni čez nekaj let od 3 do 10 novih delovnih mest... Župani si v volilnem letu res ne morejo privoščiti, da bi projekti, ki so jih že uvrstili v letošnji proračun, padli v vodo. Res pri tem je tudi, da imamo v Celju na področju stare cinkarne, kjer prej ni bilo nič, veliko novih podjetij. To nesporno drži. Niso pa vsa ravno tehnološka, kot namiguje ime Tehnopolis. A ne bom znova omenila vedeževal-ke, ki ima (vsaj imela je) svojo pisarno v tehnološkem mestu. Tudi nova niso ravno vsa podjetja. Sem se preselijo tudi takšna, ki so si kje drugje že zapravila dobro ime. Prijateljica, ki išče delo, je imela v Tehnopolisu priložnost spoznati enega takšnih, ki bi svoje delavce - akviziterje - na »suho olupil«. Naslov s Tehnopolisom si deli tudi našim bralcem dobro znano humanitarno društvo Srček, ki težko upraviči svoje »ljubko« ime. Kar nekaj podjetij ima tam le »poštni nabiralnik«. Težko torej rečemo, da za vsa podjetja držita multiplika-tivna rast delovnih mest in »tehnološkost«. Seveda lahko tudi netehnološka podjetja dajejo delo ljudem in davek državi. Mogoče nas navadne smrtnike moti le ime Tehnopolis. Lahko bi bil Biznisopolis. Župane pa moti to, da bi RRA za nadaljevanje gradnje »mesta« porabila evropski denar, ko pa tako ali tako pobira najemnine od poslovnih prostorov (ali pa jih proda). Sami gradnje vodovodov, cest, »lokalnih kapelic«, če hočete, ne morejo zaračunati svojim volivcem. Klančnika moti, da občine že tako ali tako letno iz državnega proračuna potegnejo več kot dovolj. Spisek očitkov s tem še ni končan, kar pa ni najpomembnejše. Večja katastrofa bo, če si bodo, medtem ko se v regiji prepirajo, drugi razdelili evropski denar. na očitke Svet zavoda Psihiatrične bolnišnice Vojnik še ni prejel poročila ministrstva za zdravje, povezanega z očitki nekdanji direktorici bolnišnice Vesni Novak. Kot je znano, je zunanja komisija konec lanskega leta izvedla upravni nadzor v bolnišnici in ugotovila nepravilnosti. Novakovi očitajo zlorabo položaja in kršitve pri sklepanju svetovalnih pogodb s celjskim podjetjem Art Wan na področju informatike, kar je bil povod za poziv k njeni razrešitvi. Očitajo ji tudi razsipno praznovanje ob 50-letni-ci bolnišnice, za kar je Novakova sicer prevzela odgovornost z opravičilom, da se je pri organizaciji prireditve preveč zanašala na sponzorska sredstva. Med ugotovljenimi nepravilnostmi naj bi bilo tudi prezaposlovanje in povišanje nekaterih zaposlenih v višje plačne razrede. Slednje naj bi po besedah Novakove odpravili že takoj po nadzoru, s čimer je med drugim vodstvo bolnišnice ministrstvo seznanilo v odzivnem poročilu kmalu po opravljenem nadzoru. Ali so vsi očitki zoper Novakovo utemeljeni, naj bi bilo znano februarja, ko bo seja sveta zavoda, na kateri se bodo seznanili s končnim poročilom ministrstva. MJ VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.o.o._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. Nova »runda« za pokrajine Vlada zagovarja šest, opozicija pa različno število pokrajin - Najverjetneje Saše ni v igri Na Celjskem že kar nekaj let veliko pozornosti namenjamo pokrajinam oziroma regionalizaciji Slovenije. To že več let premleva tudi politika, seveda se vsi spominjamo referenduma in tudi časa, ko je regionalizacija »padla« v državnem zboru. V zadnjem času minister brez resorja Henrik Gjerkeš, pristojen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, predstavlja predlog pokrajinske zakonodaje in izhodišča za proces pokrajinizacije. Najprej so bile na vrsti koalicijske stranke, zdaj nadaljuje pogovore z opozicijo. Še vedno ostaja odprto število pokrajin, vlada pa je sprejela okvirno stališče, da naj bi jih bilo šest. Kot je znano, se v SDS zavzemajo za 13 pokrajin in posebni status za Mestno občino Ljubljana, SNS pa jih zahteva pet ... Stališča za nadaljevanje procesa decentralizacije in V Gorenju ostaja 600 evrov V velenjskem Gorenju so se končala pogajanja o plačah za letos, pri čemer so v tem tednu tudi posredovali strateški načrt skupine za obdobje 2010-13. Glede plač so v bistvu podaljšali lani sklenjen dogovor, zdaj pa bodo počakali, kako se bodo končala pogajanja o minimalni plači na državni ravni. Kot je znano, so po lanskem uporu delavcev v tem gigantu sklenili plačni sporazum o najnižji plači 600 evrov neto do konca leta, zdaj pa ga bodo podaljšali. Dogovor v državi bo pomenil tudi izhodišče za nov dogovor o plačni politiki v Gorenju, čeprav zaposleni pričakujejo, da njihovih minimalnih plač ne bodo več zniževali. Veliko dela pa Go-renjčanom ostaja za odpravo plačnih nesorazmerij, ki so se pojavila z zvišanjem minimalnih plač, poudarja predsednik Gorenjevega sindikata Skei Žan Zeba. V Gorenju naj bi po strateškem načrtu skupine za obdobje 2010-13 prihodki od prodaje v letu 2013 porasli na skoraj 1,5 milijarde evrov, kar je petino več kot letos in skoraj 30 odstotkov več kot lani. V načrtu niso zajeti morebitni učinki dokapitaliza-cije, ki jo družba načrtuje že v prvi polovici letošnjega leta, sredstva, pridobljena z do-kapitalizacijo, pa naj bi porabili za prevzeme ter prestrukturiranje obstoječih dejavnosti. US regionalizacije Slovenije je oblikoval strateški svet, ki je bil ustanovljen kot posvetovalni organ predsednika vlade. Njegovi člani so menili, da Slovenija potrebuje velike in močne pokrajine. Tako lahko že ugotovimo, da delitev Celjskega odpade in da območje zgornjesavinj-skih in šaleških občin v nobenem predlogu ni predvideno kot samostojna pokraji- na (Saša), temveč gre za Savinjsko pokrajino, ki naj bi zajemala območje sedanje statistične Savinjske regije. Predlogi po pogajanjih Na glede na število pokrajin naj bi vzpostavitev novega sistema stala osem milijonov evrov. Poleg nekaterih pristojnosti so v vladni službi pripravili tudi predlog pre- našanja državnega denarja. V prvem mandatu naj bi delež dohodnine, ki jo plačujejo zavezanci z območja pokrajine, s štirih odstotkov v prvem letu narasel na deset. Dohodnina bo namenjena financiranju obveznih nalog, razen naložb, prihodki od koncesij in okoljskih dajatev pa naj bi bili lastni viri. Med slabosti šestih pokrajin v vladni službi štejejo omejene možnosti lastnega gospodarskega razvoja v prihodnosti zaradi majhnosti pokrajin, manj racionalno javno upravo, manjšo primerljivost z evropskimi regijami in manjše pristojnosti pokrajine. Med prednostmi tovrstnega sistema navajajo večjo prilagoditev potrebam in interesom prebivalstva ter povezanost ozemlja, naravno zaokroženost pokrajin, boljšo oskrbo zaradi večjega števila upravnih središč in večje poistovetenje prebivalcev s pokrajinami. Po prvotnih načrtih naj bi že letos ustanovili pokrajine, zdaj pa je seveda jasno, da se je dokončno odločanje spet nekoliko odmaknilo. Po posvetovanju s koalicijskimi in z opozicijskimi strankami namreč načrtujejo še pogovore z župani in ostalo javnostjo. Po tem procesu bo vlada dokončno oblikovala zakonske predloge. US www.novitednik.com Blok 6 v primežu lobijev V Šoštanju odgovarjajo na očitke o domnevno neupravičeni gradnji bloka 6 - Novogradnjo podpira celotna Šaleška dolina »Zaradi intenzivnih dogodkov,« kot se je izrazil direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) dr. Uroš Rotnik, so v sredo na novinarski konferenci v Šoštanju še enkrat predstavili prednosti načrtovanega bloka 6 in hkrati odgovorili tudi na številne očitke, ki se pojavljajo v slovenski javnosti. Na različne napade odgovarjajo, da delajo v duhu dobrega gospodarja, spoštujejo želje lastnikov in da so pogajanja za nakup glavne tehnološke opreme vodili v skladu z vsemi zakoni, roki in standardi. Kot je poudaril dr. Rotnik, v Tešu predvsem zagotavljajo zanesljivo proizvodnjo električne energije, in to čim ceneje ter na ekološko najbolj sprejemljiv način, saj končno tudi sami živijo v tem okolju. Elektriko v Šoštanju proizvajajo že pol stoletja, blok 6 bi jim omogočil še nadaljnjih 50 let, že zdaj pa 500 zaposlenih zagotavlja najmanj tretjino električne energije za Slovenijo. »Blok 6 je energetski projekt, ki je ekonomsko utemeljen, tehnološko dovršen, ekološko upravičen in socialno dobrodošel,« je prepričan Rotnik, ki je (po- Nevladne okoljske organizacije so v torek pripravile forum, na katerem so sodelovali praktično vsi zagovorniki in nasprotniki gradnje bloka 6. Forum je bil v okviru javne razprave, ki jo je začela Evropska banka za obnovo in razvoj, pri kateri je Teš zaprosil za posojilo. Razprava -ta poteka tudi na spletni strani - bo trajala do 15. februarja, stališča do Teša 6 pa bodo nevladne organizacije poslale tako EBRD kot vladi. dobno kot v petkovem intervjuju za Novi tednik, op. p.) podrobneje razložil posamezne prednosti - torej izračune za nižjo lastno ceno električne energije - odločitve za nakup najsodobnejše opreme, izračune o manjših emisijah ter tudi razloge, zakaj Šaleška dolina Brez bloka 6 bi se letna proizvodnja elektrike iz Te-ša po letu 2016 bolj kot razpolovila oziroma znižala na 1.500 gigawatnih ur letno. Samo za posodobitev obstoječih blokov bi nujno potrebovali 400 milijonov evrov. gradnjo bloka enotno podpira. »Teš je specifična elektrarna v slovenskem energetskem prostoru, saj je skrbnik slovenskega sistema, ima pa trapezni način delovanja,« je nizal Rotnik. Slednje preprosto pomeni, da »če se prižge luč, Teš dvigne moč, če pa luč ugasne, Teš moč spusti«. Kot je poudaril, praktično ni mogoče primerjati cene energije iz Teša in nuklearke, hkrati pa je izrazil podporo gradnji drugega bloka v Nek. Mnogi so namreč prepričani, da je v Za direktorja Teša dr. Uroša Rotni-ka je stopila cela Šaleška dolina. ozadju »živahnega dogajanja« bojazen posavskega lobija, da do tega bloka v nuklearki ne bi prišlo. (Seve- Današnja podoba termoelektrarne v Šoštanju. Po izgradnji novega bloka se bo bistveno spremenila. da so tudi mnogi, ki govorijo, da gradnjo bloka 6 podpira samo šaleški lobi, op. p.). Kot je omenil Rotnik, so v Tešu 13 mesecev čakali na energetsko dovoljenje, kar je projekt precej podražilo. S tem je vsaj del krivde za dražjo naložbo posredno na- je. Vsako pogodbo se da prekiniti, če je vzrok utemeljen. Vendar trdim, da je bila pogodba sklenjena brez posrednikov, popisana v duhu dobrega gospodarja in da v njej ni napake. Posel imamo namen speljati do konca, ne pa da razmišljamo o prekinitvi,« Največ namigovanj o domnevni koruptivnosti izhaja iz tega, da je podjetje SOL Intercontinental manjšinski lastnik družbe CEE in družbe Alstom Hrvaška. Družba CEE je sodelovala pri pripravi razpisne dokumentacije, in sicer so bili trije njeni strokovnjaki vključeni v strokovno skupino, ki je sicer štela 20 ljudi. »Veliko se govori o okoljski škodljivosti načrtovanega objekta, o previsoki ceni električne energije, ki naj bi jo v Šoštanju pridobivali, o tem, da je projekt pomemben le z vidika ohranjanja delovnih mest v Šaleški dolini. Osnovno vprašanje pa je, ali Slovenija potrebuje električno energijo iz Šaleške doline in ali lahko po letu 2016 tretjino doma proizvedene energije nadomesti z obnovljivimi viri energije,« meni poslanec Bojan Kontič, podpira ga tudi velenjski župan Srečko Meh. Oba sta pobudnika, da bodo svetniki v Velenju še enkrat izrekli podporo gradnji bloka 6. 15. oktobra 2014. Po letu 2016 bloki od 1 do 4 zaradi dotrajanosti in ekoloških zahtev ne bodo več obratovali, nadomestil jih bo blok 6, medtem ko bo blok 5 postal hladna rezerva, kar je v javnosti povzročilo veliko vprašanj, saj očitno večina tega podatka ni poznala. Teš pa bo, vsaj tako Rotnik, v vmesnem času iskal obnovljive vire, saj so že v prete- klosti uporabljali druge ener-gente. Hkrati je omenil, da je treba tudi obnovljive vire uporabljati »po pameti«, saj jih v Sloveniji ni na pretek. Možnost so nizkoogljične tehnologije pa tudi plinskim turbinam se v Šoštanju ne bodo odpovedali. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA »V kolikor investicije v 6. blok ne bi bilo, bi v naslednjih letih zanesljivost oskrbe slovenskih porabnikov električne energije postala zelo vprašljiva. Ogrožena bi bila tudi celotna prihodnost Šaleške doline zaradi propada številnih delovnih mest in podjetij, povezanih z energetiko,« je v pismu podpore zapisal šoštanjski župan in poslanec Darko Menih. Pred Tešem že raste nova upravna zgradba. kopal tedanjemu ministru Vizjaku. Sicer je podrobneje obrazložil finančno konstrukcijo te 1,103 milijarde evrov vredne naložbe, pri kateri s kreditom oziroma podpisom pisma o nameri sodelujeta najuglednejši svetovni banki, ki seveda podrobno pregledujeta dokumentacijo. Od govorno in gospodarno Rotnik je odgovarjal tudi na številne očitke, ki se pojavljajo v slovenski javnosti. V ospredju je pogodba za nakup glavne tehnološke opreme. »Gre za pogodbo med tremi partnerji in je brez posrednika. Imamo veliko varovalk, da smo dobili najsodobnejšo in hkrati najcenejšo opremo. Čeprav v pogodbi ni protikorupcijskega člena, saj sankcija ničnosti za takšne posle ni najbolj primerna, pa pravni red omogoča številne druge sankci- bi lahko strnili odgovore Rot-nika na »vrtanje« novinarjev o sporni pogodbi. Po terminskem planu naj bi bil v bloku 6 tehnični pregled »Novi blok 6 je vsekakor ključnega pomena za zanesljivo in varno oskrbo Slovenije z električno energijo ob izpolnjevanju vseh ekoloških zahtev. Z najsodobnejšo tehnologijo pretvorbe premoga v električno energijo, ki bo izpolnjevala vse ekološke standarde, bo sprejemljiv tudi za lokalno okolje, obenem pa bo z visokimi izkoristki za isto količino proizvedene električne energije potreboval manj premoga. Poleg okoljskega in ekonomskega je pomemben tudi socialni vidik, ki omogoča delovna mesta v Šaleški dolini še nadaljnjih 50 let.« Tako gradnjo bloka 6 zagovarjajo v Premogovniku Velenje. /zdravo/Ň/^ - 71 Kam pa kam )( trojčka &r£m[ K koiega? J\ PLAČAT. ^ ■ "S H' 1 \ "1 VI/ V \ ' • * VI w J Paketi Trojček I Naročniški paket Vsebina 1 Naročnina I 19 € 1 36 € 48 € T 19 Televizlla, teiefonl|a, Internet j T2* T 28* Televizija, telefonlla, Internet 2 ! 384 Mbps Kbpï T 36 Televizlla, telefonlla, Internet MbPS 7«Š? T 48 Televizlla, telefonlla, Internet Mb„ Mb„ & :Wp)lektrO 03 42 88 198 T j ^^turnšek www.turnsek.si V- O cetis 4 GOSPODARSTVO »RRA Celje se po desetih letih želi vzeti status, ker se ni želela ukloniti politični volji določenih županov v Savinjski regiji, ki so zahtevali, da se krši uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud države,« je na novinarski konferenci želel poudariti Boris Klančnik, ki je že vnaprej vedel, kaj se bo zgodilo. Druga alternativa bi bila, da se zamenja direktor ... Prepir zaradi 36 milijonov evrov RRA Celje odvzet status pooblaščene agencije v regiji - Denar za lokalno infrastrukturo ali za razvoj novih delovnih mest? Po nekaj letih je spet zavrelo zaradi dela Regionalne razvojne agencije Celje (RRA). Glavni razlog je 26 milijonov evrov še nerazdeljenega evropskega denarja. Župani 31 občin, ki so prijavili skupaj 39 projektov, vrednih 36 milijonov, so že računali na ta denar, RRA pa je pred tednom objavila nov javni poziv za predložitev regijskih projektov, katerih poudarek naj bi bil na novo ustvarjenih delovnih mestih. To je sodu izbilo dno, zato so se (najbrž prvič) složno strinjali, da projektov zanje ne bo več vodila RRA, temveč območna razvojna agencija Sotla. Po pojasnilih županov bi RRA morala potrjene projekte le dopolniti, da bi se lahko še pravočasno prijavili na t. i. 5. javni razpis, ki je luč sveta zagledal ravno danes. »Naša agencija je bila ena boljših v Sloveniji, status je imela 10 let, vsi so bili z njo zadovoljni. Če statusa ne bo več, se bomo usmerili drugam. Tako ali tako bi zgolj s tem že zdavnaj umrli,« je pojasnil Klančnik. RRA pa je z javnim pozivom, objavljenim pred tednom, projekte želela kar zamenjati. Župani sumijo, da zato, ker naj bi RRA denar potrebovala za svoje projekte. Direktor agencije Boris Klančnik trdi, da zajec tiči v drugem grmu, kar je novinarjem pojasnil tik pred začetkom seje Sveta Savinjske statistične regije, na kateri so RRA-ju župani odvzeli pooblastila za vodenje njihovih projektov. »Dve reviziji, ki sta pregledovali prve štiri razpise, sta ugotovili, da se je 44 milijonov evrov porabilo brez kriterijev. Peti javni razpis pa se mora uvesti skladno z novo uredbo. Takšna navodila smo iz službe vlade za lokalni razvoj prejeli decembra. To pomeni, da se mora denar nameniti za krepitev regionalnih razvojnih potencialov, zato je treba okrepiti investiranje v podjetništvo in človeške vire na račun doslej premočno prevladujočih vlaganj v prostor. Do zdaj smo neprestano asfaltirali, mlad, izobražen kader pa je ostajal v Ljubljani. 31 občin že tako iz državnega proračuna prejme 263 milijonov evrov. S temi naj gradijo infrastrukturo, z evropskimi sredstvi pa se povsod ustvarjajo nova delovna mesta,« je bil jasen Klančnik. »Cilj županov je potrditi teh 39 projektov ter dobiti 26 milijonov evrov evropskih sredstev, kolikor bi znašalo sofinanciranje Evrope v teh projektih. Cilj države pa so regionalni razvojni programi. In mi sledimo temu, da se prekine prakso, kjer si denar deli ozek krog ljudi.« Nervoza zaradi volitev? Klančnik je še na več mestih poudaril, da so si do zdaj denar delile le občine (pri tem so imele potuho pri ministru Žagarju), ostala dva partnerja, gospodarstvo in nevladni sektor, pa je svet regije izločil iz odločanja in priprave regionalnih projektov. »Svet regije si je prilastil pravico, ki je po zakonu nima. Sam je izbiral projekte v regiji in sam je potrjeval izbor projektov,« trdi Klančnik. Zakaj na to sam že prej ni opozoril, saj je znan po tem, da »ne špara jezika«? »Narobe procesi tečejo že od časov Žagarja. Sam sem se boril, glede tega imam čisto vest. Ampak boriti se proti državi je težko.« Na vprašanje, ali se bo na nov razpis s projekti prijavila tudi agencija, je odvrnil: »Pripravljanje regionalnih razvojnih projektov je ena naših nalog. Zato ni smiselno, da bi se morali zanjo opravičevati.« Gladko je zavrnil tudi očitek, da bo regija z novim razpisom zamudila priložnost za črpanje sredstev 5. javnega razpisa. »Ta sredstva se bodo trošila vse do leta 2013 plus dve, torej do leta 2015. Nastala pa je strašna psihoza, da bo denar propadel. To ni res, saj bodo štiri odpiranja. Seveda je nastala nervoza, ker so letos volitve. To pomeni, da moraš zdaj začeti, da boš pred volitvam lahko nekaj odprl. Mi jih razumemo, ampak ta nervoza ne sme za ceno imeti to, da se bodo izločali vsi projekti, razen njihovi, da se bo kršila zakonodaja. Lahko pa se celo zgodi to, da bodo projekti v Ljubljani zavrnjeni. Bodo potem ven >krempali< asfalt?« Mirna pojasnila županov »V nobenem primeru svet regije nima pooblastil in ne želi kakršnih koli postopkov zahtevati mimo veljavne zakonodaje. Potrjen izbor projektov je možno izpeljati v roku, ki je predviden, tako da ne bomo zaobšli postopka. Tudi če smo medtem zamenjali agencijo, ki nas zastopa,« povsem mirno nastalo situacijo razlaga predsednik sveta in slatinski župan mag. Branko Kidrič. Na očitek, da so nervozni zaradi volitev, pa je dejal: »Na skupnih sestankih, ko smo razpravljali o prioritetnih razvojnih projektih celotne regije, smo vsi ugotovili, da se svet regije ne uokvirja le v občinske meje, temveč zna prisluhniti tudi regijskim projektom. Nenazadnje sem sam vodil delegacijo pri ministru Lahovniku, ko smo mu predstavljali gospodarsko središče Tehnopolis in še nekatere druge. Naj poudarim, da je bilo stališče vseh lastnikov in nadzornega sveta, da je treba 39 projektov čim hitreje realizirati in ponovno zagnati investicijski ciklus v regiji.« Mogoče so ravno »nekateri drugi« projekti dodatno jabolko spora. Vsaj tako sumi Klančnik. Meni namreč, da se je njegovo »praženje«, kot se je izrazil, začelo zato, ker se bo po štirih letih končno delil denar za tehnološka središča. Novinarjem bo o tem več spregovoril naslednji teden. ROZMARI PETEK MILENA B. POKLIČ Foto: GrupA Branko Kidrič Župani so prepričani, da bodo projekte uspeli izpeljati (prvo odpiranje bo 26. februarja). Čeprav bi uradno na potrditev vpisa nove pooblaščene agencije morali čakati štiri tedne. »To ne bo potrebno, saj je bila agencija Sotla že do zdaj vključena v projekt.« Župani so sklenili tudi, da bodo v prihodnje dokapitalizirali agencijo Sara, ki jo je pred tremi leti ustanovila celjska občina. Potem bodo status podelili njej. Delo bosta nadaljevala Janez Jazbec, ki je bil do reorganizacije na RRA-ju vodja oddelka za delo z občinami, ter njegova sodelavka. ŠE VEDNO NEKAJ PROSTIH STANOVANJ V STANOVANJSKEM OBJEKTU LIPA ŠTORE INFORMACIJE 0 PRODAJI: Naslov: Lava 42,3000 Celje M^mmM^ H m Telefon: 03/42 66 586 f ZKUĚt TOf f O Telefaks:03/42 66305 W E-pošta: marketing@cm-celje.si CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Internet: www.cm-celje.si Družba za nizke in visoke gradnje Seznam projektov, g ■ ■ ■ g v ■ ki jih župani rešujejo - Rekonstrukcija objekta »Stara šola« - Poslovno-obrtna cona Kozje - 1. faza - Izgradnja kolesarske steze v občini Podčetrtek - Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina - Gospodarsko poslopje graščine Strmol-Pristava - Obrtna cona Šentjur jug - Dograditev kapacitet vrtca Šentjur - Dograditev kanalizacijskega omrežja na ČN Šentjur - Sonaravna sanacija črnih odlagališč - Izgradnja poslovne cone Mestinje - Izgradnja nizkoenergetskega vrtca v Šmarju pri Jelšah - Celovite ureditev Starega trga s parkom - Kanalizacija Nova Dobrova 2 - Kanalizacija Nova Dobrova 3 - Izgradnja sekundarne kanalizacije Parižlje, Rakovje, Grajska vas - Sekundarna kanalizacija Polzela - Varovanje povodja v občini Prebold - Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občini Tabor - Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela občine Vransko - Sekundarna kanalizacija in obnova vodovodov v občini Žalec, naselje Šempeter - Sekundarna kanalizacija in obnova vodovodov v občini Žalec, naselje Petrovče - Sekundarna kanalizacija in obnova vodovodov v občini Žalec, Zupančičeva - TRC Jezero - ureditev prireditvenega prostora - Vodovodni sistem Vinska gora 3. faza - Revitalizacija zgodovinskega središča Šoštanj - muzej usnjarstva 2. del - Industrijska obrtna cona Prihova - razširitev - Obnova sekundarne kanalizacije - Mozirje jug - Dolonilno kanalizacijsko omrežje Varpolje -Sp. Rečica - Kanalizacija naselja Radmirje - Preko pet mostov - Harmonija treh dolin - Kanalizacija Bočna - Obnova dela starega mestnega jedra v Celju - Vrtec Dobrna - Obnova starega mestnega jedra Lapko - Vodovod Vrh - Radoblje - Globoko - Rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa v Štorah - Izgradnja nizkoenergetskega vrtca Vojnik - Čistilna naprava in kanalizacija Frankolovo osf;tf?a s plinom in toplote JI ENERGETIKA CELJE javno pcèjetje/ ô.o.o. Smrekarjeva 1, Celje tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetika-ce.sl Prim. doc. dr. Alenka Repše Fokter Ženske si bodo lahko doma vzele vzorec »Pri teh ženskah ne bomo ugotavljali rakastih ali pre-drakastih celic, kot jih ugotavljamo s citologijo, ampak prisotnost visokorizičnega HPV virusa. Znano je namreč, da je za razvoj raka materničnega vratu nujno potrebna dolgotrajna prisotnost visokorizičnega humanega papiloma virusa (HPV),« razloži dr. Fokter-jeva. »Samo tiste, ki bodo HPV pozitivne, pri katerih bomo torej ugotovili prisotnost tega virusa, bodo dobile vabilo za pregled pri ginekologu. Naprej se bo vse odvijalo po ustaljeni praksi: odvzem brisa, kolposko-pija (pregled materničnega vratu z mikroskopom), od- V primerjavi z drugimi državami EU je Slovenija po obolevnosti oziroma po številu novih primerov raka materničnega vratu v zgornji polovici evropskih držav, po umrljivosti pa pod evropskim povprečjem. Najverjetneje zato, ker veliko primerov bolezni odkrijejo že na stopnji, ko je rak še ozdravljiv. V zadnjih letih umre zaradi te bolezni v Sloveniji od 30 do 40 žensk na leto. Kljub prizadevanjem vseh, ki sodelujejo v presejalnem programu ZORA, je pojavnost raka na materničnem vratu v celjski regiji še vedno med najvišjimi v Sloveniji. Zato bo pilotna študija izvedena prav v naši regiji. vzem tkiva za histologijo in po potrebi zdravljenje.« Projekt so že oddali na Agencijo za raziskovalno dejavnost. Pričakujejo podporo in potreben denar za izvedbo projekta. Od tega projekta si veliko obetajo predvsem za ženske, ki se iz kakršnega koli razloga bojijo iti h ginekologu. »Mogoče jih bo opozorilo, da je nekaj narobe, vzpodbudilo, da bodo naredile odločilni korak.« Če bo projekt odobren, dr. Fokterjeva napoveduje prva vabila ženskam na Celjskem v drugi polovici tega leta (»če bo vse po sreči«). Kako bo šlo naprej, je odvisno od odzivnosti žensk. Če bodo ženske drage sete večinoma zavrgle, bo to pomenilo, da je za državo takšen dodaten program predrag. »Če pa bo vzorce odposlalo 70 do 80 odstotkov žensk, bo to za državo znak, da se splača v to vlagati. V tem primeru bomo ta dodaten program razširili na vso državo. Poudarjam, da gre za dodaten program. Bog ne daj, da bi ženske mislile, da bo z njim odpadel redni program, torej cito-loški pregledi brisov materničnega vratu. Ti so še vedno najpomembnejši za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu.« MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA -Pi dit m www.radiocelje.com Vcderibiricnja ponudba VaLerctin 1 2x sproSčujoča masaža s svečami (Edinstvena masaža s svečami, jfci blagodejno vpliva na dobro počutje in zdravje. Misaine STJeàa so TinrejeTw iz WO% Tumiimega sojinega voska, 2 dodanostjo eteričnih olj za sprostitev) 75 € Valentin 2 As para doživetje 2 uri (Jwçfitzzi, fíTLska. řn, (uîiifca jotvtuï, JXTVino, sadje. Kopalni plašči, brisače íe v ceni) čokoladne sanje v dvoje 70 min 150 € Valentin 3 Aspara doživetje 2 vri (Jacuzzi, finska, in ivrffca savna, penina, sadje. Kopalni plašči, brisaíe le v ceni) 2x kokosov peeling Lomi Lorni masaža 60 min tajska masaža z olji 60 min večerja za dve osebi v gostišču Miran 195 e Na Celjskem 20 tisoč žensk od leta 2003 nima zabeleženega brisa materničnega vratu - Zanje dodaten projekt Rak materničnega vratu je ena izmed tistih oblik raka, ki jih je mogoče uspešno preprečevati z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Zgodnjemu odkrivanju je namenjen presejalni program, ki ga poznamo pod imenom Zora. Čeprav se na vabila na pregled odzove povprečno 70 odstotkov vabljenih, strokovnjaki s tem še niso zadovoljni. S posebnim pilotnim projektom želijo pritegniti tudi ženske, ki se doslej na vabila niso odzvale. Takšnih je samo na celjskem območju 20 tisoč in te si bodo lahko same doma vzele vzorec za preiskavo. Pojavnost raka materničnega vratu v Sloveniji se zmanjšuje. Strokovnjaki to pripisujejo predvsem učinkovitosti presejalnega programa Zora, ki je zaživel leta 2003. V okviru tega programa vabijo na ginekološ- Pilotna študija bo predvidoma zaživela v drugi polovici leta. Ženske, ki bodo v njej sodelovale, si bodo lahko potreben vzorec za pregled odvzele same. V njem bodo ugotavljali prisotnost visokorizičnega humanega papiloma virusa (HPV), ki povzroča raka materničnega vratu. Ženske, pri katerih bodo odkrili ta virus, bodo opozorili na tveganje in povabili na pregled. ki pregled in odvzem brisa materničnega vratu vse ženske med 20. in 64. letom starosti, če v registru Zora nimajo zabeleženega brisa. Na ta način je mogoče odkriti predrakave spremembe in ukrepati, dokler je še čas. »Prvi uspehi se že kažejo. Leto 2003 je na 100 tisoč žensk za rakom materničnega vratu zbolelo 20 žensk, leta 2008 le še 12, kar je velik uspeh, a to še ni tisto, kar smo želeli doseči,« ocenjuje prim. doc. dr. Alenka Repše Fokter, vodja citologije na Oddelku za patologijo in citologijo v celjski bolnišnici ter članica programskega sveta državnega programa Zora in skupine pilotnega projekta samojemanja vzorcev za visokorizični HPV. Za ženske, ki so pozabile nase Presejalni program je uspešen, če se nanj odzove najmanj 70 odstotkov žensk, ki so upravičene do odvzema brisa materničnega vratu. »V Sloveniji in tudi v celjski regiji, kjer je pojavnost tega raka višja od slovenskega povprečja, smo ta magični odstotek sicer že dosegli, v celjski regiji celo pre- segli za odstotek, dva. Problem je v tem, da prihajajo predvsem mlajše ženske, pri ženskah po 45., 50. letu pa je odstotek precej nižji. Kaže, da ženske potem, ko nimajo več težav s kontracepcijo, ko niso več noseče, pozabijo nase in na svoje telo ter se tudi na vabila ne odzivajo,« ugotavlja dr. Fokterjeva in doda: »Ker ne hodijo na preglede, raka odkrijemo v bolj razvitih stadijih, ko je težje ozdravljiv ali celo neozdravljiv.« Da bi pritegnili tudi tiste, ki se ne odzovejo na vabila, so zasnovali poseben projekt. »Ta projekt je v svetu novost. Zaenkrat ga poskusno uvajajo na Finskem, Nizozemskem ter v delu Italije. V Zori smo se odločili, da s to pilotno študijo poskusimo na Celjskem pritegniti ravno neodzivnice, kot jim pravimo. Torej tiste, ki se ne odzovejo na vabila za pregled pri ginekologu,« pojasnjuje projekt dr. Alenka Fokter. Te ženske bodo po pošti dobile poseben set, v katerem bo tudi epruveta oziroma napravica, podobna brizgalki, ki jo bo treba vstaviti v nožnico, iztisniti nekaj fiziološke raztopine in jo potem posrkati. V posebni ovojnici bodo ženske brizgalko poslale preko pošte v ustrezni laboratorij. Postopek je preprost, ženske pa bodo dobile tudi natančna navodila. 6 INTERVJU NOVI TEDNIK »Kaj naj rečem? Sem >zapečeni< sejmar.« Toni Laznik: »Banka ti dežnik da, ko sije sonce, ne ko dežuje« - Roboti niso le znanstvena fantastika Toni Laznik, doma iz Zabukovice, je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Svojo poklicno pot je začel kot informatik v konjiškem Konusu, naslednja tri leta je bil zaposlen v Celjskem sejmu, nato pa devet let v ljubljanskem. Od leta 2000 je na samostojni poti. Je član Svetovne sejemske organizacije, kar pomeni, da je veliko časa tudi v tujini. Poleg sejmov pripravlja tudi seminarje in o sej-marstvu predava študentom. Je poročen in oče dveh sinov. V Celju se bosta danes zaključila mednarodna sejma Ifam in Intronika, za katera najbrž niti vedeli niste, da obstajata. Ozko specializirana sejma nista namenjena splošni javnosti, temveč industrijskim proizvajalcem, ki imajo proizvodnjo avtomatizirano. Specialist za specializirane sejme v Sloveniji pa je Savinjčan Toni Laznik, ki se je kalil tako v celjskem kot ljubljanskem sejmu, nato pa je odšel »na svoje.« Zdaj sejme celo izvaža, obenem jih je tudi »namnožil« in nekatere namenil splošni javnosti. A tudi tukaj se drži pravila, da množičnost na sejmu ni dobra. V Celju smo vas doslej poznali po sejmih Ifam in Intro-nika, po nekakšni »znanstveni fantastiki« za splošno javnost. Zakaj ste se odločili zanje? Slovenska sejemska scena je bila okoli leta 2000 zaradi različnih posledic precej »razdrmana«. Firme, ki so se pojavljale na področju avtomatizacije, niso našle svojega mesta na sejmih. Takrat sem se odločil za svoje podjetje ICM in skupaj s kolegi napel vse sile, da sem pred šestimi leti, takrat še v Portorožu, pripravil prvi sejem Ifam. Vas tudi sicer zanimajo področja avtomatizacije, robotike, mehatronike? Ko sem začel s tem sejmom, nisem imel pojma o tem. No, po televiziji sem že videl kakšne robote v znanstvenih fan-tastikah, sicer pa sem po izo- feeling«, kaj bi radi delali in kje se vidimo. Sem sodi sejem življenjskega stila. Ta vključuje vse, kar je povezano z našim načinom življenja, preživljanja prostega časa. Da ljudje niso obremenjeni le s to neumno politiko in nesrečnim gospodarstvom. Tudi lokacije so temu primerne, saj sejmi ne bodo v klasičnih sejemskih halah, temveč na gradovih. Maja na škofjeloškem, septembra na celjskem. Zakaj ste izbrali ti dve lokaciji? Ugotavljamo, da na takšne dogodke prihajajo obiskovalci zelo koncentrirano. Predvsem, ko gre za sejem, namenjen splošni publiki. Na strokovni sejem so ljudje pripravljeni priti tudi z razdalje 300, 600 kilometrov, pri splošnih je ta največ 100 kilometrov. Vsaj kar se tiče slovenskih navad in razvad. Škofja Loka bo pritegnila ljubljanski, gorenjski in primorski konec, Celje pa Štajersko, Prekmurje in del ljubljanskega konca. Tudi v Beogradu pripravljate nekaj sejmov. Najprej ske organizacije. Kaj vam to članstvo sploh prinaša? Po eni strani lep strošek (smeh). No, najbolj vredno pa je to, da smo dejansko v središču dogajanja. Seznanjen sem z vsemi dogodki s sejemskega področja po celem svetu. To je neka mala prednost za našo malo firmo. S tem omogočamo lažji preboj na tuje trge tudi našim partnerjem, ki si želijo čez mejo. Kako sploh preživeti v sej-marstvu v času recesije in sploh glede na to, da vi prostore vedno najemate? Enostavno ni ne za nas najemnike ne za tiste, ki imajo prostore, saj morajo s to infrastrukturo nekaj početi 365 dni na leto. S cenovno politiko in različnimi metodami poskušamo optimirati naš posel. Vsi si želimo, da bi bili naši sejmi večji, vendar je treba prej oceniti, kako velik trg za nek segment sploh obstaja, koliko obiskovalcev bi pritegnili. Iz tega moraš narediti presneto dobro kalkulacijo, da se ti stvari izidejo. Ni malo primerov, sploh v začetku, ko so šte- vilke tudi rdeče. A če si pravilno analiziral in slediš potrebam razstavljavcev in obiskovalcev, potem v doglednem času prideš do pozitivnih številk, ki ti omogočajo normalno delo. A masa je tista, ki ti da največ, zato določene sejme multipliciramo. Od kod pa denar v tem času, ko lezete iz rdečih številk? nov sejem? Slovenci smo menda okoli tega precej togi. Obnašamo se res zelo konzervativno. Podjetja vztrajajo na nekih precej zastarelih paradigmah. Kot sejmar bi želel, da so bolj aktivna, prodorna, ne le zaradi naših sejmov. So še druge možnosti, ki so z vidika podjetij neiz- »Samo na sejmu se lahko vidijo produkti, storitve, rešitve, povsod drugod je to le virtualno in je nemogoče testirati ali preveriti.« »Za sejem, ki traja le nekaj dni, je treba tako dobro planirati kot za eno malo podjetje.« ponovitev Ifama in Introni-ke, potem pa dva nova, Vi-nekspo in Gospekspo, namenjena gostinstvu in hotelirstvu ter predstavitvi predvsem alkoholnih pijač. Zakaj sploh osvajate Srbijo, za katero nekateri pravijo, da jo je recesija udarila z zamikom? Pa ko na primer že zdaj pripravljate sejme, ki bodo luč sveta zagledali šele čez dve leti? Res, denar je osnovni problem. Ne samo naš, najbrž je to težava vseh malih in srednje velikih podjetij. Banke so same zase dobre, za stimulacijo gospodarstva pa zelo slabe. Dežnik ti dajo takrat, ko sije sonce, ne ko dežuje. Ko si velik, ni težav, dobiš denar, prej pa moraš imeti botre. Vseeno so načini, ko uspemo. Res pa mogoče traja nekoliko dlje, da ti začnejo partnerji verjeti na besedo. Kako pa prepričaš razstavljavce, da »zagrabijo« za nek koriščen potencial. Predvsem sejmi v tujini. Žal se tega slovenska podjetja redko poslužujejo, uporabljajo druge komunikacijske kanale, ki so na dolgi rok tudi dobrodošli, a prepričan sem, da je nastop na sejmu eden najbolj učinkovitih in tudi najhitreje vračljivih vložkov. Predpogoj pa je, da se podjetje prej kvalitetno pripravi in da ve, kaj želi doseči. Da tudi s pomočjo organizatorjev sejma najde partnerje. Zato morajo znati izbirati tudi prave organizator- je. Teh je veliko. Eni so boljši, eni slabši. Mi težimo k temu, da bomo eni najboljših. Naj dodam, da se še vedno veliko razstavljavcev ne pripravi na sejem. Pa ne načrtno. Ampak, če je za sejemski nastop zadolžen nekdo, ki sicer prodaja in je tudi plačan po učinku prodaje, mu je vsak čas za pripravo sejma stran vržen. Zakaj pa so sejmi izgubili na ugledu? Vsak, ki je sicer pripravljal kakšne dogodke, se je spomnil organizirati tudi kakšen sejem. Včasih, ko še ni bilo toliko časopisov, televizij in ostalih medijev, je to še dobro šlo. Potem pa smo sejmar ji predolgo spali na svojih lovorikah, premalo smo se zavedali specializiranih sejmov, konferenc, kos potice pa je šel drugam. Delamo na tem, da bi ta imidž popravili. Zato imamo tudi seminarje, na katerih podjetja podučimo, kako se pripraviti na določene sejme. Za sejem, ki traja le nekaj dni, je treba tako dobro planirati kot za eno malo »Banke so same zase dobre, za stimulacijo gospodarstva pa zelo slabe. Dežnik ti dajo takrat, ko sije sonce, ne ko dežuje. Ko si velik, ni težav, dobiš denar, prej pa moraš imeti botre.« brazbi informatik in priučeni tržnik. A ko sem tem ljudem prisluhnil, in s kilometrino, ki jo kot tržnik imam, sem ugotovil, kakšne so njihove potrebe. Nekaj let ste pripravljali le dva sejma. Od kod letos večje ambicije? Ne gre za ambicije, sledimo razvoju podjetja. Začel sem sam, zdaj pa smo v podjetju štirje. Ustanovili smo tudi podjetje v Srbiji, kjer imamo še dva zaposlena, saj bomo kot prvi »klonirali« naše sejme tudi na tuje trge. Zakaj? Zato, ker potrebe podjetij po takšnih sejmih obstajajo. Po drugi strani pa gre tudi za »ljubiteljski Slovenska industrija ima v svojih procesih na 10 tisoč prebivalcev med 100 in 200 robotov in avtomatiziranih procesov, Srbija pri tem precej zaostaja, govorimo o 50 robotih. Že to je dober razlog. Vemo tudi, da so pristopili k pogajanjem za Evropsko unijo, da bodo lahko »potegnili« evropska sredstva. Vse to bo ekonomijo pognalo. Sedaj so pač na dnu, a rastejo. Tukaj vidimo perspektivo. Obenem s sejmi pomagamo slovenskim podjetjem, da se uveljavijo v Srbiji. Za vas mnogi pravijo, da sejme res dobro poznate, saj ste tudi član Svetovne sejem- »Kaj naj rečem, sem >zapečeni< sejmar. Res verjamem, da je sejem prava stvar. So še podjetja, ki gredo letno na 250 sejmov ter zanje namenijo tudi po 5 milijonov evrov. Če povzamem, v Sloveniji je treba povrniti ugled sejemski dejavnosti. Da to ni denar, ki ga firme vržejo stran, temveč gre za pametno naložen denar.« »Osebni stik je še vedno najpomembnejši, tega pa dobiš le na sejmih.« podjetje. Osebni stik je še vedno najpomembnejši, tega pa dobiš le na sejmih. Samo na sejmu se lahko vidijo produkti, storitve, rešitve, povsod drugod je to le virtualno in je nemogoče testirati ali preveriti. Kasneje stvari testiraš doma. In če si zanje dal veliko denarja, - če govorim o robotih, potem so to vložki po nekaj 100 tisoč ali celo milijon evrov -, si precej previden. Kaj naj rečem, sem »zapečeni« sejmar. Res verjamem, da je sejem prava stvar. So še podjetja, ki gredo letno na 250 sejmov ter zanje namenijo tudi po 5 milijonov evrov. Če povzamem, v Sloveniji je treba povrniti ugled sejemski dejavnosti. Da to ni denar, ki ga firme vržejo stran, temveč gre za pametno naložen denar. Zaključila pa bova s precej nenavadnim sejmom, ki si ga bomo na Celjskem lahko ogledali novembra. Ar-tekspo. Lahko poveste nekaj več o njem? Želimo si sejem, ki bi združili umetnike s tega geografskega območja (s tem ne mislim le slovenske), tako akademske umetnike kot samouke. Sejem bo narejen kot razstava, ki bo za obiskovalce brezplačna. Stroške želimo pokriti z avkcijo slik, denar, ki bo še ostal, pa bomo dali v dobrodelne namene. To bo naše vračilo Celju, kjer organiziramo večje število sejemskih dogodkov. Tukaj tudi ustvarjamo in delamo. ROZMARI PETEK Foto: GrupA HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE V Top-fitu je bilo vselej zelo naporno, rezultati pa niso izostali. Lanska skupina se je pod vodstvom Nataše Šuster potila tudi na vadbi s kolesi. (Foto:GrupA) Začenja se sedma ■ ■ v ■ sezona nujsanja Če premorete moč, da se odrečete svojemu najljubšemu sendviču, najslajši čokoladi, kokicam in pivu ob poležavanju na kavču, in znate skrb za zdravje prevzeti na svoja ramena, potem ne odlašajte. Sedma sezona akcije hujšanja z Novim tednikom in Radiem Celje je pred vrati. Na delavnicah zdravega hujšanja so naši udeleženci doslej skupaj izgubili že 1,2 tone. Mnogo jih zdrav način življenja in ohranjanje izgubljenih kilogramov vzdržuje. Zdravo hujšanje, ki ga ponujamo udeležencem delavnice, je namenjeno tistim, ki želijo izgubiti odvečne kilograme, ohraniti zdravje ali ga izboljšati. Zdravo hujšanje je dolgotrajno, toda sčasoma postane način življenja. Mnogo strokovnjakov se delavni- f Ne pustite se žejne peljati čez vodo. zala! Iirlnki tih MM cam priključuje z namenom pomagati prekomerno težkim in debelim ljudem. Akcija Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je zaorala ledino v slovenskem prostoru in je primer dobre prakse, saj sta ozaveščanje ljudi o pomenu zdravega hujšanja za zdravje in počutje izjemnega pomena. Naši udeleženci vsako leto izgubijo več kot 200 kilogramov, v šestih letih so tako izgubili že 1,2 tone. Lanska skupina je izgubila 274 kilogramov in se v pasu stanjšala za 272 centimetrov. Opremljeni z znanjem »Hrana, ki jo uživamo, je preobilna in premastna, zaužijemo preveč sladkorjev v jedeh in pijačah. Tako kot živimo odrasli, živijo tudi naši otroci in debelost je postala pereč problem v otroškem obdobju,« poudarja nacionalna koordinatorka za preventivo srčno žilnih bolezni ter vodja delavnic prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. Shujševalne kure so neuspešne in praviloma se izgubljena teža hitro povrne ali celo poveča. Kdor želi uspešno shujšati in obdržati zdravo telesno težo, se mora naučiti sprejemati samega sebe in zdrav način prehranjevanja ter redno telesno dejavnost vključiti v svoj vsakdan. Glavni poudarki letošnjih delavnic so: osvojiti načela zdrave prehrane, sestaviti jedilnike, ki vsebujejo manj ener- Akcija Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je zaorala ledino v slovenskem prostoru in je primer dobre prakse, saj sta ozaveščanje ljudi o pomenu zdravega hujšanja za zdravje in počutje izjemnega pomena, poudarjata glavni vodji akcije prim. Jana Govc Eržen in Nataša Šuster (levo). gije, in si pri tem pomagati s prehransko piramido, naučiti se prehranjevanja v restavracijah in na dopustu ter osvojiti osnove izbiranja, nakupovanja in priprave zdrave hrane, se zavedati pomena pozitivne samopodobe in se soočiti z vplivi stresa in neugodnih čustvenih situacij na telesno težo ter se seznaniti s pomenom telesne dejavnosti pri hujšanju, poudarja Govc Erženova. Udeleženci bodo tudi letos s pomočjo inštruktorice fitnesa v celjskem Top-fitu Nataše Šu-ster opravili meritve in izvedeli, kaj lahko od vadbe v fit-nesu in pri skupinski vadbi pričakujejo, opravili bodo testiranja in osnovni vadbeni program. Enkrat tedensko bodo obiskovali vadbo, prilagojeno skupini, preverjali obseg pa- Objavljamo prvi kupon za sodelovanje v akciji zdravega hujšanja. Prednost pri sodelovanju imajo tisti, ki nimajo takšnih zdravstvenih težav, ki bi lahko vplivale na njihovo telesno dejavnost. Če se njihov indeks telesne mase (ITM) giblje med 28 in 36, so primerni za sodelovanje v akciji. ITM izračunate tako, da svoje kilograme delite z višino na kvadrat v metrih. su in težo, nagrajeni bodo za izgubljene kilograme in se pripravljali na samostojno vadbo v fitnesu in v naravi po koncu programa. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA (arhiv NT) Skupina hujšarjev je pod vodstvom prim. Jane Govc Eržen lani spoznavala zdravo in manj kalorično pripravo jedi, ki so kljub temu zelo okusne. Kako to doseči, so predstavili na srednji šoli za gostinstvo in turizem. i Ime in priimek Naslov Telefon, starost, teža, višina Izobrazba Ali imate kakšne zdravstvene težave? Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. 8 AKTUALNO NOVI TEDNIK Predsednica celjskega območnega odbora Sviz Martina Krebl meni, da si zgodba prizadete delavke zasluži pozornost javnosti. Iz bolniškega staleža pred grožnjo z odpovedjo Je druženje s kolegi po hudi bolezni kršitev bolniškega staleža z odpovedjo delovnega razmerja? - Zgodba iz vrst celjskih pedagoških delavcev Kolikokrat vam, še posebej v teh težkih časih, delodajalci pod nos kot odgovor ali protiargument na vašo prošnjo, zahtevo, pritožbo, morda kakšno opozorilo navržejo, da bodite srečni, da imate delo, da potrpite, bodite tiho in delajte! Zveni znano? Delo, zaposlitev, ostaja na naših vrednotnih lestvicah med najvišje uvrščenimi. Kar kmalu za zdravjem. Si predstavljate, da bi izgubili oboje? Še posebej, če hudo bolezen »nadgradi« krivična grožnja z odpovedjo delovnega razmerja? Predsednica celjskega območnega odbora sindikata Sviz (Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije) Martina Krebl je po slišani zgodbi prepričana, da se je ravno to pred kratkim zgodilo v enem od javnih zavodov na Celjskem. HOTEL CASINO m t? M •fl ? VARI T ION Tel. št. 03/545-28-26 Hotel Faraon*** Ljubljanska 39 3000 Celje, 50 PARKIRNIH MEST ZA STRANKE HOTELA IN KAVARNE, PESTRA PONUDBA KOSIL IN VEČERIJ, PROSTOR ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, BIRME, KRSTE, POROKE, POSLOVNA KOSILA VEČERJE, SEMINARJE ... V KAVARNI HOTELA VSAK DAN RAZLIČEN PROGRAM IN OBILO SLAŠČIC. VSAK PETEK COCTAIL VEČER OB RITMIH SALSE, VSAK TOREK TATARSKI BIFTEK FARAON V RESTAVRACIJI HOTELA MARWIN d.o.o, Koroška 56, Velenje Kreblova v svoji vlogi vse pogosteje posluša zgodbe, ki so včasih že na meji verjetnega in moralno dopustnega. Večinoma gre za izpovedi, saj zgodb ne sme razkrivati, še manj dajati imena in priimke. Iz preprostega razloga - številni se bojijo za svoje službe. Načeloma »varne« državne službe, kamor še vedno uvrščamo delovna razmerja pedagoških delavcev. A za zidovi šol in ostalih ustanov se dogaja marsikaj. V primeru zgodbe, ki sledi, Kreblova ne more več molčati, čeprav o imenih ne želi govoriti. Ta bodo še tako ali tako »na tapeti«, ko in če bo zadeva pristala na sodišču. »Ne moremo verjeti,« v svojem ter imenu več somišljenikov iz vrst pedagoških delavcev pravi Kreblova. »Po napornem dnevu v službi obsediš, strmiš, razmišljaš ... Zakaj je življenje tako kruto? Zakaj so nekateri ljudje na svetu tako zlobni? Kaj imajo od tega, če škodijo sočloveku?« Že nekaj dni, pravi Kreblova, si več pedagoških delavcev zastavlja vprašanje, zakaj in kako je to mogoče. Gre za zgodbo žene, matere dveh šolobvez-nih otrok, pridne, delovno sposobne, morda malce pre- malo ambiciozne, ki dela v eni od vzgojno-izobraževal-nih ustanov na Celjskem. Kot pravi Kreblova, gre za osebo, ki je vedno pripravljena nesebično pomagati sočloveku. A hkrati jo je življenje že od rojstva naprej zaznamovalo, ji nikoli prizanašalo in zelo se je morala boriti, da ga je obranila in ohranila, predvsem zaradi svojih dolgoletnih različnih zdravstvenih težav, ki niso bile prihranjene niti njenemu otroku. »Nazadnje je bolezen >udarila< lani spomladi, ko bi se morala veseliti končne različice magistrske naloge. Namesto tega je morala na težko operacijo glave oziroma možganov, sledilo je več kot polletno okrevanje v bolnišnici, zdravstvenem domu ter zdravilišču. V tem času ni mogla skrbeti niti za otroka, ki sta jo še kako potrebovala,« povzema Kreblova. Namesto tople besede pritiski Bolnica naj bi zatem že kar prvi dan po končanem zdraviliškem zdravljenju dobila obisk svoje delodajalke na domu. Šlo naj bi za vljudnostni obisk, ki je trajal več kot dve uri. »Delodajalka je s svojo nenapovedano osebno prisotnostjo na bolnico izvajala hude pritiske, izsiljevala odločitve, ki jim kolegica ni bila kos in ki niso pravzaprav imele nobene prave ali utemeljene osnove,« našteva Kreblova. Še več. Po dolgotrajnem bolniškem staležu in hudi bolezni se je zaposlena zatem v ponedeljek, 4. januarja letos, vrnila na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu. »Tam jo je namesto toplih ter vzpodbudnih besed, na katere je upala, pričakal mrzel tuš; vpričo tajnice ji je delodajalka vročila uradni dopis z naslovom Opozorilo za prenehanje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru nadaljnjih kršitev. Preprosteje povedano, očitano ji je bilo, da je zlorabila bolniški stalež,« pravi Kreblova. Sporna naj bi bila njena udeležba na Mednarodnem strokovnemu posvetu Sviz v Žalcu 27. novembra lani z naslovom Ničelna toleranca do nasilja v javnih zavodih; še pred boleznijo pa je bila podpredsednica organizacijskega odbora. Delodajalka, tako navaja tudi v svoji obrazložitvi, je bila o njeni udeležbi obveščena s strani več ostalih udeležencev posveta. Zaposlena naj bi tam celo predstavila svoj prispevek in prevajala tujim udeležencem, kar zanika.« Zdravniki šokirani, delavka pod hudim stresom Kot dodaja Kreblova, so nad ravnanjem delodajalke zgroženi ne le kolegi iz pedagoške stroke, ampak tudi zdravniki. »Vsi specialisti so s strokovnega vidika namreč ocenili, da je udeležba na tovrstnih dogodkih in srečanjih po tako težki operaciji možganov, če se seveda pacient čuti sposobnega, zaželena, zagotovo pa pozitivno vpliva na postopno vrnitev v vsakdanji ritem življenja in delovno okolje.« Bolnica naj bi pri lečečem operaterju - zdravniku celo preverila, ali se posveta lahko udeleži, saj je imela v bolniškem listu navedeno, da naj se drži njegovih navodil. Zato se stanovski kolegi bolnice, na čelu s Kreb-lovo, sprašujejo, ali so »očitki, pridobljeni na osnovi govoric in nepreverjenih dejstev, ter postopki, spisani vnaprej in hkrati v stroškovno breme ustanove, s strani delodajalke sploh še vredni besede humanost.« Kot še pravi Kreblova, »evropska in slovenska zakonodaja namreč določata, da mora delodajalec sodišče prepričati, da je v resnici storil vse, da bi svoje podrejene zavaroval pred nasiljem in onemogočil storilce.« V celjskem Svizu se tako sprašujejo, kako je lahko delodajalka ravnala, kot je ravnala, namesto da bi bila vesela izboljšanja kolegiči-nega zdravstvenega stanja ter njene vrnitve na delovno mesto. Kreblova trdi še, da so bile v času teh šestih mesecev in pol, kolikor je trajal bolniški stalež, otrokom in mladostnikom, vključenim v vzgojno-izo-braževalni zavod, kratene pravice do storitev, ki jim po zakonu pripadajo. V času njenega bolniškega staleža namreč naj bolnice na delovnem mestu ne bi nihče ne nadomeščal. »Številni smo zaskrbljeni za kolegičino zdravstveno stanje, saj sta v njenih izvidih tako nevrolog kot nevrokirurg zapisala, da se mora obvezno izogibati stresnim situacijam. Kako, glede na zgoraj opisano?« je zgrožena Kreblova, ki se kot predsednica območnega odbora Sviz čuti dolžno, da zgodbo pove medijem, hkrati pa je o ravnanju delodajalke obvestila tudi varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik, predsednico Belega obroča Vlasto Nussdorfer ter nekatere druge inštitucije. »V teh dneh pričakujemo odgovore, ki jih bomo odločno terjali še naprej. Nekje je vendarle treba postaviti meje moralno in etično dopustnega. To mejo je delodajalka s svojim ravnanjem krepko prestopila,« je prepričana Kreb-lova. POLONA MASTNAK Foto: MM (arhiv NT) % I* i ! /Ç?/ 2. Čl® 8.2.10 g • LO M , V Medijska pokrovitelja: MESTNA OBČINA CEUE Več info: j» TIC Celje, Krekov trg 3, ■ tel.: 03 42 87 936, mobi: 031 / 051 610 537, e-mail:tic@celje.si, www.celeia.info ZAVOD CELEIA CELJE H'OiH'HIIN CELJE 9 Svetniki zgroženi nad predpisi države V Celju še dva nova vrtčevska oddelka - Kaj bi pomenila reorganizacija celjskih javnih vrtcev v en zavod? Celjski javni vrtci že nekaj let beležijo povečevanje števila vpisanih otrok. Jeseni so z adaptacijo podstrešja Vrtca Tončke Čeče-ve na Mariborski cesti zagotovili dodatnih sto prostih mest, a so se kmalu pokazale potrebe po odprtju dodatnih oddelkov. V ponedeljek bodo v Celju tako odprli še dva nova vrtčev-ska oddelka za otroke prvega starostnega obdobja - enega v Westnovi vili na Mariborski cesti in drugega v Vrtcu Anice Černeje-ve v Kajuhovi ulici. V vsak oddelek bodo sprejeli po 14 otrok. S stanjem v celjskih javnih vrtcih so se na sredini seji mestnega sveta podrobneje seznanili tudi mestni svetniki. Občinske strokovne službe so pripravile poročilo, ki ob podatkih o prostorskih kapacitetah, številu vpisanih otrok in oddelkih skozi leta ter ob primerjavi cen vrtcev v mestnih občinah vsebuje tudi analizo smotrnosti reorganizacije treh celjskih javnih vrtcev v en za- V Celju bodo prihodnji teden odprli dva nova vrtčevska oddelka. Sprejela bosta 28 otrok. vod. Pobudo za združitev vrtcev so dali nekateri mestni svetniki in člani občinskih odborov, predvsem v želji po ra- Po zadnji Eurostatovi projekciji prebivalstva iz leta 2008 naj bi se število rojstev zniževalo že od leta 2010 dalje in leta 2031 doseglo najnižjo vrednost. Letos se obeta nov krovni zakon, ki naj bi nadomestil veljavni Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja. Veljati naj bi začel konec leta 2010, pri čemer predvideva celovito prenovo sistema - od vrtca do višjega šolstva. Koordinacija za vrtce, ki je posebno posvetovalno telo ministra, je že sprejela sklep, da se ob spremembi zakona pri opredelitvi vrtcev kot javnih zavodov ponovno določi največje število oddelkov za posamezen javni zavod, kot je bilo to pred spremembo leta 2008, in sicer največ 30 oddelkov. nih stroškov za plače zaposlenih v vrtcu je pokazala, da bi bil v reorganiziranem zavodu mesečni strošek za plače (ki zdaj znaša približno 454 tisoč evrov, op. p.) višji za okoli 7.600 evrov, saj bi morali dodatno zaposliti enega svetovalnega delavca (pedagoga) in enega pomočnika ravnatelja,« pojasnjuje Sandra Stajnko iz oddelka za družbene dejavnosti MOC. Prav tako bi enovit zavod za delovanje potreboval ustrezen prostor za reorganizirano skupno fi-nančno-administrativno službo in ravnatelja, posodobitve na telekomunikacijskih omrežjih med enotami, službeno vozilo za ravnatelja ... Da reorganizacija celjskih vrtcev ni smiselna, so se strinjali tudi mestni svetniki. Tudi po njihovem mnenju so tri različna vodenja celjskih javnih vrtcev dobrodošla, saj se vrtci ta- ko med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo, kar se kaže v kakovostnem izvajanju vrtčevske dejavnosti. Primerna se jim zdi tudi cena storitve varstva otrok v celjskih vrtcih, saj je ta primerljiva s cenami v drugih slovenskih mestnih občinah. So se pa nekateri svetniki »zgrozili« nad predpisi države, da bodo morali vrtci z letošnjim septembrom zagotoviti vsaj tri kvadratne metre notranje igralne površine (sem se šteje vsa površina, namenjena vzgojnim dejavnostim otrok v stavbi vrtca: igralnica, osrednji prostor in športna igralnica ter dodatni prostor za dejavnost otrok) na otroka. V večini celjskih vrt-čevskih enot namreč teh normativov zaenkrat še ne dosegajo. Kako jih bodo zagotovili, je še velika neznanka. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) cionalizaciji stroškov in nižji ceni vrtca. Občinske strokovne službe so to možnost proučile in ugotovile, da se takšna reorganizacija ne splača. »Primerjava kadrovske zasedbe in meseč- Lani je bilo v celjske javne vrtce povprečno mesečno vpisanih 1.776 otrok, od katerih jih je bilo 1.560 s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje, 216 otrok pa je bilo v celjske vrtce vpisanih iz sosednjih občin. Hkrati je bilo lani 231 celjskih otrok vpisanih v kar 34 različnih slovenskih vrtcev. Država obljubila milijon evrov in si nato premislila Bo MOC le dobila obljubljena nepovratna sredstva za center konjeniškega športa na Lopati? Center konjeniškega športa Celje, ki ga je na Lopati pred približno dvema letoma zgradil celjski podjetnik Hugo Bosio, velja za enega najsodobnejših konjeniških centrov v tem delu Evrope. Center je lani svoja vrata odprl tudi kulturi, pri čemer želijo svojo dejavnost še dopolniti. V načrtu imajo še izgradnjo dveh konferenčnih dvoran in namestitvenih zmogljvosti ter ureditev zunanje infrastrukture. S projektom so preko Mestne občine Celje v letu 2008 zaprosili tudi za nepovratna sredstva ministrstva za šolstvo in šport. Ta so bila že odobrena, a si je ministrstvo nato premislilo. Mestna občina Celje je z investitorjem konjeniškega centra, podjetjem Celesta, leta 2008 sklenila javno-zasebno partnerstvo, prepričana, da bo uresničitev tega projekta prispevala k razvoju gospodars- tva in vrhunskega športa ter vseh oblik športne rekreacije v občini. Mestna občina se je nato z drugo fazo projekta (ureditev parkirišča, dodatnih boksov, oprema zunanja ma-neže .) prijavila na javni raz- (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) pis ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v športno rekreacijsko infrastrukturo. Občini je država konec leta obljubila milijon evrov nepovratnih sredstev, vendar tega denarja do danes še ni prejela. Kot je pojasnil župan Bojan Šrot, je MOC konec leta 2008 tudi prejela sklep ministrstva za šolstvo in šport, da bo za prijavljeni projekt prejela milijon evrov: »Kmalu po tistem se je zamenjala oblast in od ministra za šolstvo in šport smo na osnovi mnenja finančnega ministrstva dobili sklep, da sklep o sofinanciranju razveljavljajo, češ da bi v tem primeru lahko šlo za nedovoljeno pomoč gospodarskim družbam. V MOC smo se pritožili na Upravno sodišču RS in sodbo tudi dobili. Pri čemer še vedno čakamo na usodo teh sredstev in upamo, da jih bomo na koncu le izbojevali. Mislim, da smo do tega denarja upravičeni, kajti projekt je odličen. Gre res za enkraten center, ki ni namenjen samo konjeniškemu športu, am- pak se tam srečujeta tudi kultura in turizem.« Tudi v centru konjeniškega športa upajo, da se bodo zadeve okoli denarja odvile njim v prid. »V centru želimo še marsikaj postoriti. Če bomo dobili obljubljena sredstva, bomo projekte lahko končali v enem letu, če ne, bomo pač za njihovo uresničitev potrebovali toliko več časa,« pravi direktorica Nika Bosio. Lani so v centru organizirali več konjeniških turnirjev z mednarodno udeležbo in nekaj najpomembnejših nacionalnih turnir- jev, letos pa je Mednarodna konjeniška zveza centru zaupala organizacijo in izvedbo svetovnega pokala v preskakovanju ovir. Center konjeniškega športa Celje je lani na široko odprl svoja vrata tudi kulturi. V kavarni centra so se vse leto vrstili dogodki, ki so jih poimenovali Kulturni galop. Z njim bodo nadaljevali tudi v bodoče. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Lastnik Centra konjeniškega športa Celje Hugo Bosio še vedno čaka na obljubljena sredstva države. 10 ŽALEC POLZELA VRANSKO NOVI TEDNIK Zadnji dnevi prazne griške šole. V teh dneh jo bodo podrli. Za griško šolo tudi uraden sklep Kljub napovedim žalskega župana Lojzeta Posedela, da naj bi že pred dvema tednoma objavili javni razpis za podelitev koncesije za gradnjo nove Osnovne šole Griže s telovadnico in z vrtcem, so ustrezen sklep svetniki sprejeli šele na v ponedeljek na izredni seji. Seja je bila zaprta za javnost in pred objavo v slovenskem in evropskem uradnem listu podrobnosti razpisnih pogojev niso znane, je pojasnila vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Nataša Gaber Siv- ka. Sicer se je v ponedeljek zaključil pritožbeni rok za oddajo del za rušitev šole. Ker pritožb ni bilo, naj bi izbrani izvajalec, Pluton Gradnje, še v tem tednu začel z rušenjem šolskega poslopja. Danes, torej v petek, naj bi se na povabilo župana Posedela še zadnjič zbrali pred sta- ro griško šolo in skupaj dočakali začetek rušitve. Po napovedih naj bi izbrani kon-cesionar z gradnjo nove šole začel konec aprila in jo dogradil do 15. junija 2011, drugi pogoji pa bodo javno dostopni po objavi v uradnem listu. US, foto: TT Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja v skladu z določili 56. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05, 23/06) poziva OBČANE OBČINE ŽALEC, da posredujejo predlog kandidatov za člane Nadzornega odbora Občine Žalec Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov in organizacij, porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. Kandidacijski postopek pri imenovanju članov nadzornega odbora vodi komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja. Kandidat za člana nadzornega odbora mora biti: občan Občine Žalec, izpolnjevati najmanj višjo stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali tehnične smeri in imeti najmanj pet let delovnih izkušenj iz stroke. Član nadzornega odbora ne more biti član občinskega sveta, župan, podžupan, član sveta ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), direktor občinske uprave, delavec občinske uprave ter član poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Pisni predlog kandidatov za člane s potrebnimi dokazili in osebno izjavo o izpolnjevanju delovnih izkušenj se predloži v roku 8 dni po objavi na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec z oznako »Kandidat za člana nadzornega odbora občine - ne odpiraj« Komisija na podlagi predlogov kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje poziva, oblikuje odprto listo kandidatov za člana nadzornega odbora in jo predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Občinski svet glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu, kot ga je predložila komisija. Glasovanje je tajno. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja NA KRATKO Večer s savinjskimi vini ŽALEC - Društvo savinjskih vinogradnikov pripravlja danes, v petek, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora Večer s savinjskimi vini. Po kulturnem programu bo Tadeja Vodovnik Plevnik s Kmetijskega zavoda Maribor ob prigrizku predstavila 15 najboljših vin letnika 2009. Kot je povedal predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, so se za organizacijo takšne prireditve odločili po delovni po-kušnji vin letnika 2009, ki je bila v Petrovčah. Med 70 vini je bila večina zelo dobre kakovosti, zato bi bilo škoda, da najboljših med njimi ne bi pokazali javnosti in tako prispevali k spoznavanju vin savinjskih vinogradnikov. Vranski pustni karneval tudi letos VRANSKO - Vranski pustni karneval je postal tradicionalna prireditev, ki vsako leto pritegne več tisoč obiskovalcev, letošnji bo na pustno soboto, 13. februarja, ob 14. uri. Priprave na pustno rajanje so že v polnem teku. Letos bo scenarij prireditve nekoliko spremenjen, saj bo zbirno mesto za pustne skupine pri Košeni-novi vili (poslovna stavba pod- jetja KIV), od koder bo pustna povorka krenila skozi središče trga Vransko do športne dvorane, kjer bo pogostitev nastopajočih, razglasitev rezultatov ocenjevanja in ples v maskah. Kot pravijo na Vranskem, bodo tudi letos na čelu povorke vranski pustni generali, ki bodo takrat predstavljali glavno oblast v občini, sodelovale bodo godbe na pihala, manjkali ne bodo niti ptujski »koran-ti«. TT Gradnja kanalizacijskega omrežja na Polzeli Na Polzeli so za največjo in najpomembnejšo naložbo, izgradnjo primarne kanalizacije, namenili milijon evrov. 350 tisoč evrov bo občina sofinancirala za dograditev čistilne naprave v Kasazah. Ob trasi kanalizacije je bilo potrebno zamenjati stare salonitne cevi in na novo asfaltirati vozišča. Na kanalizacijo se bo priključilo 150 gospodinjstev. V naslednjih treh letih je predvidena še izgradnja sekundarne kanalizacije v višini milijona in pol evrov, za kar so že pridobili gradbeno dovoljenje. Na javno kanalizacijo bodo priključili celotno traso ob novo odprtem bloku v središču Polzele in gradu Komenda, predvidoma do leta 2012 pa naj bi se na kanalizacijsko omrežje priključila vsa gospodinjstva v naselju Polzela. MJ Dela na gradu Komenda Proti koncu gre prva faza obnove gradu Komenda. V tem času so poskrbeli za izdelavo manjkajoče dokumentacije, izvedli sanacijo in rekonstrukcijo gradu, uredili zunanje in kletne prostore. Prvotni rok za zaključek prve faze del se je zaradi pomanjkanja sredstev premaknil za nekaj mesecev in bo predvidoma končan letos poleti. V gradu bo gostinski lokal, katerega vsebina bo povezana z objektom, v njem bo tudi urejen prostor vstopno-informacijske točke ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva, kjer bo na ogled najstarejša horizontalna sušilnica hmelja. Druga faza del naj bi bila končana do prihodnjega leta, ko bo obnovljeno še drugo in tretje nadstropje gradu. Celotna naložba je ocenjena na 2,2 milijona evrov, del sredstev bo prispevala Evropska unija. MJ Bo iz dvorca zrasel butični hotel? Medtem ko občina Polzela obnavlja grad Komenda, pa že nekaj časa prodaja dvorec Novi Klošter. Dvorec se razprostira na dobrih 16 tisoč kvadratnih metrih. Morebitni kupec bo dvorec lahko obnovil s sodelovanjem zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bo glede na vrsto posega izdelal konservatorski projekt. V prostorih graščine bo mogoče urediti butični hotel s približno 100 sobami oziroma po-slovno-reprezentančni objekt, izobraževalno institucijo ali kulturni center. Za dvorec, za katerega je izklicna cena 400 tisoč evrov, se zanima nekaj posameznikov, nobenega pa še ni pritegnil do te mere, da bi se odločil za nakup. MJ H'OiH'HIIN GORNJI CRAP| Gornji Grad: šikaniranje ali blatenje? Obtožbe na račun direktorice centra starejših v Gornjem Gradu - Direktorica Francka Voler »laži« ne komentira Pred kratkim je v naše uredništvo priromalo anonimno pismo s hudimi obtožbami zoper direktorico Centra za starejše Deos v Gornjem Gradu Francko Voler. Govori o šikaniranju in poniževanju zaposlenih, zaradi česar naj bi nekateri tudi zapustili delovna mesta. V pismu je med drugim zapisano: »To ni državna ustanova in se sprašujem, če privatnik lahko tako kruto kroji usode ljudi. Kaj nihče nima vpliva nanj? Pravijo, da ima zveze in poznanstva in da je bogat, zato ne morejo nič ukreniti in zato za te, nad katerimi nadrejena izvaja psihični teror, ni pomoči. Gre pa za zatiranje, trpinčenje, podcenjevanje, laži, podtikanje, zmerjanje, zba-danje, nadlegovanje, pro-staštvo, degradacijo, norčevanje in obrekovanje.« Čeprav je res, da se ne lotimo vsake anonimke, je bilo iz pogovorov tako z nekateri- Center starejših Gornji Grad opravlja naloge inštitu-cionalnega varstva za starejše osebe kot zasebni zavod s koncesijo. Odprli so ga v začetku decembra 2002, čez mesec so sprejeli prve stanovalce, kapacitete pa povsem zapolnili v dobrega pol leta. Center lahko sprejme 150 stanovalcev, ki so nameščeni na dveh oddelkih, stanovanjskem ali negovalnem oddelku. Od začetka delovanja je direktorica centra Francka Voler. mi poimensko omenjenimi posamezniki kot z drugimi zaposlenimi mogoče razbrati zelo različna stališča o razmerah v domu. Dokler se ni v javnosti pojavilo ime ene od vpletenih, Šoštanjčanke Saše Šmon Potočnik, ki je potrdila nekaj navedb iz anonimke. Da naj bi se pritiski začeli že pred leti, vendar se je vse skupaj stopnjevalo z dnem, ko se je vrnila s porodniškega dopusta. »Ničesar nisem naredila prav,« je povedala Šmon Potočnikova, ki se je v gornje-grajskem centru zaposlila takoj po odprtju kot glavna medicinska sestra, kasneje pa je napredovala v namestnico direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe. Kot je v odgovoru na naša povpraševanja povedal glavni direktor Deosa Bojan Kranjc, se Idila gornjegrajskega centra je precej pokvarjena. je z omenjeno pogovarjal takoj po tem, ko je dobila občutek, da se ji godi krivica. »Iz navedb, ki mi jih je povedala, sem lahko zgolj zaključil, da to ni mobing. Moje mnenje je, da so navedbe, ki jih omenjate, neresnične in tendenciozne,« meni Kranjc. Sicer se je menda Šmon Potočnikova obrnila tudi na zbornico zdravstvene nege in varuhinjo človekovih pravic. Dogajanje v rokah inšpektorjev Da so v Deosu, družbi za izgradnjo in upravljanje oskrbovanih stanovanj, PE Center starejših Gornji Grad, la- ni opravili dva inšpekcijska nadzora, je potrdil glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar. Ugotovili so kršitev v zvezi z zaposlovanjem in že ukrepali. »Pristojna inšpektorica je ugotovila kršitev v zvezi z zaposlovanjem delavcev, v nadaljevanju postopka bo odredila ukrep v skladu s pooblastili. V zvezi z obravnavo domnevnih kršitev, ki se nanašajo na trpinčenje na delovnem mestu, je pristojna inšpektorica prejela tudi zaprosilo za posredovanje inšpektorja v sporu. V interesu nadaljevanja raziskave in ugotovitve morebitnih oblik negativnega in neprimernega vedenja oziroma trpinčenja na delovnem mestu inšpektorica nadaljuje postopke, zato vam zaključnih ugotovitev v tem trenutku ni mogoče posredovati,« pojasnjujejo na inšpektoratu za delo. »Lahko le rečem, da takšnih laži in blatenja ne bom komentirala,« je odgovorila direktorica Francka Voler. »V kratkem pričakujemo uradno stališče organov, ki so pristojni za ugotavljanje resničnega stanja.« URŠKA SELIŠNIK Na Policijski upravi Celje so potrdili, da primer preiskujejo kriminalisti. Na šoštanjskem drsališču je bilo živahno tudi v sredo v dopoldanskih urah. Živahno v Šoštanju Mestno drsališče Šoštanj bo v prihodnjih dneh spet v znamenju glasbe in zabave. Danes, v petek, ob 17. uri bo na odru drsališča nastopil ansambel Spev, sicer domačin iz Šaleške doline, ki velja za enega najbolj priljubljenih na-rodnozabavnih ansamblov v Sloveniji. Živahen utrip mest- nega drsališča se bo nadaljeval že čez 14 dni, ko ga bo pospešila vedno nasmejana Tanja Žagar. Poskrbela bo, da počitniški čas in valentinovo ostaneta v lepem spominu. Nepozaben bo zagotovo tudi letošnji tradicionalni šoštanj-ski pustni karneval, ki bo mestne ulice zasedel drugo februar- Pešci brez kresničk Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje je konec tedna, v petek in soboto, od 17. do 20. ure izvedel preventivno akcijo Bodi previden. Člani sveta so med pešci preverjali upo- rabo odsevnih teles na petih lokacijah v mestni občini, od 211 pešcev pa jih kar 63 odstotkov ni imelo pri sebi odsevnih teles (kresničk ali odsevnih trakov). V svetu so zato še enkrat opozorili, da je v Rast novih stanovanj Lani so v Mestni občini Velenje na podlagi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem iz leta 2007 dodelili 42 stanovanj in izvedli 18 zamenjav. Tudi v prihodnje bodo poskušali rešiti čim več stanovanjskih problemov. Januarja so dodelili dve bivalni enoti in izvedli dve zamenjavi stanovanj. Prav tako so že letos dodelili 42 subvencij za neprofitne in dve subvenciji za tržne najemnine. Oktobra lani so objavili nov javni razpis, na podlagi katerega so prejeli 328 vlog. Razpis bo pravnomočen ko- nec aprila, ko bodo izpeljani vsi postopki. Sicer naj bi v Velenju še letos dobili večji stanovanjski objekt. Investitor je podjetje Cigrad, MO Velenje pa je lani podpisala pismo o nameri, s katerim si pridržuje pravico do odkupa enega stolpiča z 39 stanovanji. Stanovanja z garažami bodo gradili v dveh fazah. V prvi bodo zgradili štiri enake stolpiče s po 39 stanovanji različnih velikosti. Parkirna mesta bodo zagotovljena ob objektu in pod njim. V drugi fazi, ki jo investitor načrtuje v naslednjih letih, bodo zgradili še tri podobne stol- piče (skupaj 117 stanovanj), ki bodo prav tako imeli zunanja in pokrita parkirna mesta. Gradnja bo klasična, stanovanja bodo imela balkone. Konec leta bodo začeli graditi poslovno-stanovanjski objekt na Gorici. Naložba bo prinesla 144 stanovanj različnih velikosti, 640 parkirnih mest in 3.225 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. MO Velenje je za gradnjo stanovanj pridobila od stanovanjskega sklada 2,3 milijona evrov posojila in 4,6 milijona evrov soinvestitorstva. US sko soboto. Na Trgu bratov Mravljakov se bo na 57. Pustu šoštanjskem predstavilo do zdaj največ mednarodnih skupin, ki bodo skupaj s tradicionalnima šoštanjskima pustnima likoma košem šoštanjskim in Tresimirjem od 15. ure zavladale Šoštanju. Pustni karneval se bo nadaljeval v športni dvorani bivše OŠ Bibe Rocka. US, foto: SHERPA G LJUDSKA CELJE Ker Je več znašla danes več uspeha Jutri: www.lu-ceUe.si CANKARJEVA ULICA 1,3000 Celja, Slovenija VABIMO K VPISU V POMLADANSKI SEMESTER 2009/10 • Brezplačna Osnovna šola za odrasle TEČAJI IN DELAVNICE ■ Tečaji tujih jezikov: angleščina, nemščina, španščina, italijanščina, francoščina in ruščina • Retorika in komunikacija • Nevrolingvistično programiranje -NLP diploma • Računovodstvo - osnovni modul • Računalništvo - word, excel, internet, ECDL • Desetprstno slepo tipkanje •Težka gradbena mehanizacija • Slovenščina za tujce - priprava za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE času, ko so dnevi krajši, vidnost pešca še pomembnejši element varnosti. Zato so pešce pozvali, da uporabljajo odsevna telesa - še posebej na območjih brez javne razsvetljave. US • Računovodja / računovodkinja > Knjigovodja / knjigovodkinja • Posrednik / posrednica za nepremičnine • Hišnik / hišnica > Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj • Polagalec / polagalka talnih oblog • Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI • CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje • SSU - Središče za samostojno učenje • Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO; e-mail: info@lu-ce|je.si ali osebno na Ljudski univerzi Ce|je 12 ŠENTJUR LAŠKO NOVI TEDNIK Šentjurčani in ■ V V ■ I ■ Laščani bi gradili za starejše Domova starejših v Šentjurju in Laškem polna - Novi destinaciji za starostnike Planina in Rimske Toplice Že dalj časa je v občinah Šentjur in Laško slišati vse bolj glasne ideje o gradnji dodatnih ležišč za starejše. Šentjurčani so se v zadnjih mesecih podvizali, ko so jim želeli enoto doma speljati sosedje iz Dobja. Domsko enoto bi uredili kar v zdravstveni ambulanti na Planini pri Sevnici. Laš-čani z družbo Marof, na katero so dolgo časa računali glede gradnje doma v Rimskih Toplicah, za kar je občina zagotovila zemljišče, niso imeli ravno sreče. Za bivanje v obstoječih domovih v obeh občinah pa je še zmeraj veliko zanimanja. Kot smo že poročali, so zatem, ko so v Dobju pred časom že dobili ustrezna soglasja za gradnjo enote šentjurskega doma starejših in že imeli tudi dogovore z investitorjem ter se pripravljali na gradnjo v javno-zasebnem partnerstvu, s pripravami na gradnjo mrzlično pohiteli Šentjurčani. Čeprav je župan Štefan Tisel konec prejšnjega leta napovedoval, da bo razpis za investitorja, ki bi gradil enoto doma na Planini pri Sevnici, izšel še v tem mesecu, se to očitno še ne bo zgodilo. Direktor šentjurskega doma starejših Branko Gore-čan nam je potrdil, da je zavod pred časom res izdal načelni sklep glede gradnje, za katerega so prosili Dobjani, »seveda pod pogojem, da se ugotovi, da bo enota rentabilna in ekonomična«. Vendar pa je Občina Šentjur v prednosti, saj je lastnica zemljišča, na katerem stoji šentjurski dom starejših in ima pri tovrstnih odločitvah določeno prednost. Direktor šentjurskega doma starejših Branko Gorečan opozarja, da bi prioriteto moral imeti prizidek. Bolj nujen prizidek k obstoječemu domu Šentjurski dom, ki je bil odprt pred nekaj več kot 10 leti, je praktično ves čas polno zaseden, oskrbo pa nudi 141 oskrbovancem v stanovanjskem in negovalnem delu. Na razpolago imajo 14 opremljenih varovanih stanovanj različnih velikosti. Poleg enoposteljnih ter dvoposteljnih sob imajo še zmeraj tudi večposteljne, zato so že dalj časa aktualni načrti glede gradnje prizidka. »Kar se tiče interesov doma, bi bilo vsekakor najbolj smiselno, da bi se na lokaciji obstoječega doma dogradil prizidek in bi se na račun dodatnega števila eno- in dvoposteljnih sob lahko ukinile večpostelj-ne sobe. Posebni pravilnik je namreč že pred leti ukinil več-posteljne sobe, po izteku prehodnega obdobja pa bo tre- Slike in ljudska pesem Kulturno društvo Prevorje ter šentjurska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti jutri, v soboto, pripravljata kar dve prireditvi. Najprej bo ob 17. uri v večnamenskem prostoru Podružnične osnovne šole Prevorje otvoritev likovne razstave poletnega ex tempora Prevorje 2009. Ob 18. uri pa bo v cerkvi sv. Ane na Prevorju še jubilejni, 10. koncert Ljudskih pevcev s Prevorja. Na koncertu bodo sodelovali Ljudske pevke Pušeljc, Ljudski pevci s Tepanja, etno skupina Nojek in Štajerski rogisti. Program bo povezovala Nina Gajšek. PM ba zagotoviti le eno in dvoposteljne sobe,« pravi Gore-čan. Kot še dodaja, država trenutno ne namerava vlagati sredstev v tovrstne posodobitve oziroma bi se te zavlekle za več deset let. »Če ukinemo večposteljne sobe, bo to pomenilo 24 postelj manj, hkrati pa se bomo srečali s presežkom kadra, zaradi česar bi dom skoraj zagotovo posloval z izgubo,« razmišlja Gorečan. Gradnja prizidka bi uskladila bivalni standard z veljavnimi normami, dejanskega povečanja pa bi bilo za največ 12, kvečjemu 15 ležišč. Domačinom prijazna enota Glede na načrtovane gradnje domske enote, ne glede na to, ali bi bila v Dobju ali na Planini, pa Gorečan meni, da bi bila takšna mala enota s 36 do 40 posteljami za uporabnike gotovo bolj prijazna. »Predvsem pa bi stanovalcem iz južnega predela občine Šentjur ter iz Dob-ja omogočala namestitev še bliže domačemu okolju.« V Dobju se gradnji enote še niso dokončno odpovedali, čeprav se zavedajo, da bodo Šentjurju težko konkurirali. »Ne moremo kar odnehati. Rastlinsko čistilno napravo smo zgradili tudi zaradi potreb doma, zagotovili smo zemljišče, se dogovorili z investitorji. Ne upam pa si napovedati, kakšen bo razplet,« pravi šentjurski podžupan Franc Leskovšek. Šentjurčanom pa se tudi očitno ne mudi več tako hudo, kot v decembru. Ko smo direktorja občinske uprave Jožeta Palčnika povprašali, ali gre razpis res pričakovati še v januarju, nam je zagotovil, da se tako hitro postopkov ne da speljati. »Trenutno smo v fazi izdelave idejnega projekta. Predvsem pa moramo najti ustreznega investitorja oziroma najugodnejšo ponudbo za ustrezno prenovo zdravstvene ambulante na Planini. Objekt namreč ni racionalen in tudi ni bil grajen za potrebe doma po normativih, kot jih narekuje zakonodaja,« je povedal Palčnik. Še pred tem pa bo morala občinska uprava s projektom seznaniti tudi občinske svetnike, ki sicer podpirajo gradnjo enote na Planini, vendar bodo želeli natančne podatke o ekonomski izvedljivosti projekta. Po zadnjih podatkih imajo v šentjurskem domu 177 vlog za bivanje, »kakšno polovico aktualnih, ostale pa so >na zalogo< oziroma za takrat, ko bodo starostniki potrebovali domsko namestitev. Največ vlog in stanovalcev prihaja iz Upravne enote Šentjur, ki zajema občini Šentjur in Dobje, takoj za tem so vloge iz celjske občine. Nekatere nujne vloge pa svojci pošiljajo po celi Sloveniji, kadar so v stiski, zato tudi mi občasno dobimo takšne iz zelo oddaljenih krajev bivanja,« našteva Gorečan. Na Planini bi bili enote doma starejših seveda veseli. »Krajani komaj čakajo, da bi to bilo na Planini, saj bi na stara leta s tem imeli možnost bivanja v svojem kraju. Tudi dnevno bivanje bi marsikomu verjetno rešilo sedanje težave, saj bi lahko v času službe starejši imeli varstvo, s tem se tudi starejši družijo in s svojimi izkušnjami lahko ustvarjajo tudi marsikaj dobrega za celoten kraj,« je povedal predsednik KS Planina pri Sevnici Marko Vouk, vendar ob tem dodal, da se z občino še zmeraj dogovarjajo glede najprimernejše lokacije doma. Laški dom priljubljen med Celjani Dom starejših in varovana stanovanja v Laškem ponuja družba Thermana, ki ima ustrezno koncesijo, dom je lociran v neposredni bližini zdraviliškega kompleksa. Skupno nudijo 165 ležišč ter 12 oskrbovanih stanovanj različnih velikosti. Kot pravi vodja doma starejših Melita Zo-rec, je dom trenutno 99-od-stotno zaseden. »Čakalna doba je odvisna od zdravstvenega stanja bodočega stanovalca; za stanovanjski del okoli pol leta, za negovalni oddelek kakšen mesec, za oddelek stanovalcev z demenco pa približno eno leto.« Glede na to, da največ prošenj v obstoječi dom starejših v Laškem pride iz celjske in ljubljanske občine, lahko ugibamo, da bi se Laščani za bivanje v domu lažje odločali, če bi zgradili novega v Rimskih Toplicah. Tam dom zaenkrat ostaja le pobožna želja. Čeprav so pred leti v ta namen zagotovili zemljišče v Rimskih Toplicah, kjer na dom čakajo že praktično več desetletij, investitor projekta ni uspel izvesti. Okoli hektar veliko komunalno opremljeno zemljišče tako še zmeraj sameva, saj Družba Marof investicije, d.o.o., ki je bila ustanovljena prav z namenom, da zgradi dom starejših oziroma Medgeneracijski center Sončni svet, kljub podaljšanemu roku ni uspela pridobiti potrebne koncesije s strani ministrstva za delo. Občini Laško ni preostalo drugega, kot da pogodbo razdre. Zaenkrat tako občina išče novega investitorja, ki pa ga še ni na vidiku. Hkrati laški župan Franc Zdolšek ves čas zatrjuje, da je zemljišče namenjeno gradnji doma starejših in da bo pri tem tudi ostalo. Obstaja pa tudi možnost, da bi se na omenjenem mestu gradil blok za upokojence oziroma enoto katerega od domov za starejše. V laškem domu imajo na seznamu 180 čakajočih, pravi Zorčeva, ki pa hkrati meni, da ne gre za čisto realno oceno, saj so vključene tudi vloge ljudi, dajejo prošnje »na zalogo«. Skoraj 30 odstotkov stanovalcev prihaja iz celjske občine, skoraj 20 iz občin Laško in Radeče, samo nekaj manj, 17 odstotkov pa celo iz Ljubljane! Bržkone bodo domove ali nove enote na Šentjurskem in v Laškem vendarle dočakali. Gotovo jih ni malo, ki bodo v tem videli tržno nišo. Zato velja v mislih hkrati obdržati previdnost Zorčeve, ki meni, da je treba gradnjo domov načrtovati v skladu s potrebami v okolju in sprejetim nacionalnim načrtom. Nepremišljeno podeljevanje koncesij bi po njenem mnenju lahko povzročilo prazne domove, kot se to že dogaja v Prekmurju. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Šentjurski dom starejših (na sliki) ima trenutno 177 vlog, laški 180. H'OiH'HIIN ŠMARJE P. J.| ROGAŠKA S.| KOZJE Kam iz nevarne stavbe? Pod Svetim Rokom se križajo - Huda napaka iz preteklosti bo davkoplačevalce drago stala V Šmarju pri Jelšah je postala občinsko-upravna stavba po mnenju strokovnjakov nevarna, zato jo bodo podrli. To bo po vsej verjetnosti prihodnje leto. Občina in država se zato že odločata med različnimi možnostmi za nove prostore, od selitve v dolga leta prazno gostišče Šmarski hram do novogradnje. Za novogradnjo omenjata dve možni lokaciji. Na pobudo občinske uprave je prejšnji teden o teh možnostih razpravljal občinski svet. Razprava naj bi pripomogla k pripravi dokončnega predloga. Tega naj bi svetniki nato znova obravnavali ter seveda po možnosti sprejeli. Občin- Občinska uprava je pred nekaj dnevi širšo javnost seznanila tudi z ugotovitvami študije stabilnostne in protipotresne varnosti nevarne občinsko-upravne stavbe v Šmarju pri Jelšah (zgrajene leta 1962). Pred nameravano gradnjo prizidkov so opravili geoteh-nično preiskavo ter ugotovili njeno porazno stanje, saj je bila slabo temeljena ter zgrajena v treh, namesto v načrtovanih dveh etažah. Stavba, ki se pogreza, je občutno nagnjena v prečni smeri proti severni strani. ska uprava je tako na zadnji seji svetnikom predlagala selitev v obnovljeni Šmarski hram, ki je trenutno črna točka kraja, vendar so svetniki večinoma predlagali, naj ta ostane za bodoče turistične namene. Večina razpravljavcev je zato predlagala, naj občina in država zgradita za svoje potrebe skupno novo stavbo. »Na osnovi te razprave svetnikov, ki je bila informativne narave, bomo za prihodnjo sejo občinskega sveta pripravili predlog, da občinska uprava, skupaj z državno upravo, začne z vsemi aktivnostmi oziroma s V zvezi s poraznim stanjem pogrezajoče se šmar-ske občinske stavbe, česar ni skoraj nikjer videti, je eden od svetnikov na zadnji seji celo glasno razmišljal o morebitni dolgi roki kakšnega od slovenskih lo-bijev, ki bi si lahko tako znova obetal masten zaslužek. Občinska uprava v to ne verjame. čimprejšnjo izgradnjo novega upravnega centra v Šmarju pri Jelšah,« napoveduje župan Jože Čakš. V novogradnji upravnega centra, ki naj bi bila na zemljišču obstoječe občinsko-upravne stavbe, bi imeli Baletniki v Rogaško Slatino 13 V Rogaški Slatini bo jutri, 30. januarja, četrta republiška revija baletnih šol in društev. Prireditev, ki bo ob 17. uri v Kulturnem centru Rogaška Slatina, bosta pripravila Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Zavod za kulturo Ro- Slatina pripravlja razpis V Občini Rogaška Slatina pripravljajo nov razpis za oddajo občinskih neprofitnih stanovanj, ki ga bodo objavili spomladi. V Žiberniku namreč gradi CM Celje nov stanovanjski blok, ki bo končan do sredine leta. Lani je občina uredila in oddala pet stanovanj v bloku, kjer so bili do takrat prostori policijske postaje. Izkazalo se je, da v občini povečanega povpraševanja po novih stanova- Vodja šmarskega občinskega oddelka za okolje in prostor, arhitekt Peter Pla-ninšek, meni, da potrebuje občinska uprava za svoje delovanje približno osemsto kvadratnih metrov površin (skupaj s sejno sobo ter pomožnimi prostori). To naj bi občino stalo, po približni oceni, osemsto tisoč evrov. prostore tako občina kot upravna enota ter morda še kakšne državne službe. Upravna enota naj bi se iz nevarne stavbe izselila prva. Kot je odločeno, se bo selila še pred začetkom poletja, ko bo našla začasno domovanje v montažnem kontejnerskem objektu, ki ga bo država postavila v neposredni bližini. Kot so povedali predstavniki občinske uprave, se ministrstvo za javno upravo, še ni dokončno odločilo, če bo gradilo svoj nov upravni center na lokaciji obstoječe občinsko-upravne stavbe ali celo kot nadomestno gradnjo Šmarskega hrama, ki bi ga država dala podreti. V Šmarskem hramu namreč znaša državni solastniški delež kar 43 odstotkov, preostalih 57 pa je v lasti dedičev šmarske gostinske rodbine Habjan, ki so ji jih vrnili po maratonskem denacionalizacijskem postopku. Občinska uprava se mora izseliti do konca leta. Županu s sodelavci ne bo treba v kon-tejnerski objekt, saj bo imela Občina Šmarje pri Jelšah na voljo prostore v drugem nadstropju sosednje upravne stavbe, kjer sta med drugim so- »Odvečno« tretje nadstropje občinsko-upravne stavbe, ki ob njeni gradnji sprva ni bilo načrtovano ter njeno preslabo temeljenje bo slovenske davkoplačevalce drago stalo. Kakšnih osemsto tisoč evrov potrebujejo zgolj za nove prostore občinske uprave. Občinski svetniki nad preselitvijo občinske uprave v nekdanje gostišče Šmarskega hrama niso najbolj navdušeni. Po drugi strani v ministrstvu za javno upravo med drugim razmišljajo, da bi Šmarski hram odkupili, podrli ter zgradili nov upravni center. dišče in policija. Tam je že zdaj nekaj praznih pisarn, še več jih bo po selitvi preostalih uradnikov upravne enote v montažni objekt. Te prostore so prav tako omenjali kot eno od možnosti za trajno rešitev problema občinske uprave, vendar so tej možnosti najmanj naklonjeni. BRANE JERANKO gaška Slatina. Med 23 sodelujočimi iz različnih krajev Slovenije sta tudi baletna oddelka glasbenih šol v Rogaški Slatini in Slovenskih Konjicah ter zasebna šola Harlekin - Društvo za umetnost plesa Celje. BJ Šmarčani z Dnevom Orienta njih ni, saj je na listi ostalo le sedem prosilcev. »Ne glede na to smo pristopili k projektu, ki je bil načrtovan že nekaj časa, to je izgradnja novega stanovanjskega bloka,« pravi župan mag. Branko Kidrič. V Žiberniku bo občina odkupila skupaj s stanovanjskim skladom trinajst stanovanj, preostalih 35 jih investitor namerava prodati na trgu. BJ V Šmarju pri Jelšah bo jutri, 30. januarja, prireditev Dan Orienta, ki jo pripravlja Mladinski kulturni klub Netek. Dan Orienta bo sestavljen iz treh orientalskih delavnic ter iz okrogle mize o spopadu med Vzhodom in Zahodom. Ob 15.30 se bodo začele delavnice osnov orientalskega plesa ter najslavnejše arabske namizne igre backgammon, ki bodo v različnih dvoranah kulturnega doma. V plesni delavnici pod vodstvom Judite Šarlah bodo plesalke, kot napoveduje prireditelj, z osvobajanjem trebušnih mišic odkrivale notranji ogenj ter z elementarnim ritmom ponovno vzpostavile vez z Zemljo. Ob 17.30 bo sledila delavnica s predstavitvijo turške kuhinje ter s pokušino njenih jedi, za kar bosta poskrbela kuharja iz turške restavracije v Ljubljani. Višek dneva bo zvečer, ko bosta ob 19. uri zaživela mistika in zgodovina orientalskega sveta s Šeherezadinimi pripovedmi Gledališke skupine Era neuvrščenih, skupaj z nastopom orientalskih plesalk. Sledila bo okrogla miza na temo spopada med Vzhodom in Zahodom z novinarjem Ervinom Hladnikom -Milharčičem, s popotnikom Klemnom Šego ter z Igorjem Lukanom iz Slovenske vojske, ki je služboval v Afganistanu. Za prireditve Dneva Orienta vstopnine ni. BJ Plačati bo treba seveda tudi rušitev obstoječe občinsko-upravne stavbe, kar ni ravno poceni. Sedemdeset odstotkov stroškov rušitve naj bi plačala država, preostalih trideset občina. Lastniki stavbe, ki niso mogli slutiti, kaj se pod njo dogaja, so v zadnjih letih v objekt celo precej vlagali. Kozje bo imelo poslovno cono V občini Kozje, kjer so v zadnjih letih izgubili tovarni Konfekcija Mont in Dekor, želijo privabiti nove investitorje. Načrte za gradnjo obrtno-poslovne cone, ki jo načrtuje občina v naselju Kozje, že pripravljajo. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje, prav tako odkupujejo parcele Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. »Zaenkrat bomo zasnovali manjšo cono, ki jo bo mogoče širiti, saj želimo kmetijska zemljišča ohrani- ti v kmetijski rabi vse do takrat, ko se bo pojavil investitor,« odgovarja župan Andrej Kocman. V občini računajo, da bi bila gradnja v obrtni coni mogoča prihodnje leto. Zanimanja investitorjev za vlaganje v Kozje ni prav veliko, saj jih bolj zanimajo kraji, ki so bliže avtoceste ter železnice. Kljub temu mora občina zagotoviti primerne pogoje za gradnjo domačim podjetnikom, ki jih je kar nekaj. BJ 14 SL KONJICE I WOJHIK | NOVI TEDNIK Drago čakanje na lastno čistilno napravo V konjiški občini marca pričakujejo potrditev projekta zbiranja in čiščenja odpadnih vod, s katerim kandidirajo za evropska sredstva. Gre za na 9,6 milijona evrov ocenjeno naložbo v okviru celovitega projekta Očistimo reko Dravinjo. Če bo odgovor pritrdilen, pričakujejo 5 do 6 milijonov evrov. To bo pomenilo začetek gradnje čistilne naprave in kolektorjev. Še letos. Do končanja gradnje se bo morala občina, zlasti pa javno komunalno podjetje, spopadati z vrsto problemov. Eden je ravnanje z greznično goščo. Z njo so imeli že lani precej težav. Maja je Zveza ekoloških gibanj Slovenije prijavila inšpekciji za okolje in prostor, da na odlagališču komunalnih odpadkov v Konjicah odlagajo greznične odpadke iz občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Komunalno podjetje je to zanikalo, je pa takrat direktorica JKP Špela Hlačar pojasnila, da fekalije v pilotni čistilni napravi med dvema odlagalnima poljema mehansko obdelajo in odstranijo grobe trdne dele gošče, ki jih smejo odložiti kot nenevarne odpad- Špela Hlačar ke, greznično goščo pa zbirajo v 20 kubičnih metrov velikem usedalniku, od koder zgornji, vodni del odteka v kanalizacijo, medtem ko goščo odvažajo v obdelavo v čistilne naprave v soseščini. Zaradi prijave je inšpektorat za okolje in prostor - enota Celje opravil pregled. Na odlagališču grezničnih odplak niso odkrili, ugotovili pa so, da JKP nima vseh potrebnih dokumentov za ravnanje z njimi. V JKP so nato dopolnili vlogo za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov s postavko greznični odpadki, niso pa pridobili okoljevars-tvenega dovoljenja za obratovanje pilotne čistilne naprave za obdelavo grezničnih muljev. »Zato smo prenehali mehansko predčistiti grez-nične gošče. 1. julija smo začeli celotno količino gošče odvažati direktno v ČN Slovenska Bistrica. S tem nastajajo mesečno bistveno večji stroški, kot so v preteklosti,« navaja Špela Hlačar v planu dela JKP za letos. Večje stroške bi še nekako prenesli, žal pa jim je Komu- nala Slovenska Bistrica odpovedala dolgoročno sodelovanje, ker je njihova ČN zasedena v celoti. Konjiške grez-nične odpadke so zavrnili tudi v čistilnih napravah v Celju, na Ptuju, v Mariboru, Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah. Sprejeli so jih v Velenju, a to je hudo drago tako zaradi velike razdalje kot visoke cene, ki jim jo zaračunavajo. Konjiško JKP zaračuna uporabniku 10,94 evra za kubični meter blata iz obstoječih greznic, na ČN Velenje je cena za kubični meter kar 24,95 evra. MILENA B. POKLIČ Greznična gošča je le zgovoren primer, kako se stvari podražijo, če nimaš lastne čistilne naprave. Enako hudo ali še hujše je, če nimaš odlagališča odpadkov. Letos bodo iz vseh treh občin še lahko vozili odpadke na odlagalno polje na Prežigalu. Kaj pa potem? Da bi bilo odpadkov, ki jih bo treba odvažati, čim manj, pospešujejo ločeno zbiranje le-teh. Z ločenim zbiranjem embalaže so najdlje v konjiški občini, konec preteklega leta so embalažne vreče uvedli tudi v zreški. V blokovskih naseljih so začeli ločeno zbirati tudi biološke odpadke. A tudi to še ni dovolj. Konjičani sicer imajo center za ravnanje z odpadki, a obstoječo sortirno linijo in stiskalnico bi bilo treba posodobiti. Prav tako še ne vedo, ali se jim splača urediti lastno kompostarno ali ne. In tako naprej ... Mišek s srčkom Ne vemo, ali je zaljubljenost navdihnila Matjaža Petreja s Frankolovega, ki je Miki miško s srčkom v rokah izdelal iz snega. Vsekakor je nekaj posebnega! Če bo skulptura zdržala do sredine februarja, ko napoči valentinovo, mu vsaj ne bo treba razmišljati o darilu ... JP Od osmih različnih pisav, ki jih obvlada, najraje uporablja gotico. Črke oblikuje v besede s presenetljivo spretnostjo. Okus po srednjem veku V Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah so v torek odprli zanimivo kaligrafsko razstavo Klavdije Sim-ler. Pripravila sta jo splošna knjižnica in Društvo likovnikov in fotografov Slovenske Konjice. Na razstavi si je mogoče ogledati izdelke, ki sodijo v umet- nost lepopisja in slikarstva. V eno od del, sliko Primoža Tru- barja, je Klavdija Simler vključila tudi klekljano čipko. »Na to delo sem najbolj ponosna, saj je res nekaj posebnega. V njem sem združila vse tisto, kar imam najraje, s čimer se največ ukvarjam,« jo je pos- premila. Mlada žena, mati dveh hčera, ki se je iz Laškega z družino preselila na Planino, je že kot osnovnošolka čutila posebno veselje do lepega pisanja. Takrat še brez znanja, ki ga je kasneje pridobila ob proučevanju literature, z obiskovanjem različnih kaligrafskih tečajev ter vpijanjem znanja od drugih ljudi, si je izmislila kar svojo pisavo. To je del preteklosti. Danes Klavdija obvlada osem različnih pisav, med katerimi ji je najljubša gotica: »To je pisava Primoža Trubarja in pisava, v kateri so napisani Žički rokopisi,« je poudarila. Po vzoru starih rokopisov je umetnost lepega pisanja nadgradila z miniaturnim slikarstvom in iluminiranjem. »Zadnja leta me privlači tudi grafika, za katero me je navdušil mentor Arpad Šalamon,« je povedala zbranim ob odprtju razstave Razstava, ki bo na ogled še ves februar, se imenitno vključuje v stalno zbirko Mestne galerije Riemer. Pravzaprav je kar težko najti mejo med starimi listinami in razstavljenimi izdelki Klavdije Simler. Ko je na odprtju zazvenela še harfa v rokah mlade harfistke Žive Krajnc, je prostor utripal v pravem srednjeveškem grajskem vzdušju. »To smo tudi želeli,« je poudarila predsednica Društva likovnikov in fotografov Slovenske Konjice Heda Vidmar Šalamon, ki je vodila prireditev. MBP Klavdija Simler ob sliki Primoža Trubarja, v kateri je združila umetnost slikarstva in kaligrafije ter klekljano čipko. novitednik www.noyitednik.com Živahni dnevi kulture V Celju kopica prireditev, poklon Lili Prap in predstavitev poklicev na področju kulture Drugo leto zapored bo Celje v času okoli praznika kulture zaživelo z dnevi kulture, v katere so se vključile praktično vse celjske kulturne ustanove. Letos v ospredje postavljajo mladinsko (sub)kulturo pod sloganom Kultura ni negibna, spreminja se z generacijami. Ob dnevih kulture je namreč izšla zgoščenka Pebi, ne stre-lat!, na kateri je Samo Seni-čar s Sergejem Steblovnikom (ex-Strelnikoff) in sodelavci zbral prepričljiv pregled 15-letnih glasbenih dogajanj na celjski alternativni glasbeni sceni med leti 1983 in 1998. Projekt nadgrajuje še istoimenska razstava, ki jo bodo prihodnji petek odprli v Muzeju novejše zgodovine Celje. Ker gre za izjemen podvig »kraje časa po- področju kulture, s čemer želji mladim predstaviti tako zaposlitvene kot samozaposlitve-ne možnosti. Tako bodo predstavljali poklice igralca, arhivarja, kustosa, arheologa, re-stavratorja, kinooperaterja, večmedijskega umetnika in neodvisnega gledališkega producenta. Predstavitve bodo v Celjskem domu v petek, 5. februarja, ob 8.30 naprej. Osrednji dogodek dnevov kulture bo odprtje scenske postavitve razstave Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap v petek, 5. februarja, v galeriji sodobne umetnosti. Gre za prvo celjsko res celovito predstavitev mednarodno uveljavljene celjske umetnice Lilijane Pra-protnik Zupančič. Na ogled bodo njene izvirne ilustracije, lut- Med dnevi kulture pa bo še več res atraktivnih dogodkov. Med njimi prav posebno vodenje po Celju, ki ga pripravlja Matija Plevnik, plesni per-formans Mojce Majcen in Ivo-ne Stanič v glaeriji Račka, koncert zbora Gustava Schwaba The land of hope and glory, gledališka premiera Bergma-nove Jesenske sonate v režiji Janeza Pipana, več plesnih predstav, odprtje razstave Bojane Križanec, odprta vrata muzejev in galerij, koncert Mi2, teden kulture v Domu sv. Jožefa ... Še posebej nestrpno pa pričakujemo pogovor, na katerem bodo za isto mizo sedli umetniki, arhitekti in predstavniki mestnih oblasti in se razgovorili o umetnosti v javnih prostorih. Šlo bo zla- Program celjskih dnevov kulture so predstavili (z leve) Jerneja Kolar, Nevenka Šivavec in Samo Seničar. zabi«, ga bomo podrobneje predstavili v naslednji številki Novega tednika, v torek. Ni pa to edini del dnevov kulture, ki jih namenjajo mladim. Namesto lanskega sejma kulture, na katerem so svoje delovanje občinstvu predstavljale celjske kulturne ustanove, so se namreč odločili za temeljito predstavitev različnih novih in starih poklicev na ke in digitalni printi likov z besedili. V poslušanje bodo ponudili radijsko igro Kosmata žaba, na ogled bodo japonske risanke po njenih likih in knjigi, na TV-sprejemniku se bo vrtela lutkovna predstava Zakaj, nastala po njenih knjigah. Ob odprtju bodo v Mestnem kinu Metropol zavrteli še dokumentarni film o njej in njeni »japonski« zgodbi. Valentinov koncert najlepših dalmatinskih melodij V izvedbi ene najuspešnejših dalmatinskih klap Kum-panji s Korčule bo v dvorani Union v Celju v nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri Valentinov koncert najlepših dalmatinskih melodij. Kot gost na koncertu bo nastopil tudi mešani pevski zbor Popseslish iz Žalca z izborom dalmatinskih pesmi Piva klapa izpod volta, Nikoleta, Da te mogu pismom zvati, Šibeniške uspomene, Maslina je neobrana . so samo nekatere uspešnice dalmatinskega melosa zadnjih let in še posebej v zadnjem času opevane s prefinjenimi glasovi in pospremljene z mandolinami klape Kumpanji iz Vele luke na otoku Korčula. Kla- pa Kumpanji deluje petnajst let in je s prepoznavnostjo in kakovostjo osvojila številne največje nagrade v tej zvrsti petja, seveda tudi srca poslušalcev. V zadnjem času so odmevali njihovi koncerti v pulj-ski Areni, v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski, pa tudi v ljubljanski hali Tivoli. Prav tako je bila njihova zadnja, peta zgoščenka v zadnjih le- tih na vrhu najbolje prodajanih albumov. Klapo Kumpanji je v Slovenijo povabila skupina Dober dan iz Šempetra. Na koncert pride tudi župan dubrov-niške županije Nikola Do-broslavić, direktor HTZ Dubrovnika Vlado Bakić in predsednik HTZ Korčule Mihajlo Grgić. Na koncertu bodo med obiskovalce razdelili več počitniških paketov. Vstopnice so med drugim na voljo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. SB LadyBird - pikapolonica ali gospodična ptica v kinu V soboto bo v Mestnem kinu Metropol v Celju predstavitev nove skladbe ter videospota skrivnostne izvajalke z umetniškim imenom LadyBird. Pevka, ki želi, da si zapomnimo njeno umetniško ime, prihaja iz Celja in je pred leti sodelovala tudi na Full Cool Demo Topu Novega tednika in Radia Celje. Umetniško ime LadyBird pa se ji je v srce zapisalo že kot dijakinji. »V srednji šoli sem se učila angleščino in ko sem v slovarju zagledala besedo ladybird, sem začutila harmonijo. Rekla sem si - to je to! To je ime, ki me bo predstavljalo. Super je, ker tvori dve zgodbi. Beseda pomeni pikapolonico in le-te prinašajo srečo, jaz pa želim z glasbo prinašati pozi-tivo med ljudi. Hkrati ime pomeni tudi gospodično ptico. Ptice so neomejene, svobodne in takšna sem tudi jaz v glasbi.« Prvi single LadyBird Pridi, dala ti bom cvet je priredba vsem dobro znane uspešnice Dušana Velkaverha in Mojmir-ja Sepeta iz leta 1970, ki jo je nekoč pela Eva Sršen. Z LadyBird prihaja nova, povsem sveža različica skladbe, ki jo je izdala in založila založba StrojMusic, za produkcijo pa je poskrbel Aldo Ivančič. Aranžma je delo LadyBird, video je režiral Neven Korda. SB Foto: ROBERT HUTINSKI NE ZAMUDITE sti za vprašanja, kako se umetnost vključuje v mestno prostorsko planiranje in kako v prostorske načrte, ki nastajajo, vključiti tudi umetnike. Vsekakor nas čaka naporen, vsebinsko pester in zanimiv teden, poln pestrih kulturnih vsebin in tudi tem. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA ... koncerta ameriške džez pevke Gwen Hughes v Plesnem forumu Celje v soboto ob 21. uri. Gre za odlično izvajalko džeza, soula, bluesa in pop-roka, ki smo jo v Celju videli že dvakrat, omeniti velja, da je tudi nominiranka in dobitnica nagrade grammy merit. Zadnja leta veliko nastopa po Evropi, zlasti v Italiji, na Hrvaškem in v Sloveniji, od koder so tudi člani njene spremljevalne skupine. Nastop v forumu že sodi v njeno letošnjo zimsko turnejo, ki bo za Gwen Hughes zelo pomembna, saj bo v Sloveniji izdala svoj prvi evropski cd - Live in Europe. Material za zgoščenko je v živo posnet na evropskih turnejah. V Celju bo vanni Toffoloni - bas, Tomi Purich - bobni, Matija Zelič - ustna harmonika. Vstopnina 15 EUR v pred-prodaji in 20 na dan koncerta . di nekaj inštrumentov, za katere niti sami izvajalci niso prepričani, kako se jih uporablja, in pa seveda narodne noše Južnega Jogurta, ki so že večkrat prejele zlato pla- (zanesljivo bosa) nastopila z zasedbo Mirko Cisilino -trobenta, Klemen Kotar - tenor in sopran saksofon, Marko Črnčec - klaviature, Marco Steffe - kitara, vokal, Gio- ... koncerta kontroverz-ne zasedbe ZMakustik-OOW, aktustične frakcije neverjetnih rokerjev z obale Zmelkoow v klubu Teraz-za v Celju v soboto ob 22. uri. Gre za akustično in krepko predrugačeno zasedbo, ki je še vedno Zmelkoow, kot jih poznamo - z odštekani-mi idejami, še bolj besedili, z imenitnim nastopom in žu-rom, ki jih spremlja. Zadnje čase si sicer pravijo rokerji s pretečenim rokom uporabe, a to je le še ena »finta«. ZM-aqustikOOW bodo, kot pravijo, »približali drugo plat resnično avtentične kulture Južnega Jogurta, katere del je tu- keto na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Strokovnjaki iz Konzorcija evropskih glasbenih akademij in konserva-torijev so njihovo muziciranje označili kot barok folk-džez. Ekipa je posebej ponosna na okrepitve v svoji sestavi - tri miložvrgoleče pevke (in inštrumentalistke), ki so se kljub uspešni maneken-ski karieri odločile za čast in slavo z ramo ob rami muzicirati z utemeljitelji barok folk-džeza«. Je, ni kaj, »možgane na off in s čivavo na plažo« . Vstopnina 15 EUR v pred-prodaji, 20 na dan koncerta . 16 GLASBA NOVI TEDNIK Barni band znova na sceni Izvirni rokerji iz Rogaške Slatine napovedujejo novo ploščo Ko slišiš ime Barni band, začnejo nekje v ozadju zvončkljati zvončki. Kdo so že to? Saj sem že slišal za njih. Kaj že igrajo? Po čem se jih spomnim ...? Bežen, skoraj neotipljiv spomin je usoda benda, ki je bil pred desetletjem med tistimi, ki so bili na sicer res skromni slovenski rokenrol sceni. Tik pred uspehom. Trenutek so zamudili, a zdaj se vračajo. Spet v novi postavi, nabiti z novo energijo, z novimi pesmimi. Jim bo tokrat uspelo? Začnimo pri začetkih, ko je slatinski roker po srcu, duši in obnašanju Aleš Boroš - Barni svoje kantavtorske stihe prvič prelil v čvrst rokenrol, za katerega so poskrbeli glasbeniki »za njim«. Takrat so kot blisk udarili na slovensko sceno s skladbo Naša pesem. Prišla je od nikoder, se priljubila občinstvu, s čvrsto rok glasbeno linijo in z otožno balado, ki ji še večjo prepričljivost daje raskav, nič kaj pevski Bar-nijev glas, je nemudoma »sedla«. Še vedno ne veste, o čem pišem? Pa ob stihu, ki je ponarodel »... mi nismo skakali visoko nad oblake, mi nismo sanjali, le kdo bo sanjal nas, mi nismo poslušali Lojzetove Slake, mi smo samo špilali za vas .« Smo že bližje, mar ne? Trde balade »Na sceni smo dobrih deset let, jaz kot kantavtor, kar še vedno sem, in skupina dobrih glasbenikov za mano, ki je kljub številnim spremembam tista, ki poskrbi za rokenrol. Za to, da so moje balade vsaj nekoliko drugačne, čvrste, trde ...« pravi Aleš Boroš - Barni, alfa in omega Barni banda. In kako komentira zamujeno priložnost, zelo podobno tisti, ki so jo »sosednji« Mi2 s Črtico znali izkoristiti, sam pa je z Našo pesmijo ni. Zakaj in kje se je zalomilo? »Še sam ne vem. Mogoče sem kriv sam, ker so bili to čudni časi. Bend bi malo igral, pa malo spet ne bi ... >Pubeci< so šli svojo pot in vse skupaj smo zastavili narobe. Ko smo izdali prvo ploščo, z Našo pesmijo in s Srno z ulice, je kazalo odlično. Nastopov je bilo veliko, tudi veliki >špili< so bili, potem je vse razpadlo. Dve leti zatem bi morali narediti nekaj novega, da bi šlo dalje, a nismo ...« pojasnjuje usodo takratnih časov Bar-ni. In kje, za vraga, so našli Loj-zetove Slake? »Nič žaljivega nisem mislil s tem verzom. Gre pač za pesem, ki govori o moji generaciji, ki je poslušala drugačno in ne glasbo, kot jo je ponujal gospod Lojze. Nisem več čisto najmlajši, a odraščali smo ob skupinah Pink Floyd, Dire Straits, Rolling Stones, AC-DC in tako dalje. To sem hotel povedati v tej skladbi. Da obstaja Aleš Boroš - Barni (Foto: GrupA) Barni band v akciji na enem od žal redkih koncertov tudi rokenrol in da ga igramo zase .« Zgodbe v glasbi Kakršne koli primerjave v glasbi, še posebej v rokenrolu, so nehvaležne, a jim nekako ni mogoče ubežati. V misli seveda najprej pridejo Mi2. Že zaradi bližine obeh krajev, pa zato, ker so se kot mladci družili. Je res to okolje, to Obsotelje tako posebno? Primerjava je tu. Ne zgolj zaradi bližine, prijateljstev, zaradi trmastega vztrajanja pri rok glasbi. Predvsem zaradi načina pripovedovanja zgodb. Naj bo to komu prav ali ne, Mi2 so postali vrhunski slovenski bend zaradi besedil, zapakiranih v trd rokenrol. Posebnost njihovih besedil pa so vsakdanje lokalne zgodbe. Barnijeve niso prav nič drugačne. Tudi pri njem gre za spomine na mladostne ljubezni, na ulico in druženja, na reči, ki so jih kot mulci ušpi-čili. »Moja glasba je mišljena kot kantavtorska, pri čemer moram vse svoje glasbenike pohvaliti za sodelovanje pri aranžmajih, zlasti pri kitarskih, saj naredijo stvar mnogo močnejšo, kot bi sicer bila. Sama besedila so zgodbe. Pišem življenjske zgodbe, ki sem jih doživljal ali jih še. Na ploščah zvenijo mehkeje, v živo pa so odigrane s >šusom<, močneje kot na ploščah,« pravi Barni. Njegove pesmi so torej zgodbe iz vsakdana. »Nič kompliciranega, zapišem, kar vidim. Pesem pride sama, nikoli načrtno. Vsaka nastaja več let. Nikoli ne izhajam iz me- lodije, na katero bi obesil besedilo. Vse je v glavi, pride naenkrat in potem to počasi dodelujem, včasih tudi po deset let.« O primerjavi z Mi2 pravi: »Neke primerjave so možne, smo le generacija, >frendi< od najstniških let in pišemo o sličnih stvareh. A oni so šli hitro naprej in so v prvi ligi, jaz in moj bend pa še vedno prihajamo.« V tretje gre rado V zadnjih mesecih je za Barnija glasba spet v ospredju. Nastaja namreč nova, že tretja plošča. »Lanskega aprila smo zastavili na novo in, upam, tudi bolj resno. Gradivo je nastajalo zadnja tri leta, na razpolago imamo skoraj 20 skladb in izbrali bomo najboljših deset ali dvanajst za album. Ta naj bi izšel konec pomladi ali na jesen, če se kaj zalomi. Bolj resno bo, če ga napovem za jesen, bomo pa snemanje zagotovo končali že to pomlad.« O glasbi pa Barni pravi takole: »To je zanimiv konjiček, ki ne prinaša veliko denarja, je pa zanimiv in zelo pester. Ko se začneš s tem resneje ukvarjati, ne moreš več nehati. Barni band ob Alešu Bo-rošu - Barniju trenutno sestavljajo še Boštjan Imen-šek na kitari, basist Boštjan Selič, bobnar Sandi Kampuš in klaviaturist Klemen Drofenik, občasno se jim pridruži še levoroki kitarist Goran Koražija, ki je aranžiral kitare na prvih dveh ploščah, zdaj pa igra s celjsko skupino Multiball. Tudi po nekaj letih pavze se moraš vrniti.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Uspešni hišniv mišek Stane Špegel www.novitednik.com Naš hišni mišek, kot mu pravimo tudi zaradi njegovega umetniškega imena House-Mouse, je uspešen na številnih področjih, pa ga kljub temu ne boste slišali na kakšni radijski postaji. Le njegovo ime vam v programu Radia Celje večkrat omenimo. Je namreč naš glasbeni urednik. Njegovo ime boste našli pod številnimi projekti, ki se dogajajo predvsem v Velenju, je skladatelj elektronske in eksperimentalne glasbe ter avtor večmedijskih vsebin. Njegov prispevek bo tudi na albumu Arsov: Etnotronika. Arsov je glasbenik in producent, avtor aranžmajev ter glavni izvajalec na omenjenem albumu. Et-notronika je že deseta zgoščenka, ki jo je soustvaril kot avtor in izvajalec in bo izšla v februarju. Na njej je 12 že uglasbenih ljudskih pesmi, prirejenih v izvirna glasbena dela v najrazličnejših elektron- Naslovnica albuma Etnotronika, pri keterem je sodeloval Stane Špegel. skih žanrih. Sodeluje 12 priljubljenih slovenskih pevcev in pevk, dodan je remix Sta- neta Špegla HouseMousea (ki je tudi oblikovalec celostne podobe zgoščenke). SB Šestčlanska odprava s Celjskega v Andih. Na najvišjih vrhovih Ekvadorja Šestčlanska odprava s Celjskega osvajala najvišje vrhove ekvadorskih Andov Nedavno se je iz Ekvadorja vrnila šestčlanska odprava alpinistov s Celjskega. V treh tednih so osvojili najvišje vrhove ekvadorskih Andov. Vodja odprave je bil alpinist Tomo Videnšek iz Vojnika, načelnik Alpinističnega odseka (AO) Grmada Celje, ki je osvojil že mnogo vrhov, tudi vse pomembnejše v Evropi. Poleg njega so bili v odpravi še Andrej Palir, Katja Jurjovec, Brane Škornik (vsi iz AO Grmada) ter Sebastjan Jaz-binšek (PKR Šentjur) in Rok Dečman (AO Celje Matica). Podvig so načrtovali približno eno leto. To je bila njihova prva odprava v ekvadorsko gorovje, a ne tudi prva v Ande. Člani AO Grmada so Ande že osvajali leta 2007, medtem ko je Tomo Viden-šek po njih plezal že večkrat. Med drugim je že osvojil tudi najvišji vrh tega gorovja, 6.996 metrov visoko goro Aconcaguo. Prav zdaj je Vi-denšek spet v Argentini. Južna Amerika, latino temperament in tamkajšnje kordilje-re ga že od nekdaj privlačijo. Njegov cilj je preplezati in osvojiti čim več vrhov Andov. Himalaja ga ne mika toliko, saj si je za vzpon nanjo treba vzeti vsaj dva meseca časa, pravi, medtem ko za odpravo v Ande, kakršna je bila nedavna, zadostujejo trije tedni. Prestolnica na vrhu Triglava Čeprav je država Ekvador za večino bolj znana po bananah kot po gorovju, se po- naša tudi z mogočnimi petin šesttisočaki. Ti so bili seveda glavni cilj omenjene odprave. »Gore v Ekvadorju so večinoma vulkanskega izvora, med njimi je tudi veliko še vedno aktivnih ognjenikov. Temu primerno so razpršeni vsak k sebi in vzbujajo s tem še mogočnejši videz. Največjo višino doseže Chim-borazo, 6.310 metrov. Njegov vrh je zaradi zemljine elipsaste oblike tudi najbolj oddaljena točka od središča Zemlje, se pravi na nek način tudi >najvišja gora na sveta, kot se radi pohvalijo domačini. Drugi po višini - Co-topaxi - ki je še vedno aktiven vulkan, zaradi pogreznjenega stožca v lastni krater ne presega 6.000 metrov, visok je 5.897 metrov, sledi pa mu še devet pettisočakov in cel kup štiritisočakov,« ekvadorsko gorovje oriše Vi-denšek. Odprava si je zadala cilj, da začne gorovje osvajati z lažjimi vzponi na nekaj štiri- in pettisočakov, nato pa osvoji še višje in težje dostopnejše vrhove Illiinize sur (5.126 m), Cotopaxija (5.897 m) in Chimboraza (6.310 m). Sicer se je aklimatizacija (prilagajanje na višino, op. p.) začela že ob prihodu alpinistov v ekvadorsko prestolnico Quito, ki leži na približno takšni višini kot naš Triglav. Največja težava, s katero so se celjski alpinisti soočili v ekvadorskem gorovju, sta bila mraz in veter. Temperature so se spustile več kot dvajset stopinj pod ničlo. Pri takem mrazu ni težko stakniti ozeblin. A na srečo ni bilo nič hujšega. »Malo smo pomrznili v prste. To se hitro zgodi. Meni se je to že večkrat pripetilo. Če si dolgo na mrazu, niti ne opaziš, da si že ozebel,« eno manj prijetnih izkušenj v gorah omeni Videnšek. Pod njimi nevihte, nad njimi jasno nebo Drugih nevšečnosti odprava, ki je vrhove Ekvadorja osvajala ponoči, ni imela. »Startali smo okoli enajste ure zvečer, tako da smo bili do svita na vrhu in do poldneva že nazaj v dolini. Popoldne se namreč vreme tam poslabša, nastanejo nevihte, pa tudi ledeniki se zmehčajo. Ker se vanje upre sonce, se začnejo krušiti. Če te zadenejo, je po tebi, zato smo v glavnem ple- zali ponoči s svetilkami,« pripoveduje vodja odprave, ki ga je alpinizem zasvojil pred približno dvema desetletjema. Članom odprave bo še posebej ostalo v spominu doživetje na gori Cotopaxi, ko so pod seboj gledali tropske nevihte. »Gorovje se tam dvigne kar iz džungle. Pod nami so bili oblaki in dež, na vrhu pa je bilo jasno. Fantastičen pogled,« se spominja Videnšek in dodaja, da je njihova odprava v celoti zelo dobro uspela, saj so dosegli vse zastavljene cilje. Temu je botrovala dobra organizacija odprave, a tudi dobra psihofizična pripravljenost članov. Tudi vremenske razmere so bile ugodne, saj so za odpravo izbrali obdobje, ki v Ekvadorju velja za najbolj stabilno (kratka suha zima). Seveda pa šestčlanska odprava ni samo plezala po ledenikih, ampak si je v Ekvadorju vzela tudi čas za oglede naravnih in kulturnih znamenitosti ter za druženje z domačini. Kot pravi Tomo Videnšek, so ljudje v Ekvadorju zelo prijazni. Angleščina jim sicer ni najbolj domača, a če znaš špansko, ni težav. Sicer je Ekvador zelo poceni država. Dobro se lahko naješ že za dva dolarja, medtem ko pivo ne stane niti dolar. In ker velja, da nad tisoč metri ni greha, lahko ob koncu mirne duše izdamo, da so člani odprave vsak osvojeni vrh tudi dobro »zalili« ... BOJANA AVGUŠTINČIČ 18 ŠPORT NOVI TEDNIK Rok Marguč, Tone Vogrinec, Glorija Kotnik in Primož Pikl verjamejo, da bodo iz Kanade prišli zadovoljni. V Vancouver pet športnikov s Celjskega V sredo se je na Ljubljanskem gradu predstavila slovenska reprezentanca za zimske olimpijske igre, ki se bodo začele 12. februarja v Kanadi. Prireditve, ki jo je Olimpijski komite Slovenije pripravil na temo ledene pravljice, so se poleg 45 športnic in športnikov, ki bodo zastopali slovenske barve na igrah, udeležili tudi preostali zastopniki 97-član-ske delegacije. Na čelu olimpijcev bo tudi letos, že desetič, Tone Vogrinec: »Izmed vseh reprezentanc, ki so bile do zdaj na olimpijskih igrah, menim, da je letošnja sestava najboljša, in verjamem, da se bomo domov vrnili zadovoljni.« V Kanado bodo odpotovali tudi smučarski skakalec, Ljubenec Primož Pikl, smučarja Bernard Vajdič, ki prihaja iz Velenja, in Ana Drev iz Šmartne-ga ob Paki ter deskarja na snegu, Velenj-čanka Glorija Kotnik in Celjan Rok Mar-guč. Za 20-letno Kotnikovo bodo to prve olimpijske igre, normo zanje pa je dosegla že pred dvema letoma: »Ne upam si ničesar Zabili 20 golov, prejeli enega V) u1 napovedovati. Vsekakor si želim dobro vožnjo in uvrstitev v finale, ampak do mojih nastopov je še nekaj časa, zato v Kanado potujem že v začetku februarja, da se bom aklimatizirala in navadila na tamkajšnji sneg.« Športniki so se v Ljubljani izkazali tudi kot manekeni, kjer so navzočim predstavili olimpijsko kolekcijo oblačil. V spremljevalnem programu sta poleg plesalk za še prijetnejše vzdušje poskrbeli violinistka Alenka Semeja in pevka Nuša Derenda. Za konec uradne predstavitve, ki se je začela s polurno zamudo, pa je trenutno eden najboljših alpskih smučarjev Andrej Jerman v imenu vseh športnikov zaprisegel, da bodo sledili olimpijskim načelom in spoštovali protido-pinška pravila. Napol v šali je na izziv voditeljev prisegel še, da se bodo naši olimpijci iz Vancouvra gotovo vrnili z vsaj eno medaljo. MOJCA KNEZ Foto: GrupA Nogometaši CM Celja so svoje sposobnosti preizkusili že na štirih pripravljalnih tekmah. V soboto so na Olimpu premagali hrvaškega prvoligaša Međimurje z 2:0. Najprej je zadel Roman Bezjak, nato so gostje po ostri podaji Ane-ja Lovrečiča poslali žogo v lastna vrata. Celjski gol je ostal nedotaknjen, prikradel se je zvrhan koš sreče, Čakovča-ni so bili nekajkrat sila nespretni v izjemnih položajih. V sredo pa so Celjani napolnili mrežo dru-goligaša Šentjurja (7:0). Tri gole je dosegel Slaviša Dvo-rančič, dva Rajko Rep, po enega pa Roman Bezjak in 24-letni kamerunski napadalec Akamba, ki je na preizkušnji. Trener Celjanov Milan Đuričić je bil premražen: »Međimurje je bilo doslej naš najmočnejši nasprotnik. V prvem polčasu je naša izkuše-nejša postava izkoristila določene prednosti in solidno realizirala svoje prednosti. V drugem polčasu se je mlajša postava zgledno borila, veliko tekla, toda v hitri igri ji niso uspevale natančne podaje in izgubila je veliko žog. Trudili so se, da ne dobijo zadetka, namesto da bi ogrožali nasprotna vrata. Test je bil zelo primeren za mlajše igralce.« Proti Šentjurju je spet imel na voljo Dvoran-čiča: »Zaradi trše podlage je imel v soboto prosto. Resnejših zadev glede poškodb sicer ni, razen pri Breziču in Štrausu, ki nista z nami že deset dni. Pričakujemo, da bomo kmalu popolni.« Precej časa se opleta s podpisom pogodb Puri-šiča in Omerovi-ča, potem pa se nič ne zgodi. »Težko je govoriti o tem, vprašanje je namreč, kaj lahko tu postori vodstvo kluba. Finance so v ospredju. Lahko si marsikaj zaželim, toda vse je zastonj, če predloga ne podpre uprava. Jutri bomo gostovali pri Muri. Spet bodo vsi igralci dobili priložnost. Pridni so na treningih. Zadovoljni smo, no, z vremenom ne, a imamo, hvala bogu, pri roki umetno travo, ki jo s pridom izkoriščamo in lahko nekaj stvari od začrtanih tudi izpolnimo.« Na prvih dveh tekmah so bili Celjani boljši od Krškega (5:1) in Dravinje (6:0). DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Nogometaša Anel Omerovič in Dejan Pu-rišič sta včeraj le podpisala pogodbi s CM Celjem. 19-letni branilec Omerovič je bil nazadnje član praške Sparte, 26-letni napadalec Purišič pa je nasprotnikove mreže tresel v dresu Aluminija. Oba sta zvestobo obljubila do konca sezone. Na preizkušnji ostaja kamerunski napadalec Akamba. Branilec iz Velenja Anel Omerovič je včeraj vendarle podpisal pogodbo s CM Celjem. Luka Lindič (levo) in Luka Kranjc Najboljša alpinista sta iz Celja Luka Lindič in Luka Kranjc, člana alpinističnega odseka PD Matica, sta bila izbrana za najuspešnejšega oziroma najbolj perspektivnega alpinista preteklega leta. V začetku tedna je bila v Kulturnem domu Domžale podelitev priznanj za najboljše alpiniste leta 2009. Po mnenju Komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije sta s težkimi vzponi tako doma kot v tujini najbolj prepričala Celjana Luka Lindič in Luka Kranjc. Lindič si je prislužil laskavi naziv najboljšega alpinista, medtem ko je Kranjc najperspektivnejši alpinist. Obe priznanji potrjujeta, da v PD Matica še vedno vzgajajo vrhunske alpiniste, ki nadaljujejo tradicijo Cica Debeljaka, Frančka Kneza, Jožeta Zupana, Matije Jošta ... MOJCA KNEZ Foto: ROK DEČMAN Premoč Velenjčanov V Šentrupertu nad Laškim je bila v pravi zimski idili tekma v smučarskih skokih. Sodelovalo je 26 tekmovalcev iz šestih klubov Štajersko-Koroške regije, ki so se pomerili v sedmih starostnih kategorijah. Na manjši skakalnici (K=25) je bil najboljši desetletni Vid Vrhovnik iz Velenja. Na večji skakalnici (K=45) je bil med dečki do 13 let najboljši Matevž Samec, med dečki do 15 let Patrik Vitez, med mladinci Robi Vitez (skoka 42,5 in 45 m) in pri članih Žiga Omladič (44 in 42,5 m), vsi iz SSK Velenje. Zanimivo je bilo tudi med veterani. V kategoriji do 45 let je bil prvi Anton Skalič (SK Vrh nad Laškim) pred Dušanom Vukom (ŠK Šentrupert), nad 45 let pa je zmagal Milan Potočnik (Jablance) pred Srečkom Škobernetom (SK Vrh nad Laškim). DŠ X U OMU-l-ll ogometa Stanko Sebič za Hopse Špagetarji pobegnili Po tekmah 7. kroga in še nekaterih zaostalih srečanjih se je vrh 1. lige malce raztegnil. Izidi 7. kroga: Špagetari-ja&Pizzerija Koper - Down town&Šargi 11:7, www.javna-drazba.si - Caffe del Moro 7:7, Marinero - Mar-Pog 0:3 (b. b.). Najboljši strelci: Karič (Down town) 19 golov, Filovič (Caffe del moro) 17, Kroflič (www.javnadrazba.si) 14. Izidi 7. kroga v 2. ligi: Chip Monaco - AH Škorjanec Hoch-kraut 5:8, Agadir - FC Hudi-nja 9:7, Sim Schiki - Splošna bolnišnica Celje 1:8, Sbit -Amaterji 7:10, Elektro Celje -Hladno pivo 5:11. Po 18 točk imata Škorjanec in Monaco, Schiki 15, Hladno pivo 13 ... Izid 7. kroga v veteranski ligi: Klateži-Taverna Carraro -Kremenčkovi Ledas 5:6. Kre- menčkovi imajo 18 točk, Klateži 13. Jutrišnji spored: Janezi -www.javnadrazba.si (13.10), www.javnadrazba.si - Caffe del Moro (14.00), Mali Pariz - Marinero (14.50), www.javna-drazba.si - Klateži (15.40), Kremenčkovi - Črički (16.30), Schiki - Janezi (17.20), Škor-janec - Sbit (18.10), FC Hudi-nja - Monaco (19), SB Celje -Agadir (19.50), Elektro Celje - Schiki (20.40), Hladno pivo - Amaterji (21.30). 1. zimska liga RADIO CELJE 1. ŠPAGET. IN PIZZERUA KOPER 16 +31 2.WWWJAVNADRAZBA.SI 12 +23 3. CAFFE DEL MORO 10 +7 4. MAR-POG 9 ■11 5. DOWN TOWN&ŠARGI 7 A 6. MALI PARIZ (-1) 5 ■17 7. MARINERO (-1) -1 ■29 V sredo sta Koper in Helios odprla 16. krog državnega košarkarskega prvenstva. Preostale tekme, v katerih se bodo merili tudi Zlatorog, Elektra, Šentjur in Hop-si, bodo na sporedu jutri. Vse štiri ekipe s Celjskega so si pred začetkom sezone zadale za cilj uvrstitev v ligo za prvaka. Polzelanom in Šo-štanjčanom se cilja sicer oddaljujeta, a še niso vrgli puške v koruzo. V obeh taborih menijo, da je sedem tekem dovolj, da se stvari obrnejo. Polzelane je v januarju zapustilo precej igralcev, zato se morajo pred odločilnimi tekmami v prvem delu prvenstva krepiti z novimi. Zadnji, ki se jim je pridružil, je 25-letni Stanko Sebič, Šentjurčan, ki je zadnjih pet sezon nosil dres novomeške Krke. Gre za 204 cm visokega krilnega centra, ki se v letošnji sezoni pri »farmacevtih« ni ravno naigral. Odigral je deset tekem, na katerih je v povprečju zbral 1,8 točke in 1,9 skoka. Sebič bo že prvo tekmo v dresu Hop- Med elito s pomlajeno zasedbo Enajst slovenskih judoistk bo konec tega tedna nastopilo na tekmi svetovnega pokala v Sofiji, kar pet jih prihaja iz celjskega Sankakuja. Med odsotnostjo poškodovanih Urške Žol-nir in Petre Nareks bodo v bolgarsko prestolnico odpotovale Lucija Polavder, Tina Trstenjak, Vlora Beđeti, Ana Velenšek in Anja Pečnak. Njihov klubski trener Marjan Fabjan je tudi strokovni direktor zveze: »Zasedba je pomlajena. Svojih varovank ne bom obremenjeval z visokimi uvrstitvami, čeprav so jih nekatere že sposobne. Narek-sova se bo po poškodbi pogačice kmalu vrnila na tatami, pred Žolnirjevo, ki sicer potuje z nami v Bolgarijo, pa je daljše obdobje rehabilitacije po operaciji kolen.« Glavni adut bržkone kar celotnega slovenskega juda v tem letu bo Lucija Polav-der, turnir v Sofiji bo njena že tretja letošnja preizkušnja: »V Koreji sem izgubila uvodno borbo, na državnem prvenstvu sem dobila vse, čeprav še nisem prikazala vrhunskega juda. Upam, da ga bom v nedeljo in da se bom zavihtela do boja za odličja.« Na EP na Dunaju in tudi na SP v Tokiu bo med kandidatkami za medalje. »Največ od mene pričakuje javnost, toda to zame ne pomeni psihološke obremenitve. Pripravljam se na vso moč in vem, da na vsaki tekmi dam vse od sebe.« Kolikšna je razlika med EP in SP? »V moji kategoriji, najtežji, slabših tekmovalk pravzaprav ni. Že v uvodnem krogu je možno vse, tudi na evropskem prvenstvu. Na SP pa se kakovost le še poveča s tekmovalkami iz Azije in Amerike,« trdi Polavderjeva. Zaradi previsokih stroškov bodo fantje izpustili tekmo svetovnega pokala v Tbili-siju. Judoisti Sankakuja Roki Drakšič, Matjaž Trbovc in Tadej Zalaznik bodo prvo priložnost dobili 12. februarja na Dunaju. Po EP v avstrijski prestolnici (23. do 25. aprila) se bo že začel boj za kvalifikacijske točke za pot na olimpijske igre v London. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Lucija Polavder sov igral proti svojemu nekdanjemu delodajalcu Krki. Zlatorog in Šentjur se prav tako odpravljata na gostovanji. Laščani bodo odpotovali v Škofjo Loko, medtem ko se bo Šentjur v Ljubljani pomeril s Parklji. Obe ekipi si želita vknjižiti novi dve točki, ki bi jima utrdili položaj v zgornjem delu lestvice. Šoštanjčani so v zadnjih prvenstvenih krogih povsem odpovedali, saj imajo zabeleženih pet zaporednih porazov. Trener Borut Cerar je še vedno optimističen, saj meni, da njegovi fantje lahko zmagajo na vsaj petih prihajajočih tekmah od sedmih. Jutri bodo gostili ljubljanskega Slovana, ki ima štiri zmage več od njih in zaseda 4. mesto. Laščani zelo zadovoljni Košarkarska zveza Slovenije je v sredo opravila žreb parov četrtfinala slovenskega pokala. Že tretjič zapored se bosta srečala petnajstkratni zmagovalec Union Olimpija in domžalski Helios. Zlatorog se bo meril s Škofjo Loko, Šentjur z Geoplinom Slovanom in Hopsi s Krko. Zaključni turnir bo od 18. do 21. februarja v Novem mestu, kjer ne bo šoštanjske Elektre, ki je v prejšnji sezoni poskrbela za pravo senzacijo, ko je v polfinalu izločila letošnjega gostitelja turnirja, novomeško Krko. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Če bo Sandi Čebular tako razpoložen na vsaki prihajajoči tekmi, kot je bil na pretekli, ko je dosegel 42 točk, potem se Šentjurju ni treba bati za uresničitev ciljev. Praktično že tretje Košarkarice celjskega Merkurja so uspešno zaključile krajšo turnejo po Črni gori in južni Hrvaški. V treh dneh so odigrale dve tekmi Jadranske lige in prihranile precej denarja. S 16 točkami razlike so zmagale v Bijelem Polju, v ponedeljek pa so slavile še v Dubrovniku, ko so s kar 109:49 odpravile nemočne Dalmatinke. Celjanke so na lestvici tretje in so si že zagotovile nastop na zaključnem turnirju. Za deseto zmago (na 15 tekmah) so koše dosegle: Ana Turčinović 24, Kristina Verbole 22, Nika Barič 16, Matea Tavić 13, Anja Klavžar 13, Lea Ja-godič 11 in Rebeka Abramovič 10. Jutri bodo sproščene pričakale vodilni Gospić, nato bodo gostovale v Kranjski Gori, redni del pa bodo zaključile v Celju proti Medveščaku, ki ima poleg Mladega Krajišnika še teoretične možnosti, da prehiti Merkur. DŠ V Laškem se bo plesalo Začetek zaključka Savinjska košarkarska liga se bliža koncu. V rednem delu je vseh sedem zmag zbralo Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje, pet BSB Otok Celje, po štiri Vrani Vransko, Študentski klub Žalec in Brglez.com Polzela, tri KK Veterani Zlatorog Laško, eno Pungi bar Tip-top Polzela, Griže pa nobene. V nedeljo se bosta ob 10.30 v prvem polfinalu pomerila BSB Otok Celje in Vrani Vransko, v drugem pa ob 11.45 Kamnoseštvo Vogrinec in ŠK Žalec. Zaključni boji bodo 7. februarja. V rednem delu je Uroš Godler (Kamnoseštvo Vogrinec) dosegel največ točk, obenem je imel tudi najboljši izkoristek pri prostih metih (40-35). DEAN ŠUSTER Jutri bo v dvorani Tri lilije državno prvenstvo v standardnih plesih, ki ga v sodelovanju s STIK-om prireja PK Lukec. Za tekmovanje je v vseh starostnih kategorijah prijavljenih 65 slovenskih parov. Zavrteli se bodo v ritmih angleškega in dunajskega valčka, tanga, slow foxa in quick stepa. Šest slovenskih sodnikov bo poleg tehnike in koreografije ocenjevalo tudi stilsko podobo plesalcev. Med tekmovanjem, ki se bo s pred-tekmovanjem začelo ob 15. uri, slavnostno odprtje in finala pa bodo na sporedu ob 18.30, bo poskrbljeno za spremljevalni program, ko se bodo s showi predstavili plesalci iz PK Lukec, laške ma-žorete in pihalna godba. MOJCA KNEZ Lovro Rožič in Lara Volpe sta člana PK Plesni val, a na tem prvenstvu še, žal, ne bosta nastopila. PANORAMA ROKOMET 1. SL (ž), 16. krog: Celje Celjske mesnine - Zagorje 23:36 (11:22), Ptuj - Celeia Žalec 34:38 (19:21). Vrstni red: Krim Mercator 32, Zagorje 28, Olimpija, Celeia Žalec 25, Krka 18, Ptuj 15, Celje 12, Izola 11, Burja, Piran 9, Kočevje 2. ŠPORTNI KOLEDAR Petek. 29. 1. KOŠARKA 1. SL (ž), 15. krog: Konjice - Ježica (20.30). MALI NOGOMET 2. SL - vzhod, 13. krog, Ormož: Tomaž - Nazarje (19.30). Sobota. 30. 1. KOŠARKA 1. SL, 16. krog, Šoštanj: Elektra - Geoplin Slovan (19), Škofja Loka: TCG Mercator - Zlatorog, Novo mesto: Krka - Hopsi, Ljubljana: Parklji - Šentjur (20). 1. B SL, 16. krog: Postojna - Konjice (19). 2. SL - vzhod, 15. krog, Ljubljana: Ilirija - Pakman, Podčetrtek: Terme Olimia -Lastovka, Vransko: Vrani -Radenska Creativ (19). Jadranska liga (ž), 15. krog, Celje: Merkur - Gospić (18). ROKOMET 1. SL (ž), 17. krog: Celeia Žalec - Krka (18). ODBOJKA 1. SL, 1. krog, zelena skupina, Slovenska Bistrica: Svit - SIP Šempeter (19.30). 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Umor Velenjčana še vedno nepojasnjen Pritožba na izrek oprostilne sodbe - Se bo sojenje za umor in napeljevanje k umoru začelo znova? Oktobra lani so na celjskem okrožnem sodišču oprostili obtoženega za umor Nenada Miroviča in obtoženega napeljevanja k umoru Gregorja Britovška. Preverili smo, kaj se dogaja s primerom skrivnostne smrti mladega Matjaža Volka pred osmimi leti. Ustreljenega so ga našli v Ljubljani, vendar so okoliščine smrti, še posebej zaradi oprostilne sodbe, ostale skrivnostne in nepojasnjene. Dvojica je ves čas zanikala vpletenost v umor. Sodni senat je vodil sodnik Martin Jančar, sojenje pa je trajalo več kot leto dni. In ker so bile obravnave maratonske tudi zaradi neresno-sti prič, ki na zaslišanje niso vedno prihajale, se je zgodilo, da so sojenje končali le nekaj ur prej, preden se je Miroviču iztekel pripor. Ta je bil zaprt več kot leto dni, saj je bila za njim pred tem razpisana tiralica. Bil je namreč tudi glavna priča v primeru, brez njega pa Britovš-ku niso mogli soditi zaradi napeljevanja k umoru. Glavni razlog za oprostilno sodbo je bilo pomanjkanje dokazov. Kako se je lahko to Tožilec Edvard Ermenc se nikakor ne strinja z oprostilno sodbo. (Foto: GrupA) Sodnik Martin Jančar. Senat je pod njegovim vodstvom obtožena oprostil. (Foto: SHERPA) zgodilo, ni jasno očetu pokojnega Jožetu Volku, ki je nad sojenjem in sodbo zgrožen in ogorčen. Na oktobrsko odločitev se je pritožil tožilec Edvard Ermenc: »Zaradi nestrinjanja z dokazno oceno sodišča prve stopnje sem sredi decembra vložil pritožbo.« Primer bi moral zdaj biti že na višjem sodišču, če ga tam ni, je le vprašanje, kje se je »zataknil«. Glede na obsežnost zadeve je vprašanje, ali bo višje sodišče svojo odločitev izreklo pred pomladjo. 25-letni Volk je umrl zaradi štirih strelov iz neposredne bližine. Obtožnica je navajala, da naj bi streljal Mirovič, ki je Volka sprem- ljal v Ljubljano na prošnjo Britovška. Vendar je dejal, da v Ljubljani ni bil, prav ta- ko je zanikal, da bi mu dru-goobtoženi dal kakšno pištolo in naročil umor. V ozadju naj bi bila neuspel posel s preprodajo avtomobilov in dolg. Mirovič je nato v zadnjem trenutku tudi spremenil zagovor in tudi alibi, s tem je sodišču porušil še zadnjo možnost, da ga obsodi. Le nekaj minut po izreku oprostilne sodbe je odkorakal na prostost. Zapletlo pa se bo, če bo višje sodišče odločilo, da mora postopek v ponovno sojenje, Mirovi- ča pa ne bo v Sloveniji. Če bo odšel v Srbijo, kar je napovedal, se obravnava spet ne bo mogla začeti, saj s Srbijo naša država nima podpisanega dogovora o izročitvi osumljencev kaznivih dejanj. Vendar je Mirovič sam obenem dejal, da če bo ponovno sojenje, bo zagotovo prisoten. Če bo res tako, bomo videli, v kolikor bo višje sodišče sojenje vrnilo tja, kjer je bilo že pred leti - na začetek. SIMONA ŠOLINIČ POPRAVEK Celjsko sodišče: sodili žrtvi in ne povzročitelju Zdravko Šoba in Tomaž Starina v sodni dvorani Nadaljevanje sojenja Šobi in Starini Na okrožnem sodišču v Celju se je v torek nadaljevalo sojenje Zdravku Šobi, ki ga obtožnica bremeni dveh poskusov umorov, in Tomažu Starini, ki je osumljen kaznivega dejanja napeljevanja k poskusu umora. Gre za ponovljeno sojenje Radečanoma, saj je bilo prvo na celjskem višjem sodišču razveljavljeno. Na prvem sojenju je bil Šoba oproščen, Starino pa so zaradi napeljevanja k poskusu umora obsodili na sedem let zapora. Naj spomnimo: 10. oktobra 1993 v zgodnjih jutranjih urah je v Majcnovi ulici v Radečah prišlo do revolveraškega obračuna med preprodajalci mamil. Prvoobtoženi Šoba naj bi v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti (v času dogodka je bil močno vinjen) poskušal umoriti Roberta Ribiča in Branka Jevševarja. Na oba naj bi streljal z vojaško avtomatsko puško znamke Kalašnikov v trenutku, ko sta sedela v osebnem vozilu. Pri tem naj bi bil zadel le Ribiča in mu prizadejal poškodbe glave in ledvenega dela hrbtenice. Ribič je zaradi tega odtlej na invalidskem vozičku. Šobo naj bi k temu dejanju najprej nagovoril, na kraju dogodka pa pri tem še spodbujal Tomaž Starina, saj je bil z Ribičem in Jevševar-jem v sporu. Slednja naj bi mu skušala ukrasti drogo, pripravljeno za prodajo. Torkovo nadaljevanje glavne obravnave je minilo v znamenju ogleda CD-ja, ki so ga novembra lani posneli ob delni rekonstrukciji dogodka na kraju streljanja v Radečah. Nato so si prisotni ogledali še slike po streljanju, ki jih je posredovala policija. Nadaljevanje glavne obravnave je razpisano za 3. marec, ko bodo zaslišali policista Braneta Strmeckega, ki bo moral razložiti, kaj se je dogajalo z jakno Zdravka Šobe po tistem, ko so mu jo zasegli. GP Foto: SHERPA V vašem časopisu z dne 29. 12. 2009 ste objavili članek »Celjsko sodišče: sodili žrtvi in ne povzročitelju«, v katerem je bilo delo Okrajnega sodišča v Celju prikazano neobjektivno. Zaradi navedenega mi 14. člen Sodnega reda nalaga, da v skladu z 26. členom Zakona o medijih od vas zahtevam objavo popravka članka. Naslov članka namreč namiguje na ugotovitev, da je bilo pred sodnico na oddelku prekrškov Okrajnega sodišča v Celju sojeno napačni osebi. Iz vsebine vašega članka pa sledi, da Okrajno sodišče v Celju okoliščin prometne nesreče ni povsem pojasnilo in da so bile nekatere stvari v sodbi tudi nekoliko nejasno zapisane. Zapisano je, da je bila voznica kolesa Helena Rozman (v nadaljnjem besedilu: voznica kolesa) udeležena v prometni nesreči, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila Audi. Voznica kolesa naj bi vozila po kolesarski stezi Gregorčičeve ulice iz smeri Kersnikove ulice proti Ljubljanski cesti. Zapeljala naj bi na prehod čez Gregorčičevo ulico, ki zavija desno v Ljubljansko ulico, tedaj pa je vanjo trčil voznik osebnega avtomobila Audi. Vse v predhodnem odstavku povzete navedbe iz vašega članka bralca usmerjajo do zaključka, da sodišče ni ravnalo tako, kot bi moralo ravnati. V kolikor bi ravnalo pravilno, bi moralo soditi voz- niku osebnega avtomobila in ne voznici kolesa. V članku je tako Okrajnemu sodišču v Celju očitano, da ni pravilno opravilo svojega dela. Takšen neutemeljen očitek pa škoduje ugledu sodišča. Zaradi navedenega je potrebno pojasniti dejstva, ki so sodišče pripeljala do ugotovitve, da je prometno nesrečo povzročila voznica kolesa. Voznici kolesa so policisti namreč izdali plačilni nalog zaradi kršitve 3. odstavka 27. člena Zakona o varnosti cestnega prometa in sicer ji je bilo očitano, da je s kolesom spremenila smer vožnje, pri tem pa se ni prepričala, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu in svoje namere ni pravočasno in nedvoumno nakazala z vodoravno odročeno roko. Voznico kolesa je v postopku pred sodiščem zastopal odvetnik, ki je zoper izdani plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Celju je v postopku odločalo na podlagi dokazov, ki so jih pri ogledu kraja prometne nesreče pridobili policisti in na podlagi dokazov, ki jih je predlagala voznica kolesa. Poleg voznice kolesa so bili v postopku zaslišani tudi voznik audija ter policist, ki je opravil ogled prometne nesreče. Sodišče je od zavarovalnice, pri kateri je imel voznik audija zavarovano svoje vozilo, pridobilo tudi zapisnik o cenitvi škode in fotografije poškodovanega vozila. Zakaj je bila zahteva za sodno varstvo voznice zavrnjena in zakaj sodišče ni verjelo njenemu zagovoru, da je vozila pravilno, je sodišče voznici kolesa natančno pojasnilo v obrazložitvi sodbe dne 20. 10. 2009. Posebej se je oprlo na fotografije iz katerih sledi, da je bil audi poškodovan zgolj po sprednjem desnem blatniku, sprednjih desnih vratih in pokrovu motorja, torej po desnem boku vozila. Na prednjem odbijaču, ki bi bil poškodovan, če bi do prometne nesreče prišlo tako, kot je opisala voznica kolesa, pa ni bilo niti praske. Na podlagi vseh izvedenih dokazov sodišče, v skladu z načelom proste presoje dokazov po 71 čl. Zakona o prekrških (ZP-1), tako ni moglo priti do drugačnega zaključka, kot da je voznica kolesa trčila v osebni avtomobil in storila prekršek, ki se ji je očital. Pri tem je še potrebno poudariti, da je sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo posebne olajševalne okoliščine in je storilki izreklo namesto predpisano globe le opomin kot najmilejšo možno sankcijo. DARKO BELAK, predsednik sodišča okrožni sodnik - svetnik ■ V ■ Va V V ■ I Dnevi požarov in neočiščenih dimnikov V zadnjem tednu skoraj ni bilo dneva brez požara. Najpogosteje so po hišah pustošile vnetljive saje v dimnikih, zaenkrat še iz neznanega razloga pa je ogenj uničil nekdanje gospodarsko poslopje Mačkovih iz Olešč v Laškem. Štiričlanska družina deli usodo mnogih, ki so v pičlih sekundah izgubili vse, kar so celo življenje skrbno spravljali skupaj. »Ostale so nam gole, črne stene torja, puhalnika in drugih kmetij- poslopja. Nanj je vezanih mnogo spominov, a tudi trpkih trenutkov, ko se je pri hiši trdo delalo,« kot da svojim očem še vedno ne verjame s tesnobo v srcu pripoveduje Marija Maček. »Ostali smo brez trak- skih orodij. Zgoreli so tudi vsi pripomočki za koline. V nič je šlo več kot deset bal sena,« je zaskrbljen gospodar Franc. »Vse, kar smo imeli pri hiši, smo spravili pod eno streho in ničesar se ni dalo rešiti,« je V požaru je poleg puhalnika in drugih kmetijskih pripomočkov in več kot deset bal sena zgorel tudi traktor, nepogrešljiv pri opravilih Mačkovih. presunjena Marija. »Še pravi čudež je, da je v dimu in ognju preživela telička. Dve uri nismo mogli priti do nje in je rešiti pred ognjem. Odpeljali smo jo pod streho k sosedovim,« še starša dopolni hči Brigita. Z možem in dveletno hčerjo živi v zgornjem nadstropju družinske hiše. V soboto zvečer jih je pokonci »vrgel« ogenj. »Čudno prasketanje je bilo slišati, nakar sem skozi okno zagledala ogenj na hlevu. Še danes ne morem verjeti, kako hitro se je vse začelo. Klicali smo gasilce in samo njim se lahko zahvalimo, da smo obdržali streho nad glavo. Gospodarsko poslopje je le nekaj metrov stran od hiše in ogenj je bil tako močan, da so na oknih popokala stekla. Tudi rolete so tlele in še sreča, da je bil na strehi hiše sneg.« Kaj je bilo pogubno za poslopje, kriminalisti še ugotavljajo. Prav tako še ni znano, koliko škode je nastalo. Mačkovi ocenjujejo, da so ob približno 40 tisoč evrov. Prizadeti zaradi pogubnega požara še ne razmišljajo, ali bodo poslopje zgradili na novo ali ga bodo poskušali obnoviti. Dimnikarja (ne) v hišo! S požarom se je v torek zvečer spopadla tudi družina v Šibeniku v Šentjurju. Zaradi napake na dimniku je zagorelo ostrešje hiše in nastalo je za 10 tisoč evrov škode. Dimniške požare je bilo treba pogasiti še na hišah v Zagradu, na Produ na Ljubnem ob Savinji in v Škal-cah v Slovenskih Konjicah. V večini primerov so gasilci omejili po- »Ostale so nam gole, črne stene poslopja. Nanj je vezanih mnogo spominov, a tudi trpkih trenutkov, ko se je pri hiši trdo delalo,« kot da svojim očem še vedno ne verjame, s tesnobo v srcu pripoveduje Marija Maček (v ozadju mož Franc). žar v tuljavi, zaprli dovod zraka, preprečili nadaljnje kurjenje, družine pa čaka nujen prihod dimnikarja, ki bo očistil dimnik. Kljub zakonu, da mora dimnik očistiti in pregledati dimnikar, jih je še vedno veliko, ki to opravljajo sami. Ne mine dan, ko ljudje v teh dneh ne bi odpravili dimnikarja z različnimi izgovori, da so dimnik očistili sami, da naj se na pregled oglasi spomladi, da je cena čiščenja, pregleda in meritev visoka in podobno. V primeru požara za izplačilo zavarovalnine ni bistveno, kdo je odgovoren za nastanek požarne nevarnosti in posledične škode, pojasnjujejo na Zavarovalnici Triglav. V Dimnikarstvu Celje, kjer oprav- ljajo storitve v občinah Vojnik, Dob-je, Dobrna, Štore, Laško in Šentjur, pravijo, da je večina požarov posledica neočiščenih dimnikov, pri nizkih temperaturah, kot so v zadnjih dneh, pa lahko saje v dimniku zaneti tudi preveč zakurjena peč. Obvezno je, da dimnikar peč za potrebe gospodinjstva (od 36 do 50 kW moči) na trdo gorivo očisti vsaka dva meseca v času kurilne sezone oziroma trikrat na leto in peč za tekoča in plinasta goriva enkrat na leto. Cene čiščenja in pregleda peči za gospodinjstva na trda goriva znašajo okoli 21 do 36 evrov in za peči na tekoča in plinasta goriva od 28 do 40 evrov. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Kdo bo ustavil nepoboljšljivega KonjiCana? 25-letniku zasegli že osmo vozilo, potem ko se je na sodišču zagovarjal zaradi prometnih prekrškov - Vsakič drugo vozilo in druge tablice Večkratnemu kršitelju, 25-letnemu Konjičanu, so v sredo zasegli že tretje vozilo letos. Kršitelju kot po tekočem traku zasegajo vozila, ta pa se vedno znova in z drugim vozilom vozi po cestah in s prekrški ogroža življenja. Dve vozili so kršitelju zasegli že v začetku letošnjega leta, in sicer 4. in 9. januarja. Od lanskega maja so mu policisti skupaj zasegli že osem vozil. Nazadnje, v sredo, so mu zasegli neregistrirano osebno vozilo Renault Clio, na katerem je imel nameščene avtomobilske tablice drugega vozila. Za nameček je Ko-njičan vozil brez vozniškega dovoljenja. Policisti so 25-let-nika ustavili v Slovenskih Konjicah in to ravno po končani obravnavi na sodišču, kjer se je zagovarjal zaradi preteklih cestnoprometnih prekrškov. 25-letni Konjičan ima doslej na grbi namreč že 22 prekrškov. Lani je tudi dvakrat vozil vinjen in so ga zaradi tega pridržali. Vedno, ko ga ustavijo, vozi še brez vozniškega dovoljenja, saj ga nima. Globe se mu nabirajo, kako jih bo »odslužil«, pa je že druga zgodba. Kot poudarja vodja oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije PU Celje mag. Elvis A. Herbaj Konjičan ni edini »prekrškar« s toliko zaseženimi vozili. »Prepričani smo, da jih bomo letos ustavili še več in temu primerno zasegali vozila.« Celjski policisti z novo strategijo sledijo večkratnim kršiteljem. Kot kaže, so se dela lotili uspešno, svoje mora zdaj dodati še sodišče in se zamisliti, komu in če bo vozilo vrnilo in pri tem tvegalo, da bo takšen voznik v prometu nekomu uničil življenje. Prometni policisti so informacije o Konjičanu posredovali šestim policistom, ki opravljajo nadzor nad večkratnimi kršitelji. Nanj so po lanskih in letošnjih zasegih vozil postali še bolj pozorni, toda zastavlja se vprašanje, kaj in kdo ga bo zaustavil. Četudi policija takšnemu vozniku zaseže vozilo, mora primer do konca izpeljati sodišče. Slednje pa lahko na podlagi nadaljnjih postopkov in izjav celo odloči, da se vozilo vrne kršitelju. Neuradno naj bi mu dvakrat zasegli isto vozilo, v večini primerov pa naj bi si po zasegu nabavil novo vozilo. Večinoma gre za rabljena vozila nižjega cenovnega razreda, na voljo naj bi zanje imel tudi več registrskih tablic. MATEJA JAZBEC Tudi v tem tednu na našem območju ni šlo brez pridržanj voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. V ponedeljek so pridržali dva. Eden je imel 1,44 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Drugi, 42-letni voznik osebnega avtomobila, ki so ga žalski policisti v Parižljah ustavili že pred poldnevom, pa je imel 0,58 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Edini in prvi dan v tem letu, ko policisti niso pridržali nobenega alkoholiziranega voznika, je bil torek, vendar so kljub temu zasegli dve vozili. Že v sredo pa so policisti ponovno pridržali dva pijana voznika. Stanku Božičniku bodo v ■ ■ ■ i a v ■ ponovno vročili obtožnico Na slovenjgraškem sodišču bi se morala v torek pričeti glavna obravnava v primeru celjske gospodarske družbe Nepremičnine, a je bila že drugič preložena, saj je tokrat na sodišču manjkal Stanko Božičnik. Na prvem poskusu začetka sojenja novembra lani so manjkali kar trije obtoženci, poleg Božičnika še prvoobtoženi Slavko Alojz Sotlar in Boštjan Perlič, obakrat pa je bil prisoten Janko Arnuš. Božičnikov zagovornik Dušan Mohorko je v sodni dvorani povedal, da njegovemu varovancu leta 2007 obtožnica ni bila vročena, zato se tokrat kljub vročenemu vabilu za začetek obravnave ni pojavil v sodni dvorani. V obtožnici piše, da naj bi bila omenjena četverica leta 2001 vpletena v domnevne nepravilnosti pri poslih v gospodarski družbi Nepremičnine, ki je v stoodstotni lasti celjske občine. Prvoobtoženega Sotlarja obtožnica bremeni zlorabe položaja ali pravice, ponarejanja listin in nedovoljenega sprejemanja daril. Perliča obtožnica bremeni ponarejanja poslovnih listin, Božičnika in Arnuša pa ob tem še zlorabe položaja ali pravic. Začetek sojenja je preložen na 16. marec. GP POPRAVEK ■ Lucija je kriva! V članku »Lucija je kriva!«, objavljenem v časopisu Novi tednik 15. 1. 2010, so bile objavljene nekatere neresnične in zavajajoče navedbe. Tako je bilo navedeno, da naj bi izpoved prič Branka Ko-vačiča ter Katarine Kovačič Natalijo Plemenitaš Fuchs postavilo na laž, zaradi česar naj bi Fuchsovi grozila celo kazenska ovadba zaradi krivega pričanja, obenem pa naj bi tekom postopka izpadlo, kot bi govorice o aferici prišle kar iz kroga družine Plemenitaš oz. da je šlo za obračunavanje Ple-menitaševih in Borisa Pušni-ka, zaposlenega v OŠ Dobje, z Aleksandro Zalokar. Navedene informacije so v celoti neresnične ter ne temeljijo na objektivnih dejstvih v predmetni zadevi. Na sodišču sem zaslišana kot priča izjavila, »...da sem za govorice slišala na kavi, kamor smo šli po maši in mislim, da je nekdo od pevcev takrat tudi povedal to skrivnost, vendar danes ne vem več povedati, kdo je to bil.. « Pri tej svoji izjavi še vedno v celoti vztrajam, iz izjave same pa je tudi razvidno, da ob izpovedih prič Branka Kovačiča ter Katarine Ko-vačič nikakor nisem bila postavljena na laž. Zoper mene tudi ni bila vložena nobena kazenska ovadba. V celoti neresnične so tudi navedbe, da naj bi izpadlo, da so govorice prišle iz kroga družine Plemenitaš oz. da naj bi šlo za nekakšno obračunavanje. Takšni namigi, ki jih je za potrebe postopka podajala izključno odvetnica tožnikov, so brez kakršnekoli osnove ter so bili očitno usmerjeni zgolj v diskreditacijo za tožnike neugodnega, a mojega resničnega pričanja. Namigovanja na moralno in etično vprašljivo osebnost, ki naj bi bila pri pričanju na sodišču postavljena na laž, brez da bi navedbe imele podlago v objektivnih dejstvih, povzročajo škodo mojemu ugledu in dobremu imenu. Prav tako spodkopavajo mojo kredibilnost kot zaupanja vredne osebe. NATALIJA PLEMENITAŠ FUCHS Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO MNENJA Politika in menedžment Naša država je že nekaj časa v krizi, tako gospodarski kot tudi politični. V podobni gospodarski situaciji (morda še težji) smo bili pred leti, ob osamosvojitvi. Izgubili smo pomembne južne trge. Nekaj podjetij vezanih na jugoslovanski trg je propadlo. Ostali so poiskali nove trge, predvsem zahodne, preživeli ter si postopoma opomogli. Skratka, večina podjetij (in ljudi) je to krizo prebrodilo. Zdajšnja situacija se vendarle ne more primerjati s takratno. Država je neprimerno močnejša, mednarodno priznana, vključena v praktično vse pomembnejše svetovne inštitucije in organizacije. Tega ne znamo izkoristiti; pri črpanju finančnih sredstev iz njih smo izrazito neuspešni. Moteč dejavnik je naša neenotnost in neodločnost pri ključnih vprašanjih in problemih, katerih razreševanje bi nas čimprej pripeljalo iz krize. Glavni problem je morda v tradicionalnem ločevanju na leve-desne in naše-vaše. Ta nerazumna in škodljiva ločevanja so velika ovira za naš razvoj, napredek. Lahko bi se končno že naučili razlikovati med dobrim in slabim (med drugim tudi politike in menedžerje). Kar se tiče notranjih poli-tično-menedžerskih razmerij, je podobno. Razlikovanje na naše-vaše je osrednje in najbolj aktivno področje delovanja naših politikov. Po osamosvojitvi so pomembno vlogo odigrali tudi menedžer-ji. Čeprav so podjetja vodili stari, socialistični kadri, ki jih je nastavljala partija (levi), jih takratna prva vlada (desni), ni tako »nestrpno« menjavala, kot to počne sedanja in so to počele vse dosedanje. Politična nomenklatura se je brez večjih predsodkov naslonila na obstoječi menedžment in gledano z zdajšnje perspektive naredila dobro potezo. Skupaj so postavili dobro osnovo trajnejšemu gospodarskemu razvoju. Zdajšnja vlada toliko modrosti ni našla. Kot pri vseh poklicih, imamo tudi za vodenje bolj ali manj usposobljene, dobre in slabe menedžerje. Danes delamo krivico dobrim, saj jih družba večkrat stigmatizira zaradi političnega nastavljanja slabih, ki podjetja slabo vodijo. Pravi menedžerji dobro vedo, koliko znanja, truda in tudi odrekanja je potrebno za uspešno vodenje. V tržnih razmerah imajo neprimerno težje delo kot prej v dogovorni ekonomiji. Vsako dobro podjetje deluje na svojstven način, s tem izkorišča svoje konkurenčne prednosti. Mi pa smo si privoščili, da smo v kriznih časih kar nekaj večjih slovenskih podjetij obglavili. Zahteva se le en sam, aktualni politiki všečen načina vodenja. Pomanjkanje vizije, strateškega in odločnega vodenja je s strani politično nastavljenih namesto strokovnih menedžerjev vedno bolj očitno. Te nerazumne menjave so nam naredile že ogromno škode. Kakšna bolj trezna in manj nestrpna politika, bi izvedla le zamenjave nesposobnih, tiste »politične« pa prihranila za obdobje po krizi. Zmanjševanje plač dobrim menedžerjem je še ena napaka, saj ima praviloma negativen učinek. Prihranki zaradi manjših plač so bagatelni, destimulacijski efekt velik. Vodi k »filozofiji« enakih želodcev, ki se že v socializmu ni obnesla, zdaj še manj. Tisti, ki k skupni blaginji več prispevajo, naj bodo temu primerno nagrajeni. Vsa čast gre delavkam in delavcem, ki si (za drobiž) v potu svojega obraza služijo kruh. Toda kljub pridnosti ne znajo ustvarjati novih delovnih mest, niti obdržati svojih. Za to potrebujemo nadpovprečno sposobne in ustrezno motivirane menedžer-je. Če bi politiki razmišljali pragmatično in delali (tudi) v korist tistih, ki jih izvolimo, bi zamenjali le nesposobne in neuspešne mene-džerje. Na njihova mesta bi izbrali sposobne, odločne in etično osveščene, ne glede na politično opredelitev. Ustvariti bi morali takšne pogoje (okolje), ki bi za boljše delo motivirali tako menedžerje kot tudi vse ostale zaposlene. V bolj zdravi družbeni klimi in v urejenem poslovnem okolju bi z ustreznejšo (državno in poslovno) politiko ter s kakšno vzpodbudno besedo (ne s praznim govoričenjem, kot smo mu priča danes) gotovo dosegli boljše rezultate kot do sedaj. Večja uspešnost bi se nenazadnje poznala tudi v naših žepih. ZDENKO OCVIRK, Celje PREJELI SMO Gradnja elektrarn v Sloveniji Začel bom nekako takole. Ko smo v Sloveniji pred slabimi 20 leti uvedli parlamentarno demokracijo, se je rodilo veliko strank, med drugim tudi stranka zelenih. Teh se kot delavec železarne oziroma črne metalurgije spo- minjam skoraj najbolj. Pisal se nam je najbolj črn scenarij, saj so prav nam najbolj grozili z zaprtjem proizvodnje češ, da smo med največjimi onesnaževalci v državi, potem pa pridejo na vrsto še ostali »grešniki«. Ne trdim, da se ni kadilo, ropotalo in posledično tudi onesnaževalo. Vendar, ja vendar, tem »zelencem« je bilo malo mar za delovna mesta, ljudi, proizvodnjo, razvoj, važni so bili le njihovi »zeleni« interesi. Prišli so v vlado in čez nekaj let se pojavi še ena, že druga stranka zelenih. Velikanska sreča za Slovenijo je bila ta, da so se med seboj skoraj požrli, na volitvah pa smo se volivci od njih poslovili, srčno upam, da za vedno. Toliko za uvod. Danes pa so se pojavile različne civilne iniciative, neka zelena gibanja in kaj vem kaj še vse. Na veliko nam pošiljajo po elektronski pošti pozive, da s klikom potrdimo, da smo proti gradnji novega bloka termoelektrarne v Šoštanju, da kliknemo proti gradnji oz. širitvi atomske elektrarne, proti postavitvi vetrnih elektrarn, pa zopet proti gradnji hidroelektrarn na Muri ... Nikjer pa ni možnosti, da bi kliknil za njihovo alternativo. Od kod pa dobiti elektriko, iz katerih virov? Hudiča, tega pa nihče ne pove. Poraba električne energije enormno raste. Seveda razen lani, ko smo se srečali z globoko gospodarsko krizo. Razvoj pač zahteva svoje. Uvoz in vlaganja v drugih državah niso rešitev, to se je tudi lepo videlo, ko smo vlagali v prejšnjih časih v Bosni in Hercegovini. Seveda, vsak ima roke obrnjene k sebi in poskrbi za svoje potrebe. Življenja brez elektrike si pa itak ne da več predstavljati. Nekateri nam na veliko nakladajo o »obnovljivih virih«. Povedano sicer lepo in učeno. Kako pa je v praksi? Mi verjamete, da polovica Slovencev sploh ne ve, kaj so obnovljivi viri. A to je že druga zgodba. Sicer je sončna energija čudovita zadeva, vendar pa je za vse energetske potrebe vsekakor ni dovolj. Koliko vodnega potenciala je še žal tudi neizkoriščenega pri nas. Avstrijci, Švicarji in Norvežani imajo na tisoče malih hidroelektrarn. Pri nas bi se itak najprej zalomilo pri dokumentaciji za njihovo gradnjo. Marsikdo bi obupal že preden bi sploh lahko začel graditi. Te zgodbe vsekakor dobro poznam. Naj nam ti pametnjakoviči povedo, kako priti do elektrike, na kakšen način, če pa so proti vsem? Ena civilna iniciativa se »boji« za ptiče, druga zagovarja žabe, nisem pa še doživel, da bi se ustanovila kakšna civilna iniciativa za pomoč brezposelnim in socialno ogroženim ljudem. To je tako nekako kot v politiki. Vsi zelo radi uporabljajo oguljene fraze ali bolje povedano politične floskule. V moji mladosti so politiki na veliko govorili in uporabljali besedo »tržna niša«, zdaj vsi na veliko govorijo o »dodani vrednosti«. Če bi bila višja dodana vrednost, potem bi imeli delavci višje pla- če, če bi, ko bi, potem ne bi bilo krize. To je le prazno nakladanje in brezpredmetno filozofiranje. Veliko ljudi tudi teh besed sploh ne pozna in ne razume njihovega pomena. Kakšna dodana vrednost neki, gospodarstvo je žal preobremenjeno s previsokimi dajatvami in pika in nič drugega, tu ni potrebne nobene posebne visoke znanosti in akademskih naslovov samo in zgolj veliko kmečke logike. Me pa res zelo močno zanima nekaj drugega. Kako je kaj z dodano vrednostjo v raznih zbornicah, agencijah, upravah, različnih zavodih, skladih, svetih, inšpektoratih, direktoratih . ? SREČKO KRIŽANEC, Štore ZAHVALA Zahvala za pomoč Sem že starejša krajanka in za nameček še slabega zdravja, zato sem zelo hvaležna vsem, ki mi pomagajo. Hvala tistim, ki mi lajšajo starost. Najprej domačim iskrena hvala, da mi tako nesebično pomagajo. Muči me tudi dolgčas, ker sem ostala sama, saj mi je preteklo leto umrl brat, s katerim sva skupaj živela več let. Pa so moji domači blizu. Iskrena hvala tudi dobrim sosedom. Iskrena hvala Hrastnikovim iz Slivnice, Cvetku in Zvonku za sočutje in pomoč. Zahvaljujem se tudi Miri iz Gorice za razumevanje in prijaznost. Vsem še enkrat hvala za razumevanje in nesebično pomoč. CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici PRITOŽNA KNJIGA Odpadki, večni problem Na Ljubljanski 29 v Celju se s tem problemom kar naprej ubadam. Klicarim na Simbio in Dinos, ker ni moja dolžnost, da pridejo izpraznit kontejnerje. Če je Sim-bio znal podražiti odvoz smeti, naj še zato opravi svojo dolžnost kot se šika. Naš problem sta vedno kontejnerja za plastenke in biološke odpadke. Tukaj okoli je mislim da 200 gospodinjstev, ki mečejo v iste kontejnerje, in veliko je tudi zunanjih, ki pripeljejo svojo nesnago ponoči in jo tukaj odvržejo. Ker pa smo že imeli podgane zunaj po kanalih, ki smo jih z muko stran spravili, se bojimo, da se bodo spet zaredile zaradi bioloških odpadkov. Kante so polne, ljudje mečejo vrečke kar zraven, tako da so podganam na voljo. Vemo pa, da ta žival požre vse, da bi preživela. Po drugi strani pa poslušam govorance, da je odpadke treba sortirati. Kako? Še tistim nekaj, ki to z zavestjo opravljajmo, nam je onemogočeno. MIHAELA KRIŽAN, Celje Kdo je oče? Bralka, ki je polnoletna, želi izvedeti kdo je njen oče, saj ji mati tega noče povedati. Zanima jo, kaj naj stori. Direktorica Centra za socialno delo Celje, mag. Olga Bezenšek Lalić, odgovarja: »Po pravni poti, po veljavni zakonodaji, dekle nima možnosti izterjati odgovora od matere. Pravica matere je, da podatek o tem ohrani zase in je nihče ne more prisiliti, da ga razkrije, če noče. Na drugi strani je pravica hčere (otroka), da ve, kdo je njen oče, zato gre v tem primeru za navzkrižje interesov. Obstaja možnost, da mati in hči, če se o tem nista mogli sporazumeti sami, poskusita še v okviru storitve pomoč družini za dom (ki se izvaja na CSD), vendar pa je vključitev v storitev prostovoljna. Zato je mogoče predvideti, da se mati (verjetno prepričana, da ima tehtne razloge, zakaj tega ne razkrije) v omenjeno storitev ne bo pripravljena vključiti.« Skrb s stanovanjem Bralka je lastnica stanovanja v bloku v središču Celja, ki je vknjiženo v zemljiški knjigi. Skrbi pa jo, ker se je kot lastnik funkcionalnega zemljišča v zemljiški knjigi vknjižila Mestna občina Celje. Zanima jo, kakšne posledice ima lahko to za celovito lastništvo njenega stanovanja; če je zaradi tega manj vredno, če pri morebitni prodaji potrebuje privolitev občine ter če mora o tem pravnem dejstvu morebitnega kupca obvestiti. Slišala je, da naj bi bilo takšnih primerov veliko. Saša Knez, univ. dipl. pravnica ter nepremičninska posrednica z licenco v družbi Kapitol Nepremičnine, odgovarja: »Takšnih primerov, kot navaja bralka, je tako v Celju kot v Sloveniji veliko. Do tega je namreč prišlo zato, ker se je etažna lastnina v Sloveniji začela urejati sorazmerno pozno - šele z uvedbo Zakona o zemljiški knjigi leta 1995. Po takrat veljavnem zakonu so se prvenstveno za vse večstano-vanjske objekte, ki so se vpisovali v zemljiško knjigo, sprva vpisali zemljiškoknjižni lastniki na celoten objekt - v večini primerov so bile to občine. Nato pa so se posamezniki, na podlagi verodostojnih listin, vpisovali na posamezna stanovanja oziroma takoi-menovane podvložke. Tako je npr. še danes na nekem stanovanju, kjer etažni lastnik še ni poskrbel za vpis svoje lastnine v zemljiško knjigo, na njegovem stanovanju lahko kot lastnik vpisana občina. Enako velja tudi za funkcionalna zemljišča oziroma po novem gradbene parcele k pripadajočemu objektu. To pomanjkljivost popravlja novi Zakon o zemljiški knjigi iz leta 2003, kjer se vpisujejo na skupnem zemljišču vsakokratni lastniki posameznih podvlož-kov. Večina etažnih lastnikov je kupovala stanovanja po »Jaz-binškovem zakonu«. Ti so imeli v kupoprodajnih pogodbah napisano, da stanovanju pripada tudi sorazmerni del funkcionalnega zemljišča. Ker ta zemljišča v večini primerov nikoli niso bila točno določena, je tako ostalo vse do danes. Menimo, da takšno zemljiškoknjižno stanje ne zmanjšuje vrednosti stanovanja in tudi ne omejuje morebitne prodaje takšnega stanovanja, prav tako ni potrebna privolitev občine. Podlaga za določitev funkcionalnega zemljišča k že zgrajenim objektom, če slednje seveda še ni določeno, je zapisana v 46. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Z navedeno zakonsko določbo pa je tudi določeno, da zahtevo za določitev funkcionalnega zemljišča lahko da(jo) le lastnik(i) ali imetniki pravice uporabe takega zemljišča, in sicer kjer takšna pravica še obstoja. Tudi v skladu s stališčem sodne prakse je upravičen predlagati določitev funkcionalnega zemljišča le lastnik oziroma uporabnik zemljišča. Glede vprašanj o »minimalni« površini funkcionalnega zemljišča pa je potrebno pojasniti, da to ni določeno z nobenim predpisom. Funkcionalno zemljišče je prostorska (urbanistična) kategorija, kar je razvidno iz primerov, ko je v gosto pozidanih mestih nemalo stavb, ki funkcionalnega zemljišča nimajo prav nič, pa kljub temu takšni objekti »funkcionirajo«. Če pa je na eni gradbeni parceli zgrajenih več objektov, imajo seveda vsi ti objekti (v okviru ene gradbene parcele) takoi-menovano skupno funkcionalno zemljišče. Kako se izvede vknjižba lastninske in drugih pravic v zemljiški knjigi, je določeno v zakonu o zemljiški knjigi (podrobneje pa to materijo ureja še pravilnik o vodenju zemljiške knjige). Vknjižba v zemljiško knjigo je vezana na obstoj pravice in ta se praviloma dokazuje z listino. Tudi za vknjižbo lastninske pravice obravnavane večstanovanjske hiše je potrebno priložiti določene listine (kdo pa jih preskrbi in kdo predlaga vknjižbo, je običajno določeno v kupoprodajni pogodbi). V pogodbi je praviloma tudi določeno, katere listine je ob prodaji nepremičnine prodajalec dolžan izročiti kupcu - etažnemu lastniku, če zemljiškoknjižni vpis predlaga kupec. BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Planinska koča Toubkal na 3.207 m »Hej, pozdravljen, kam greš pa letos smučat?« me je pred leti nagovoril prijatelj. »V Afriko,« sem ga pustil brez sape. Utečene smučarske poti sicer res vodijo pretežno v Alpe, a smučati se da tudi v Afriki, v Maroku, kjer se razprostira najvišje gorstvo severne Afrike - Atlas. Odločite se lahko za urejena smučišča, od katerih izstopa smučarski center Oukaimeden, 70 km iz Marakeša, kjer vas sistem sedmih žičnic pripelje od 2.600 m do kar 3.273 m. Za nekatere bolj privlačna, a napornejša, je možnost turnega smučanja, ki postaja v zadnjem času vse bolj modno. Možnosti so neomejene, saj je Atlas izredno mogočno gorstvo s številnimi vrhovi preko 3.000 m in celo 4.000 m. Dvomim, da bi se kdo odločil za Maroko zgolj zaradi smučanja, pa naj bo to turno ali po urejenih smučiščih. Je pa smučanje lahko prijetno dopolnilo pri spoznavanju Maroka. Naš osnovni cilj je sicer bil vzpon na najvišji vrh Atlasa, 4.167 m visoki Jebel Toubkal in spust z vrha, a smo si vzeli dovolj časa, da smo se naužili tudi drugih čarov Maroka. V relativno kratkem času smo tako združili spoznavanje eksotičnih kraljevih mest, tre-king in smučanje na Atlasu, plavanje v Atlantiku in vožnjo po Sahari. Spust z najvišjega vrha severne Afrike Smučarski podvig se je začel v berberski vasici Imil, 1.740 m visoko, dobro uro vožnje iz Marakeša. Že spanje pri domačinih in pohajkovanje po vasi je bilo pravo doživetje. V vasi smo najeli vodiča in nosače z mulami, bolj zato, da smo vaš-čanom pomagali pri njiho- Berberom se je najbolj priljubila snežna deska. sledil spust s smučmi, ki je bil tudi glavni cilj naše odprave. Razmere so bile zelo dobre - sren, od sonca že prepariran sneg, ki se ni prediral. Pobočje, po katerem smo smučali, je bilo široko s primerno strmino, brez kakšne večje nevarnosti (plaz, zdrs), da je bilo smučanje en sam užitek. Pri koči smo se nato zbrali, smuči in ostalo prtljago predali nosačem in jo v manjših gručah počasi mahnili proti našemu izhodišču, vasici Imil, kjer smo uspeh proslavljali dolgo v noč. Smučanje po pesku A s tem naša avantura po Maroku še ni bila končana. Od vseh dogodivščin se nam je v spomin najbolj vtisnilo smučanje po peščenih sipinah Erg Cherbi pri Merzougi, na meji z Alžirijo. Zvečer smo se zapeljali v berbersko naselbino ob vznožju peščenih sipin. Zjutraj, še pred sončnim vzhodom, smo se orga- nizirali v prav posebno karavano - karavano smučarjev. Posedli smo vsak na svojo kamelo z vso smučarsko opremo vred in jo mahnili preko puščave. Ko smo uzrli primerno sipino, smo začeli z novo nepozabno izkušnjo, smučanjem po pesku. Občutek je nekaj posebnega. Še najbolj je podobno smučanju po celem snegu, le da gre vse skupaj precej počasneje. Naše navdušenje so delili tudi Berberi, ki smo jih postavili na snežno desko in smuči. Nismo in nismo mogli odnehati. Smučanje po sipinah nam bo ostalo v spominu, mogoče še bolj kakor smučanje na Atlasu. Maroko gotovo ni in nikoli ne bo klasična smučarska destinacija, kjer bi smučarski navdušenci cel teden preživeli na smučanju. A izkoristiti in nadgraditi potovanje po Maroku s smučanjem, to je enkratna izkušnja, ki jo vsem toplo priporočam. JURE PEJANOVIČ Smučanje v eksotiki Spoznavanje eksotičnih kraljevih mest Maroka, smučanje na Atlasu in sipinah vih prihodkih. Predvidena je bila 2-dnevna pohodno-smu-čarska avantura. Prvi dan nas je čakal vzpon do planinske koče Toubkal (Neltner) na višini 3.207 m. Pot je bila prijetna in je vodila preko pašnikov, mimo značilnih berberskih vasic. Nekaj posebnega je bila vasica Sidi Chamarouch na 2.400 m, ki je obenem tudi popularen romarski cilj. Postanek z maroškim »viskijem« - me-tinim čajem, se je nadvse pri-legel. Nad vasjo se je počasi začel pojavljati sneg, ki ga je bilo z vsakim metrom več. A pot je bila dobro uhojena in prav nič težavna. Do koče smo prišli v 6 urah zmerne hoje. Koča Toubkal je solidno grajena, prostorna, v njej smo bili deležni čaja in okusne, tipične maroške hrane - tajina. Jutro je bilo čudovito, jasno, brez oblačka, temperatura le nekaj stopinj pod ničlo. Nataknili smo si smuči in se začeli vzpenjati proti našem cilju. Takoj nad kočo je bil vzpon precej strm, sneg rahlo poledenel. Hitro smo napredovali, večjih težav kljub redkejšemu zraku ni bilo. Po treh urah smo prišli do sedla pod vrhom, kjer so se začele skale in je bilo snega premalo, da bi še naprej vztrajali na smučeh. Do vrha je bilo le še dobrih 100 višinskih metrov, ki smo jih v valu navdušenja kar preleteli. Na »strehi« severne Afrike, ki je bila obsijana s soncem, je bilo prijetno toplo, da smo si lahko dali duška ob našem uspehu. Nato je TERME DOBRNA - V SKRBI ZA ZDRAVJE PREVENTIVNI PREGLEDI f* ' Obremenilno testiranje kardiovaskulamega sistema, intemistična obravnava, ginekološki pregled za ženske, pregled prostate in odkrivanje rizičnih faktorjev za moške OSTEOPATUA z dr. Galino Ničuk, dr.med, pediatrinjo, ortopedinjo in doktorico osteopatije Za dojenčke, otroke, nosečnice, starejše ljudi in vse, ki imajo težave z gibalnim sistemom. Informacije in rezervacije Terme Dobrna d.d„ T: 03 78 08 140 zdravstvo@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si Po službi na sneg... ...pa dober tek! SUPER akçua + večerja ^osioWn 13 €/os lotrovi gsm: 041 718 274 059 070 400 ali 059 070 405 Fax: 05/ 70 90 410 e-mail: info@celjska-koca.si www.celjska-koca.si novitednik www.novitednik.com 24 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 30. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ih, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) NEDELJA, 31. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Borut Batagelj, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PONEDELJEK, 1. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Borut Batagelj, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 2. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz s Sandro Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Goldi) SREDA, 3. februar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek -Marko Vozelj, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Goldi) ČETRTEK, 4. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) PETEK, 5. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Murski val) Smučanje, nogomet ali kaj tretjega Zima tudi letos ne skopari s snegom in spet smo se prelevili v smučarski narod. Za naše smučarje bomo še bolj kot običajno stiskali pesti na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah. Vse lepo in prav, če nas pred nekaj meseci ne bi zajela nogometna evforija in ne bi zmede v glavi povzročil slogan - Kdor ne skače ni Sloven'c. Katera izmed disciplin bo postala nacionalni šport, bo kmalu jasno. O čaščenju slovenske in obenem celjske smučarske zgodovine ter razglašanju nacionalnih športov kot izrazu potreb, ki ustrezajo nekemu času, se bomo to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom pogovarjali z dr. Borutom Batageljem. Mladega zgodovinarja, zaposlenega v celjskem arhivu, ohranjevalca smučanja po starem, sicer pa Ajdovca, bo gostila novinarja Mateja Jazbec. Foto: GrupA Borut Batagelj Tanja o glasbi in filmu Tanja Seme, ki se po novem s poslušalci Radia Celje druži tudi v jutranjem programu ob četrtkih, ve veliko o slovenski glasbeni sceni in je med radijci najbolj na tekočem z novostmi v kinematografih. Ob sredah popoldne, ki so prav tako »njene«, namreč Tanja skupaj s Petrom Zupancem najprej pripravlja oddajo Filmsko platno, nato pa se v Pop čveku druži z različnimi pevkami, pevci in ansambli. To sredo je gostila pevca Marka Vozlja. Od ljubezni do posta Medtem ko se večina žensk (in upamo tudi kakšen moški) dan za dnem ubada z večnim vprašanjem, kaj bomo danes kuhali, Nena Lužar teh problemov sploh nima. Že zdaj namreč ve vsaj za tri sre- de v februarju, kaj bo kuhala skupaj z našimi poslušalci. Oddajo Kuhajmo skupaj, ki bo na sporedu 3. februarja, je naslovila Valentinova presenečenja, v njej pa bo opozorila, da ljubezen gre še vedno skozi želodec. 10. februarja bo poslušalkam in poslušalcem pomagala pripraviti krofe, flancate in miške, 17. februarja pa bo, kot se za čas po pustu spodobi, na vrsti postna hrana. Poleg slovenske Nena Lužar rada raziskuje tudi tuje kuhinje. Na potovanju po Avstraliji se ni mogla upreti sušiju. Še malo, pa bo jubilej Na Radiu Celje bomo kmalu praznovali mali jubilej. Pod streho oziroma v eter bomo spravili že dvajseto oddajo Tedenski osir. Se vam zdi, da pretiravamo, in da se jubileji praznujejo ob višjih številkah? Sploh ne. Oddaji, v kateri »ožemamo« dogodke v regiji in malo tu- www.radiocelje.com 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. FIREFLIES - OWL CITY (2) 2. SECRETS - ONEREPUBLIC (4) 3. MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEACE (5) 4. REPLAY - IYAZ (1) 5. I HOPE YOU'RE HAPPY NOW - BILLIE MYERS (3) 6. ONE LOVE - GUETTA DAVID FEAT. ESTELLE (4) 7. BROKEN HEELS - ALEXANDRA BURKE (2) 8. DOESN'T MEAN ANYTHING - ALICIA KEYS (7) 9. LES FOUS - IN-GRID (3) 10. IN YOUR SHOES - BEVERLEY KNIGHT(1) DOMAČA LESTVICA: 1. LALALALALALA -JADRANKA JURAS (4) 2. IZPOLNIVA ŽELJE - NUDE (2) 3. DALEČ STRAN - XEQUTIFZ (5) 4. LALALAI - FIREFLY (3) 5. LJUBEZEN IN SMRT - JAN PLESTENJAK (1) 6. NISEM KRIV - SLAVKO IVANČIČ (6) 7. OPCIJE - D'NEEB (3) 8. ROS - AVVEN (4) 9. VRAČAM SPOMINE - ROCK SHOCK(2) 10. TEPIH ZA STOPINJE - BLACK CAT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SOMEDAY- ROB THOMAS HARD - RIHANNA FT. YOUNG JEEZY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: GUMIJASTO SRCE - SHYAM LEPO JE IMETI RAD - RUDI & COOL VIBES Nagrajenca: Vili Ostrouh, Zupančičeva 46b, Celje Milena Krajnc, Frankolovo 145c, Frankolovo Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. VESELA MAMICA - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ (6) 2. TVOJE OČI - SPEV (2) 3. PRIJATELJI - ANS. PEPELJAK (3) 4. KAJ JE SREČA - FANTJE IZPOD ROGLE (4) 5. KAJŽA - DONAČKA (1) Predlog za lestvico: BELA LABODA - MITJA KVINTET SLOVENSKIH 5 plus 1. LJUBEZEN NI ZAMAN - ROBERT SMOLNIKAR (3) 2. MANDOLINA, POVEJ! - VRISK (1) 3. ŠE VELIKO LET - ZAVRŠKI FANTJE IN TRIO ZLATKA MUNDE (5) 4. NOCOJ ŠE ZADNJIČ BOM PRIŠEL -ANS. PETRA FINKA (4) 5. NAZAJ MED PRIJATELJE - STARI OBJEM (2) Predlog za lestvico: NAJLEPŠE DEKLE - TRIO MOTO Nagrajenca: Ivo Hrastnik, Pod kostanji 45c, Celje Majda Kolenc, Tabor 156, Tabor Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. di v državi, in pri tem marsikoga tudi pičimo, so namreč nekateri napovedali kratki dah. Novinarji osirja pa so še vedno tu in glede na to, da se že marsikje čuti, da smo v letu lokalnih volitev, jim navdiha za oddajo zagotovo še lep čas ne bo zmanjkalo. INFORMACIJE 031 692 HÍLF INŽENIRING HrvoHn £ Partner d.n.i X RAČUNOVODSKI SERVIS Soijsi. Trzin, Mlntarjovn 11 - računovodske líoritvc za: d o o., d.n.o-,. ».p., drujtvo - davčno svetovanje Ci Kulaie loi, 3301 řehrovčo rel/hax: 03 Í707 394, gin 041 B72 900 o poiiD racvnovodihw-hrvaNn9vDlÍD,701221 CV6tliČdrn9 Ulica Dušana Kvedra 43, «M A I rfc A» 3230 5entiur P" Ce|iu IVIMJ Ut* tel.: 03 5741 100 . MAJDA MAUER S.p. GSM: 041/720 531 O Sveže rezano cvetje in lončnice O Cvetje za različne priložnosti O Poročne dekoracije _O Lončnice v poslovnih prostorih O Žalni izdelki MWfftWfïïTffBWfffffWffffM TEL. digitalni antenski sistemi 041 620-743 Zdenko verdinek s.p. meriírt, svttavdftye, mmuiii, «ms Ste že preklopili na digitalno? Sedaj je pravi čas! POP TV, A KANAL, TV3, TV PIKA, SL01,2,3... Izvajamo meritve in montiramo sisteme. STEKLARSKI CENTER " L E S K O Š E K d.a.o www.steklarstvo-leskosek.si Hausenbidilerjeva 9 3310 Žalec Tel.: 03/710 19 82 * IZOLACIJSKO STEKLO VISOKE KVALITETE * TUŠ KABINE * DEKOFiATIVNA STEKLA IN OGLEDALA * PESKANJE VZORCEV * KUHINJSKA NAD PULTNA STEKLA PO IZBIRI darko mavric s.p. C. kozjanskega odreda 15a, Šentjur tel.: 03 748 30 06,749 26 77 fax: 03 748 30 07,749 26 76 GSM: 041 610 09« e-mail: darko@md777.si VOJNIK V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU POGREBNE STORITVE S PREVOZI POKOJNIKOV POKOPALIŠKE STORITVE S POKOPOM POKOJNEGA 24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU 03 781 82 45-051 649 7801 www.primoiic.si | Št. 8 - 29. januar 2010 -— j w Mazda5 V Ženevi nova mazda5 Mazda5 gotovo sodi med uspešne kompaktne eno-prostorce, čeprav ima veliko konkurentov. Na bližnjem avtomobilskem salonu v Ženevi bo japonska tovarna predstavila prenovljeno petico, pri ka- teri so obdržali zadnji par drsnih vrat, kar se zdi nedvomno zelo praktično. Avto bo lahko imel do sedem sedežev, še vedno pa jih bo mogoče zložiti s pomočjo Maz-dinega sistema karakuri. Med motorji kaže omeniti novi 2,0-litrski bencinski agregat z neposrednim vbrizgom goriva, ki bo imel sistem ustavi/spelji. Kot napovedujejo, bo prenovljena ali nova mazda5 pri nas na voljo proti koncu leta oziroma novembra. * ★ ★ ★ .iti . * TEDENSKA ASTROLOSKA ★NAPOVED Petek, 29. januar: Luna lahko zjutraj v dobri legi z Uranom privede do zanimivih novosti ali sprememb. Popoldne v Levu daje toplo, ustvarjalno energijo. Sonce bo zvečer v opoziciji z Marsom prinašalo konfliktno energijo, tekmovalnost. Vodilo naj bo zmernost, ki je ne bo težko doseči, saj bo Luna tvorila aspekt s Saturnom, kar bo energije umirilo. Sobota, 30. januar: Zjutraj bosta Luna in Mars na isti stopinji. Pretiran optimizem in energičnost lahko čutijo Levi, Vodnarji, Biki in Škorpijoni. Ker gre za aspekt tik pred polno Luno, bodite previdni. Prevelik pogum ni vedno dober! Zjutraj nastopi tudi polna Luna v Levu. Pazljivo povsod, zlasti v prometu. Popoldne lahko opozicijo Lune z Venero povzroča težave pri vzpostavljanju harmonije. Dobro, da se tega vsaj zavedate! Nedelja, 31. januar: Jutranji napet položaj Lune z Neptunom prinaša zmedene misli, zato bo presoja zelo slaba. Ne sprejemajte pomembnih odločitev. Luna zgodaj popoldne stopi v Devico in bo zvečer v opoziciji z Jupitrom. Kritičnost bo večja, zmožnosti in želje v razkoraku, zato ne pričakujte preveč, saj ste lahko razočarani. Preostanek večera bo umirjen, ovire lažje premagljive, saj bo Luna skladna s Plutonom. Ponedeljek, 1. februar: Sonce v Vodnarju veča potrebo po gibanju, neodvisnosti, univerzalnem, duhovnosti in drugačnosti. Luna v Devici bo bremenila živce, treba bo usklajevati čustva in razum. Zvečer bo v lepem trigonu z Merkurjem v Kozorogu, prisluhni- te idejam, ki se vam rojevajo. Zaradi retrogradnega Marsa v Levu jih sicer ni dobro realizirati, treba jih bo še oblikovati in v začetku marca postaviti na pravo mesto. Torek, 2. februar: Luna bo ponoči v opoziciji z Uranom prinašala nemir in nejasne želje, močno občutljivost. Ob 15.43 vstopi v Tehtnico, kjer bo izpostavila željo po ravnotežju in čustveni varnosti. Ponoči sreča Saturna, kar je težji aspekt, ki prinaša strahove, izogibajte se konfliktov z moškimi in osebami, ki so avtoriteta. Temu se pridruži kvadrat Lune in Urana, zato velja dvojna previdnost. Sreda, 3. februar: Zjutraj bo prijeten sek-stil Lune in Marsa dal več energije in željo urediti vse neurejeno. To se lahko močneje izraža v ljubezni, pri financah. Ob 18.15 tri-gon Sonca in Lune izkoristite za urejanje, utrjevanje odnosov. Luna je še v Tehtnici, zato je močna potreba po ljubezni, razumevanju. Četrtek, 4. februar: Ponoči bosta nasprotujoča aspekta; trigon Lune in Venere prinaša lepo, pozitivno energijo, kasneje pa napeti kvadrat Lune in Merkurja postavlja razum pred čustva. Kompromis bo nujen, treba bo pozitivni energiji dati prosto pot, strahove strogo nadzorovati. Luna ob 18.57 vstopi v Škorpijona in izpostavi strast, čustva. Pazite se ljubosumja in pose-sivnosti v razmerjih. Ne bodite po nepotrebnem nezaupljivi. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090 14 24 43 napovedi, bioterapije, regresije astroioginja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astnoioginja@doiores.si www.doiores.si Volkswagen kompakt kupe Prihaja hitri in varčni hibrid Pri Volkswagnu (VW) pravijo, da se zanje začenja izjemno razgibano leto, saj bodo v okviru koncerna predstavili več novih avtomobilov kot kdaj koli doslej. Na razstavi v ameriškem Detroitu so tako postavili na ogled avto, ki se na prvi pogled zdi kot passat CC, vendar pravijo, da gre pri študiji novega kompaktnega kupeja za povsem novo vozilo. Ta kupe bo imel hibridni pogon, vendar naj bi hkrati ponujal tudi športne zmogljivosti, kar za dosedanje hibride pač ne bi mogli trditi. Pri VW pravijo, da bo novi avto uvrščen med sciroccom in passatom CC. Za pogon tega vozila bo skrbel bencinski štirivaljnik z motorjem TSI in s 110 kW/150 KM in elektromotor z 20 kW/27 KM. Dodan bo 7-stopenjski menjalnik z dvojno sklopko DSG. Po tovarniških podatkih naj bi ta vw zmogel največ 227 km/h, do 100 km/h bi pripeljal v 8,6 sekunde, izpust C02 naj bi bil le 98 g/km, povprečna poraba pa 4,2 litra goriva na prevoženih sto kilometrov poti. Bomo videli. Toyote na pregled Japonska Toyota je od lani največja avtomobilska korporacija na svetu, saj je na tej lestvici prehitela dolga leta vodilnega General Motorsa (GM). Videti je, da so se s tem nad Toyoto zgrnile številne težave. Lani je prvič v svoji dolgoletni zgodovini imela izgubo, ker je seveda posledice globalne gospodarske krize. Minuli teden so sporočili, da bodo v ZDA na izredni pregled poklicali kar 2,3 milijona vozil, včeraj pa še dodatnih 1,1 milijona. Kot pravijo, bodo pregledali pedal za plin, ki bi se lahko zataknil. Pregledali bodo co-rollo, RAV4, matrixa, camryja, tundro ... Japonska tovarna se bo za podoben pregled odločila tudi v Evropi, o številu vozil pa zaenkrat še ni nič znanega. ■VR0ST0V0UH0 wH)t •STA**" vjiMlOVMUt .Huoooao^** Peugeot prihodnosti Letos francoski Peugeot praznuje 200-letnico svojega obstoja in ob tej priložnosti je tovarna pripravila nekaj novosti. Tako bo njihov znak (lev) izrisan tridimenzionalno, prvi avtomobil, ki bo opremljena s tem znakom, pa bo kupe RCZ. Sicer pa bo znake in vso tipologija tovarna menjala do konca leta 2012. Veliko novost predstavlja študijski kupe SR1, ki napoveduje, kako naj bi bili videti vsaj nekateri peugeoti prihodnosti. Ta naj bi imel hibridni pogon z 1,6-litrskim bencinskim motorjem in elektromotorjem ter s skupno močjo 230 kW oziroma 313 KM. NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE nMMM živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI Trgovina v City centru —— GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE iTpfr lesnina SKIN AUT IHUURSHlaU CELJSKA illfflJinníijc W1 Ubííí-l Mlekarna Celeia flufoisrattu in xlmntMf, daa, ,-Lrfa nu fùzzeùa/ ^V&uma/ Gabtržck Milan —— u ZDWAV1L1ŠČHIAŠKC AVTO CEU O TATA rr goldenpoint — "A GALERIJA V VOLK CfiLISfcA Ma I IO K [EVA DHLI2H.\ GORIŠKA B.RDA <10°% rauljica iTpfo— tepisi golte Slovenija 0 WELLNESS PARS. LASKC HM iMiiMV- nom ■ ■,,.«!-',-n-vn» -ťTpfr- S T k I bi V lllillll 3VZAXA — ZLATARSTVO GAJŠEK skMwjava - AVTO - MOTO FERJAN. Ferjan Milan s.p.. avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic, Mariborska c. 87, 3000 Celje, tel.: 03 491 66 70, GSM 041 675 010 - 10°/. popusta velje za storitve - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - FOTO RIZMAL Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. DOLINAR D.O.O., Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje - 10% popust za vse izdelke - UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35 - 10% popust - GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR - KROBAT IVAN S.P., Mizarska delavnica, Medlog 25, 3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - MLEKARNA CELEIA, prodajalna Golida, Arja vas 92, 3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene - MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - OPTIKA SALOBIR, Levec 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - THERMANA, D. D., Wellness Park Laško nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij - THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - EUROSPORT TRADE D.O.O., Mašera - Spasičeva 8, 1000 Ljubljana -10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - UTVA, Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 - 10 % popust (razen na izdelke v akciji) - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., Bar Club Terazza, Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje - 10% popusta pri cocktailih - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur 10% popust na veljavne maloprodajne cene - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje Telefon: 03 425 16 80 10 % popust na naše lastne proizvode. - TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve - CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10 % popust -GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko -AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center TATA: Prodaja osebnih in pickup vozil TATA Ob nakupu vozila TATA v Avto Celju prejmete popust v vrednosti 4 % vozila. Telefon: 03/42 61 175/176; fax: 03/42 61 141 ali tata@avto-celje.si. PRODAM DZIP 4*4 daihatsu feroza, letnik 1991, 450.000 km, reg. do 24. 12. 2010, v brezhibnem stanju, prodam za 2.300 EUR. Telefon 041 714-914. 289 R 4 gtl, reg., za 400 EUR in letne gume s platišči, za peugeot 206, prodam za 180 EUR. Telefon 031 826-782. 320 ŠKODO octavio 1,6, letnik 2000, prevoženih 71.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 782-956. š 68 AUDI A4 kombi, letnik 2003, diesel, 130 KM, 200.000 km, prodam. Telefon 041 667863. 288 KUPIM Z 179 PRODAM PRODAM Tudi BREZPOSELNIM in v težjih primerih posredujemo pomoč pri ureditvi dolgoročnih posojil do 20 let s področja EU in Švice! Info: PRENINGER, d.O.O., Vodovodna ul. 30, 2000 Maribor, tel.: 031/540 314 in 031/540 353, vsak delavnik od 9. do 17. ure. NA lepi, sončni legi na Frankolovem prodajamo gradbeno parcelo, veliko 3.000 m2. Telefon 041 774-393. 291 ZAZIDLJIVO parcelo, na sončni lokaciji, v Trnovljah, velikost 1.072 m2, prodamo. Telefon 031 763-390, po 19. uri. 318 KUPIM HIŠO, v Celju z okolico, kupimo. Hipoteka ni ovira, plačilo takoj. Telefon 041 601-555. 148 ODDAM OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. PAJKA na dve vreteni, kosilnico Bch 127, puhalnik Tajfun, traktorski pogon, prodam. Telefon 031 562-705. 224 ZAGO Končar, za kosti, prodam 400 EUR. Telefon 051 688-885. 275 KROŽNO brano, 20 diskov, prodam za 400 EUR. Telefon 051 688-885. 275 CEPILEC na sveder prodam za 200 EUR. Telefon 051 688-885. 275 ZETOR 72-45, letnik 1992, s snežnim plugom Riko Ribnica, prodam. Telefon 041 736-248. 309 BALIRKO za okrogle bale Deutz fahr in ovijalko prodam. Telefon 041 314-340. 373 TROSILEC za umetni gnoj ali setev pšenice Creina, z napravo za trošenje koruze, 4 vrste in traktorski valjar, prodam. Telefon 031 5 3 3-745. 375 POSLOVNI prostor, v Celju ob Mariborski cesti, med Planetom Tuš in Sparom, možno za več različnih dejavnosti, dajemo v najem. Telefon 041 262-063. 195 OPREMLJENO hišo, v Šentjurju, z možnostjo uporabe vrta, damo v najem. Telefon 041 531-813. 321 OB cesti Celje-Šentjur oddam prostor, približno 200 m2, z večjim parkiriščem, možnost delavnice, skladišča in podobno. Telefon 041 218-352. 336 PRODAM STANOVANJE v Laškem, center, 57 m2 + klet 6 m2 + vrt, na novo adaptirano: voda, elektrika, kanalizacija, stropovi, tla, telefon, kabelska, kopalnica, ugodno prodam. Telefon 041 645-898. š 33 V CENTRU Celja prodam večje opremljeno ali neopremljeno adaptirano stanovanje. Ugodna cena, možno na obroke. Telefon 041 733-265. 209 DVOSOBNO stanovanje, 55 m2, na Zelenici v Celju, opremljeno in obnovljeno, nova PVC okna, prodam. Telefon 041 584-618.355 V ŽALCU prodam popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje, z lastno CK in balkonom, v lepo urejenem bloku, 1/4. Cena 90.000 EUR. Telefon 031 796-457. 353 KUPIM FRANKOLOVO, Sojek. Prodamo starejšo hišo, plačilo možno pol sedaj, pol na obroke na 5 let. Telefon 041 876-316. 192 MESTINJE. Gradbeno parcelo, starejša hiša, vsi priključki, ob cesti, prodam. Telefon 041 765-345, Slavko. p KMETIJSKO zemljišče, 5.000 m2, ob Mariborski cesti, Višnja vas-Frankolovo, možnost postavitve dveh lesenih objektov, 60 in 30 m2, prodam. Telefon 041 980720. 279 STANOVANJE v Celju kupimo. Plačilo takoj, hipoteka ni ovira. Telefon 041 601-555. 148 STANOVANJE ali staro hišo z vinogradom, do 40.000 EUR, Celje z okolico do 20 km, kupim. Telefon 031 400-673. 5097 GARSONJERO ali enosobno stanovanje, v Šentjurju ali okolici, v pritličju, opremljeno, ni pa pogoj, kupim. Telefon (03) 746-1741. š 61 ODDAM ENOINPOLSOBNO, v celoti opremljeno stanovanje, 1. nadstropje, v Ul. bratov Vošnja-kov 10, Nova vas, velikost 42 m2, oddamo v najem. Telefon 040 725-191.286 STANOVANJE v hiši, 70 m2, lokacija Trnovlje, oddam. Telefon 051 688-885. 275 OPREMLJENO enoinpolsobno stanovanje, v Celju, oddam. Telefon 041 892-246.324 V CELJU, lokacija Nova vas, oddam opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 041 436-728, 041 439-467. 351 ENOINPOLSOBNO stanovanje, v večstano-vanjski hiši, na dobri lokaciji v Celju, oddam. Telefon 041 959-546. p DVOSOBNO stanovanje v Celju oddam, najraje samski osebi ali mirnemu paru. Telefon 041 364-140. 358 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK V ŠENTJURJU oddam opremljeno sobo s sanitarijami in posebnim vhodom za dve osebi. Telefon 040 543-729. 368 CELJE. Oddam enosobno stanovanje, opremljeno, vsi priključki. Telefon 031 684-600. 306 OPREMLJENO stanovanje, v samostojni hiši, za dve osebi, 42 m2, oddam. Telefon 041 650-737. 380 NAJAMEM PROSTORNEJŠE tri ali večsobno in opremljeno stanovanje, v Celju, najamemo. Telefon (03) 491-4500. n SLOVENEC, zaposlen, najamem za daljše obdobje opremljeno sobo, manjše stanovanje, lahko do 20 km iz Celja. Telefon 070 339-813 365 zm PRODAM KUHINJO prodam po ugodni ceni. Telefon 041 263-493. 311 HLADILNIK, zamrzovalno skrinjo, omaro, pralni, sušilni stroj, TV, mizo, 6 stolov, štedilnik, kuppersbusch, prodam. Telefon 040 869-481. 315 PRODAM PRODAM BIKA, težkega približno 400 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 811-895. 325 TELIČKO simentalko, staro 7 mesecev in teličko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 762-044. 349 PONI kobilo, brejo, prodam. Telefon 5738082, 031 249-934. l 38 KRAVO simentalko, staro 5 let in pol, težko 550 kg, prodam ali menjam za teličko. Cena po dogovoru. Telefon 031 840282. 357 BIKCA simentalca, 120 kg, prodam. Telefon 031 727-606. 352 PSE zlate prinašalce, zelo lepe, stare 3 mesece, čistokrvni starši, brez rodovnika, prodam. Telefon 041 794-267. š 66 PRAŠIČE, mesnate pasme, od 20 do 300 kg in odstavljene plemenske svinje, za predelavo, cena 1,20 EUR/kg, prodam. Možen prevoz in zakol. Telefon 031 506-383. š 69 BIKCE simentalce in črno bele in telico simen-talko, težko 580 kg, brejo 6 mesecev, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383. š 69 PRAŠIČA, 190 kg, domača hrana in pšenica, prodam. Telefon 5717-512. 370 DVA bikca simentalca in enega sivčka, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144. š 71 Pred časom se je v okolico Lahovne zatekel sivo-rjav maček s temnimi progami. Če ga kdo pogreša, naj pokliče po telefonu 031 849-750. 392 393 PRODAM PRODAM ŠTIRI platišča za Renault espace za 100 EUR, 12 režiserskih stolov za 180 EUR, vrtno mizo in 9 stolov iz tikovine za 650 EUR in nintendo, 20 igric, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 662-194. 346 PRTLJAŽNIK za 4 pare smuči, za peugeot 206, prodam za 100 EUR. Telefon 031 772-848. 4992 TELICO, približno 400 kg, šivalni stroj Bagat, pletilni stroj in sejalnico za žito, prodam. Telefon (03) 5774-775. 329 SENO v kockah ali rinfuza in metrska drva, okolica Laškega, prodam. Telefon 5732355, 040 827-587. 350 TELICO, staro 17 mesecev, za nadaljnjo rejo ter svinjsko mast in ocvirke, prodamo. Telefon (03) 580-8171. 354 TELIČKE, dve limuzin in eno belgijsko plavo, težke 200 do 250 kg in Bucher Sip, prodam. Telefon 041 815-455. 356 KUPIM BAKER, medenino-mesing, neolupljene vodni-ke-kable kupim. Gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 687-477, Boris. š 65 SPOZNATI želim resnega, preskrbljenega, zdravega gospoda, dobrega srca, starega do 73 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro DOBRO SRCE. 184 KUPIM DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, z dostavo, prodam. Telefon 031 776-591. 107 DRVA, mešana, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. n BUKOVA drva prodam. Telefon 5797-024, 041 254-663. 298 BRIKETE, visoko kalorične, čista bukev, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 301 SUHA mešana drva prodam po ugodni ceni. Telefon 040 311-051. 310 SUH rezan les, bor 50, smreka 50 in hrast 25 mm, prodam. Telefon 5732-355, 040 827-587. 348 SUHA bukova drva, 20 m, prodam po 50 EUR/m3. Telefon 5741-296. š 72 DRVA, suha, mešana, kratko žagana, za štedilnik, po 35 EUR/m3, prodam. Telefon 031 747-930 . 383 PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13 BIKCE simentalce, mesni tip, do 200 kg, kupim. Telefon 041 577-067. š 50 TELICO, od 150 do 400 kg, brez številke, kupim. Telefon 041 980-720. 279 ODDAM SUHO seno in silažne bale ugodno prodam. Telefon 051 371-597. š 26 SENO v balah, kocke, prodam. Telefon 041 803-254. 279 RUMENO in rdeče korenje, bio pridelano, ugodno prodam. Telefon 031 545-597. 273 SENO v kockah, 1,80 do 2 EUR/kos, prodam. Telefon 031 362-569. 299 OREHE, cele in jedrca, prodamo. Cena po dogovoru. Kličite dopoldan, okolica Nove Cerkve, telefon 041 263-608. 327 SILAŽNE bale in suhe bale prodam. Telefon 041 783-288. 374 INTEGRIRANA ekološka kmetija nudi poleg zelenjave tudi mesne izdelke, salame, želodce, krvavice, izdelane po starem kmečkem receptu brez konzervansov. Telefon (03) 5885-921, 031 428-650. Ana Marija Novak, Rečica 53, Šmartno ob Paki. 345 zcirja Skrbno průfĚíjoficIrti Smo podjetje, ki se ukvarja z montažo stavbnega pohištva, natančneje garažnih in industrijskih vrat na motorni pogon. Svoje storitve opravljamo profesionalno, zato želimo zaposliti samostojne, zanesljive, marljive in delu predane kandidate. Na delovna mesta monter zaposlimo za določen čas dva kandidata z izobrazbo elektrikar-elektronik in dva kandidata z izobrazbo stavbni ključavničar. Delo poteka na terenu s poskusno dobo dveh mesecev, za poln delovni čas. Sredstva za delo so zagotovljena v največji možni meri. Kandidati morajo imeti 3 leta delovnih izkušenj na področju montaže stavbnega pohištva in vozniški izpit B-kategorije, zaželena je tudi E-kategorija. K sodelovanju vabimo kandidate, ki želijo soustvarjati podjetje, v katerem bodo uresničevali svoje cilje. Pisne vloge z življenjepisom in kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Zarja Petrovče, d.o.o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče, do 15. 2. 2010. GOTOVINSKI KREDITI; i zaposlene I i upokojence LETO starega labradorca in 5 let staro psico mešanko, ki je sterilizirana, oddam. Za več informacij pokličite 041 283-372. 330 KUPIM SLAMO v kockah ali balah, z dostavo, ki jo tudi plačam, kupim. Telefon 041 886700. 333 IZPLACILO TAKOJ! 03/4900336 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor MEDIAFIN KOM d.O.O., Dunajska 21, LJubljana Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop HITRO NAROČITE BIKCA sivca, težkega približno 190 kg, cena 2,70 EUR/kg žive teže, prodam. Telefon 051 258-077. 391 ENOLETNE bele kokoši, lahke nesnice leghorn in bele piščance za dopitanje prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Rjave in bele ameriške jarkice hajlajn bodo v prodaji od 25. januarja. Telefon (03) 700-1446. 5955 PRAŠIČE, domača vzreja, težke od 30 kg naprej, prodam. Cena nad 100 kg je 1,6 EUR/kg. Možna dostava. Telefon 031 509-061. 54 PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, domača hrana in dostava, ugodno prodam. Telefon 031 311-476. 222 TELICO simentalko, 240 kg, prodam. Telefon 051 825-644. 256 PRAŠIČE, težke 30 kg, mesna pasma, prodam. Telefon 041 265-215. š 55 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 538-811. š 58 PRAŠIČE, težke 20 do 30 kg, prodam. Telefon 031 723-882. š 59 200 kg prašiča ali polovice, domača hrana, zakol možen pri prodajalcu, prodam. Telefon (03) 5822-134. 331 Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I tudi ,etnik2010 41*Wi];I ^ jlFsprilogoTV-OKNO! ™ ^ j,m| Vsak petek 48 barvnik strani televizijskega sporeda in lanimhrosti ii sveta glasbe in ubave. l!l'VIIM!li:< Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik podpis: za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, do 50 % obr,, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 V znanem frizerskem salonu v Celju oddamo v najem frizerske stole Zelo uspešno že oddajamo tudi kotiček za naravno manikuro in tako smo poskrbeli za raznolikost in pestrost strank, ki vas čakajo! Frizerji! Če ste zainteresirani, polni energije, se bomo skupaj lažje izobraževali, oglaševali in napredovali! Pokličite: 041-714-974, Darja www.haircenterdarja.com www.fudge.si Kocmut Darja, s.p., HAIR CENTER DARJA wm fti'JIII'I'tfjK'l^l; Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine PE CEUE, Ul. XIV. dnrizije 14, 03/4257000 IJ1, AU ; M ,<:Vi'J m'i M Staneta Rozmana 16,02/521 30 00 PE MARIBOR, Partizanska 3-5, 02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000 Slovenska 27,1000 Ljubljana DEKLE, se želiš preseliti k resnemu fantu? Čimprej vzpostavi stik, skupaj bo lepše! Telefon 041 240-403. ž 9 BREZPLAČNA spoznavanja za mlajše ženske. Ostale plačujejo 19 EUR, moški od 45 EUR naprej. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon 031 836-378. ž 8 SIMPATIČNA in poštena 49-letna Celjanka želi prijatelja do 64 let. Telefon 041 248647; agencija Super Alan. 319 26-letna izobražena ženska, samska, želi urejenega moškega do 37 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 319 IJ.MIU^I V ŠENTJURJU in Celju zaposlim samostojno KV frizerko. Informacije po telefonu 031 375-646. Frizerstvo Zinka Pasarič, s. p., Cankarjeva ulica 21, 3230 Šentjur. PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n NUDIM pomoč in oskrbo na domu, tudi likanje in čiščenje. Telefon 040 229-039. Marta Babič, Pod gabri 7, 3000 Celje. 216 RAČUNOVODSTVO, kakovostno in ugodno, za podjetja, s. p., društva in zavode, že 15 let. Telefon 041 635-789. Kalikonto, d. o. o., Mariborska 68, Celje; www.kali-konto.si. n ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 19. 1.: Aleksandra LEVEC z Ljubečne - dečka, Nataša GERŠAK iz Žalca - dečka, Sel-ma HADŽIĆ iz Celja - deklico, Nežika BOROVNIK iz Vitanja - deklico, Nada BOBIK iz Slovenskih Konjic - deklico. 20. 1.: Marjana SENICA iz Slovenskih Konjic - deklico, Katja KRAČUN s Frankolove-ga - deklico, Natalija MIKOLIČ iz Rogatca - dečka, Tanja REBERČNIK iz Mozirja - deklico, Katja NOVAČAN iz Celja - deklico, Saša BLATNIK iz Velenja - dečka, Suzana LOVAŠIČ iz Celja - deklico. 21. 1.: Gordana GALONJA iz Velenja - deklico, Damjana ŠTANTE iz Celja - deklico, Mojca TERGLAV POGLA-DIČ iz Vojnika - dečka, Nives SEŠEL iz Zidanega Mosta - deklico, Lidija LUNDER iz Prebolda - dečka, Ana RAVNAK iz Nove Cerkve - deklico. 22. 1.: Sonja GORENJAK RAJH iz Šmartnega - dečka, Maja KRAJNC iz Celja - deklico, Nataša SLAPNIK iz Mozirja - deklico, Manuela ŠAKIĆ iz Šentjurja - deklico. 23. 1.: Katja JAGER KAČ iz Braslovč - dečka, MARINA KOMERIČKI iz Celja - deklico, Ksenija ŠKRUBEJ iz Celja - deklico, Polonca ARČAN z Ljubečne - deklico. 24. 1.: Enisa HUKIĆ iz Pe-trovč - dečka, Jerneja STRU-PEH RATEJ iz Celja - dečka, Blanka KRALJ iz Žalca - dečka, Martina ESIH z Grobel-nega - deklico, Karmen GOLČMAN iz Šmartnega ob Paki - dečka, Emina HUSIČIĆ iz Velenja - dečka, Sara CESTNIK iz Prebolda - dečka. 25. 1.: Bojana FIRŠT iz Rogaške Slatine - dečka, Amra OMEROVIĆ iz Šoštanja - dečka, Urška PODPEČAN iz Ve- Tvoja klop sedaj je prazna in tvojega nasmeha ni, le zakaj je usoda taka, da tebe več med nami ni? Z A H V A L A Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega ata, starega ata, pradedka in tasta JOŽETA VODIŠKA upokojenega rudarja iz Male Breze se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Borisu za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Kaplu, kolektivu Komunale Laško za opravljeno in organizirano pogrebno storitev ter skupini rudarjev, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči otroci Zdenko, Franc, Zofka, Jože in Ignac z družinami 0 L 36 Vse življenje sta puščala sled za seboj-zdaj, ko ju ni več med nami, vemo, da je čas ne bo nikoli izbrisal. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragih staršev MARIJE in BRANKA CIZEJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili pogrebnih slovesnosti, darovali sveče in cvetje v njun spomin ter sočustvovali z nami. Sin Zvone Cizej in hči Nada Skok z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče ANGELE FELDIN roj. Gaber iz Trnovelj pri Celju nazadnje je bivala v Domu upokojencev Celje (3. 3. 1921 - 19. 1. 2010) se zahvaljujemo vsem, ki ste se v trenutkih smrti zgrnili okoli nas, z nami delili bridko bolečino, izrekli mnoga sožalja ter vsem, ki ste darovali za sv. maše ali cerkev, darovali sveče, se pridružili molitvi in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, posebej g. Kostanjš-ku za tako veličastno opravljen cerkveni obred, ge. Tilčki za opravljene molitve, pevskemu zboru Ljubečna za lepo petje, ge. Anki za poslovilne besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebni službi Primožič in osebju Doma upokojencev Celje. Žalujoči: hčerka Anka in sin Rudi z družinama 322 Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, tašče, ome in sestre MARIJE PIRH s Ceste v Lokrovec 26, Celje (13. 3. 1921 - 15. 1. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Dramelj in Celja za darovano cvetje, sveče in svete maše, izražena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: sin Danijel in hčerka Marica z družinama, sestra Kristina in ostalo sorodstvo 323 Leto dni že v grobu spiš, toda v naših srcih še živiš. Dobrota, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garala, vse za dom in družino si dajala. Sledi za tabo so povsod od tvojih pridnih rok. V S P O M I N CVETKI ROŠER iz Loke pri Dobrni 1 Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Žalujoči: mož Franc, sinova Bojan in Franci, vnuk Tian, ate Anton, mama Rozalija ter bratje Slavko, Tone in Jože z družinami Ù Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pa pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V S P O M I N Danes mineva leto neizmerne bolečine in žalosti, kar si nas nepričakovano zapustil, naš dragi ati IGNAC VINDIŠ iz Zg. Grušovelj 14, Šempeter Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Žena Vera, hčerki Karmen in Metka z 7 V našem skupnem domu je velika praznina, odkar te ni več med nami. Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. V S P O M I N 30. januarja 2010 bo minilo leto žalosti, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil BOŽO ALIF iz Loke pri Žusmu Hvala vsem, ki ga skupaj z nami nosite v svojih srcih, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Močno te pogrešamo: žena Dragica, hčerka Maja in ostali domači S 29 lenja - dečka, Simona GREGL iz Tabora - dečka, Anka RE-NER iz Celja - dečka, Branka ŠIFER GROBELNIK iz Velenja - deklico, Maja TIFEN-GRABER iz Šentjurja - dečka, Samira ČAUŠEVIĆ iz Velenja - deklico, Teja LIPOVŠEK iz Sevnice - deklico, Kristina POTOČNIK iz Griž - dva deč- ka, Dominika SAMBOLIČ iz Žalca - dečka. -k radiocelje 95.9 100.3 90.6 MHz Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha in pridnih rok. Z A H V A L A Po hudi bolezni smo izgubili našega dragega moža, očeta, dedi-ja, pradedija in brata ANTONA TOČAJA iz Jankove (19. 1. 1928 - 15. 1. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v trenutkih smrti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino, izrekli mnoga sožalja, vsem, ki ste darovali za sv. maše, sveče in se pridružili molitvi ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala g. Bogdanu Kolarju in g. Antonu Pergerju za obiske, duhovno podporo, sv. mašo in pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi Cinkarni Celje, Remontu, Banki Celje, VVZ Golovec, Društvu upokojencev Vojnik, kolektivu Špesovega doma, zdravstvenemu osebju, ge. Mileni Jurgec za poslovilne besede slovesa, pevcem s Polzele, trobentaču in pogrebni službi Primožič. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ljudmila, sin Drago z družino, sin Milan z Marto, hčerki Majda in Štefka z družinama ter ostalo sorodstvo Spočij si utrujene dlani, za vse še enkrat hvala ti; skrb in dobrota tvojega srca nikdar ne bosta pozabljena. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame MARIJE PINTER iz Sotenskega pod Kalobjem 1 (7. 4. 1933 - 10. 1. 2010) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pomagali deliti bridko bolečino in nam prizanašali, saj nismo vedeli, kdaj bodo njene otožne oči v nas zadnjikrat zazrte. Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju intenzivnega oddelka mariborske bolnišnice, ki so se trudili za njeno okrevanje, gospodu župniku Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega zbora svetega Jakoba za lepo in ubrano petje, govorniku za ganljive besede slovesa ter trobentaču in vsem sodelujočim pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Žalujoči: mož Edi, sinovi Tone, Maks in Andrej ter hčerka Marjeta z družinami L 34 www. rad iocelje.com www.novitednik.com 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO 11.00 Plesni forum Celje PLANET TUS Spored od 29. 1. do 1. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alvin in veverički 2 - družinska komična pustolovščina - sinhroniziran 11.00, 12.00 13.00, 14.00, 15.00, 16.00 17.00, 18.00, 19.10, 20.00, 21.10, 22.00 Avatar - akcijska ZF-pustolovščina - 3D 12.10, 16.40, 20.20, 23.40 Knjiga odrešitve - akcijska pustolovska dra ma 13.10, 16.15, 19.00, 21.30, 23.59 Možje, ki strmijo v koze - komedija 13.30, 17.05, 19.15, 21.25, 23.35 Planet 51 - družinska animirana pustolovščina - sinhroniziran 12.30, 14.30, 16.30, 18.30 Prekrokana noč - komedija 19.00 Princesa in žabec - animirana družinska ko medija - sinhroniziran 11.30, 13.40, 15.50, 18.10, 20.25, 22.35 Sherlock Holmes - akcijska pustolovska kri minalka 20.40, 23.30 V zraku - komična drama 12.50, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 Legenda: vsak dan sobota - nedelja petek - sobota nedelja sobota PETEK 20.00 Louise - Michel - drama SOBOTA 16.00 Ledena doba 3 - animiran, sinhronizi ran 20.00 Zgodbe iz zlate dobe - drama NEDELJA 19.00 Mož, ki je preplaval Amazonko - dokumentarni nmzmmimm PETEK 19.00 Hope - sanje o slavi - muzikal PETEK, 29. 1. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Savinjski vinarji kulturni večer z vini savinjskih vinogradnikov 19.30 Kulturni center Laško Jaz pa tebi sestro komedija T.I.P. teatra v režiji Goj-mirja Gošnjaka - Gojca za abonma in izven 21.00 Mladinski center Velenje Skupina Šukar koncert 21.00 Mestni kino Metropol This fire SOBOTA, 30. 1. 8.00 (do 13.00) Atrij Centra Nova, Velenje Kmečka tržnica 9.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig, CD, DVD 10.00 Kinodvorana Kozje Jajce lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana za Abonma Zmaj- ček in izven 10.30 Galerija Velenje Kateri letni čas je najlepši premiera plesno gledališke zgodbe Brine Jenček, v koreografiji Goge Stefanovič Erjavec 17.00 Kulturni center Rog. Slatina 4. revija baletnih šol in društev RS 18.00 Prostori društva Kažipot Velenje Aljaska potopisno predavanje 18.00 Kulturni dom Vojnik_ Moža je zatajila komedija v izvedbi Kulturnega društva Miklavž 18.00 Skomarska hiša Zreče Jaz 'mam en stari znucan koš literarni večer z gostjo Zdenko Detiček Opič iz Poljčan 20.00 Mestni kino Metropol Pridi, dala ti bom cvet promocija singla in videospota LadyBird 20.00 Hotel Rosa Podčetrtek_ Sapramiška lutkovna predstava 20.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Optimist monokomedija Špasteatra v izvedbi Matjaža Javšnika 21.00 Plesni forum Celje Gwen Hughes koncert ameriške jazz pevke iz Atlante 22.00 Club Terazza Celje_ Zmaqustikoow koncert skupine Zmelkoow v akustični preobleki Kako se kuha pravljico o Rdeči kapici sobotne lutkarijez Lutkovnimgle-dališčem Velenje Galerija Velenje: Srečanje generacij diplomantov ALUO 1990-2009, likovna dela 19. umetnikov, do 30.1. Mladinski center Velenje: Igraj se z mano, dela z mednarodnega likovnega natečaja, sodeluje 57 šol in zavodov iz Slovenije in tujine. Terme Topolšica: Maki v vetru, olja na platnu Vesne Šket, do 1. 2. Savinov salon Žalec: likovna dela Roka Komela in Ivane Andrić, do 30.1. Dom Svobode Griže: slike Zvoneta Bri-leja - Čorija, do 31. 1. Kulturni center Laško: likovna dela Jožeta Marinča. Grad Strmol Rogatec: Kolaž, razstava del 30 likovnikov s celjskega območja, do 2. 2. Muzej Laško: 20 let mažoretne dejavnosti v Laškem. Anina galerija Rog. Slatina: Žlahtna resničnost naslikanega, likovna dela Jožeta Krambergerja, do 7. 2. Kulturni center Rog. Slatina: Štirje letni časi, slike Anje Kidrič, do 31. 1. NEDELJA, 31. 1. 16.00 (do 18.00) Muzej novejše zgodovine Celje Nedeljski muzejski mozaik demonstracije obrti na ulici obrtnikov, kostumirano vodstvo v Pelikanovem ateljeju 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Mladi kinolog leta naziv podeljujeta Kinološka zveza Slovenije in revija Kinolog 16.00 Dom krajanov Virštanj Lizika monokomedija v izvedbi OlgeMar-kovič PONEDELJEK, 1. 2. 17.00 Center Kunigunda Velenje Multimedijski izziv brezplačen tečaj multimedije - fotografija in snemanje, montaža, grafični programi 19.00 Velbana gorca na Gostinci Spomin na razbojnika Guzaja kulturni večer RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosti Celje: Bojni ples za zbombardirano luno, razstava slik Ive Tratnik in Marka Jakšeta, do 31.1. Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Josip Pelikan - slovenski fotograf / Pogledi na Celje, do 9. 2. Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem. Galerija Volk Celje: Otok Ilha, prodajna razstava del Urške Sicherl, do 31.1. Planet Tuš Celje - Anton Herman -slike, do 28. 2. Petek ob 20. uri v P2 (Športni park Šentjur): Animateka po Animateki; ogled kratkometražnih animiranih filmov. Sobota ob 10. uri v P2 (Športni park Šentjur): delavnice designa. Sobota ob 10. uri v prostorih Kozjanske razvojne agencije: plesne delavnice . Sobota ob 15. uri v P2 (Športni park Šentjur): likovne delavnice. Sobota ob 17. uri v P2 (Športni park Šentjur): literarne delavnice. Nedelja ob 10. uri v OŠ Franja Mal-gaja: glasbene delavnice. Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka v športnem parku, odbojka na igrišču pred OŠ Hruševec Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.0019.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber. Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipav-ca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti. "feF oefski mladinski Začasno spremenjen delovni čas zaradi gradnje mladinskega hotela, mladinski center je odprt: ponedeljek 8.00-18.30 torek 8.00-19.30 sreda, četrtek, petek 8.00-18.00 sobota, nedelja, prazniki ZAPRTO Redno dogajanje v dvorani: KUD Superstar - ples: torek 16.0018.00, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek 15.00-18.00, vodi Dejan Gregl; VS Styling - sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri, vodi Vladimira Skale. K;>0 Klub Studentov oba ne Ce Ue t Aerobika: ponedeljek 20.30-21.30 v Celjskem domu: Fly box ponedeljek 21.30-22.30 v Celjskem domu: Zumba sreda 20.30-21.30 v Plesnem valu: Fly box sreda 21.30-22.30 v Plesnem valu: Zumba Košarka: petek 17.00-18.30 v telovadnici Srednje zdravstvene šole Celje: brezplačna rekreacija za člane KŠOC Prodaja študentskih bonov: vsako sredo 10.00-16.00 ter vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure radiocelje mnh frekvencah www.radiocelje.com novitednik www.novitediiik.com DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Simona Brglez E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka I DUHOVNO ENERGIJSKO SREDIŠČE V FILOZOFIJI JOGE I PODVODNA SKALA V MORJU AVTOR: GREGA RDiTAR OKUSNA MORSKA ŠKOLJKA NEKDANJI RUSKI TENISAČ SAFIN BREZ-BOŠTVO ZVER IZ DRUŽINE MAČK b JI GRŠKA BOGINJA NESREČE MADŽARSKI POLITIK (BELA) PEVEC NABER 12 BELGIJSKO ZDRAVILIŠKO MESTO Z DIRKALIŠČEM FORMULE ENA SREČKO KOSOVEL FINA MESNA JED, TESTENICA ENOVA-LENTNI RADIKAL ALKAN-SKE VRSTE NEKDANJI AVSTRALSKI PLAVALEC THORPE TERENSKI AVTOMOBIL JAPONSKE TOVARNE TOYOTA ŽENSKI ORGANI ZA RAZVOJ PLODA TEK DO JEDI MESTO VARJENJA ALEŠ GORZA NEMŠKI SLIKAR (FRANZ) ENA OD GR. MUZ 15 24 ODMEV, JEK ALB. MESTO OBSKADR-SKEM JEZERU OŽJI SORODNIK FOSILNA SMOLA 16 23 10 19 INDIJSKA PRAKSA MEDITA-CUE RAZGLED Z VIŠJE TOČKE GLIVIČNA BOLEZEN ŽITARIC DUŠEVNA MUKA, TRPLJENJE rtll ■ 4 j, i. ^ Ê?i NIGERIJSKA I DENARNA ENOTA STARORIMSKI I DRŽAVNIK (LUCII I KORNELU) 14 AMERIŠKA IGRALKA WEST IGNAC PO DOMAČE GROBO DOMAČE SUKNO NAŠA PESNICA (MAJDA) NEKDANJI MADŽARSKI PREDSEDNIK (ARPAD) 20 TULEC, ŠKATLICA ZA OČALA PUŠČAVSKI RIS AMERIŠKA BOKSARKA (LAILA) DEL VRTNICE ANG. KEMIK (FRANCIS VMLUAM) AMERIŠKI SLIKAR (BEN) INDIJANEC V PERUJU FRANCOSKI IGRALEC DELON 25 18 IME DVEH REK V SEVERNI AMERIKI ISCHWAR-1 ZENEGGER POPULARNA ZVRST PLESNE GLASBE RENII HODNIK NA ŽELEZNIŠKIH POSTAJAH SULTANOVA PALAČA MESTO NA KRASU BOSANSKI PEVEC MERLIN PTICA SRŠENAR PESNICA ŠKERL POJAV NA TEKOČINI DELUJOČI OGNJENIK NA SICILUI AMERIŠKA PEVKA (DIANA) STAR SLOVAN KDOR SKRIVA SVOJE IME RIMSKA SnMC« ŠPANSKI REŽISER (CARLOS) 13 SYLVESTER STALLONE NAJMANJŠE TRIMESTNO ŠTEVILO DEL TENIŠKE IGRE NESTROKOVNJAK NESMISEL, NEUMNOST NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS NEKDANJI ARMENSKI POLITIK MKOJAN 11 17 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju 2. nagrada: vstopnica za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri 3.-5. nagrada: vstopnica za 1 osebo za kopanje v Rogaški Rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 4. februarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 22. januarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 6 Vodoravno: SESIP, TLAKA, RADON, ABI, ŠOTOR, IRENA, KILAVOST, PASAT, TIHOTA, SVETE, PRENAPOR, PIRH, LITERATURA, OKER, UHAN, MOSEL, NOSILKA, ZAR, RS, AN, NI, NAMAZ, JOK, TEZEJ, DILEMA, MEGATONA, OKNO, KATETA, URAD, AM, BAJT, PROGA, OSLE, IGOR, OKEL, COTA, MOR, ARA. Geslo: Letošnji junakinji zlate lisice. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju, prejme: Angelca Fijavž, Kašova 20, 3212 Vojnik. OVEN Ona: Od dogovorjenega srečanja ne smete pričakovati preveč, še najbolje bo, da nič in ste na koncu prijetno presenečeni. Prisluhnite partnerjevim težavam, saj vas v tem trenutku res potrebuje. On: Spet boste odlično investirali svoj čut za poslovnost. Tokrat boste tudi vi imeli od tega obilo koristi. Vendar ne pričakujte vsega hkrati, ampak bodite potrpežljivi. To se vam bo tudi obrestovalo! Ona: Ljudje bodo nadvse prijetno presenečeni nad odkritostjo in prijaznostjo. Tako se bodo odprle nove možnosti za poznanstva, ki vam bodo v prihodnje še kako koristila. On: Nič vas ne obvezuje, da ne bi poskusili s kakšno avan-turico, saj te puščajo prijetne spomine. Ne omahujte, ampak naredite nekaj tudi zase. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač! IJjliJ,' UMmA Ona: Če boste še naprej tako svojeglavi, se lahko zgodi, da boste vse bolj osamljeni. Ne-nadejan prihod starega prijatelja bo sicer popestril dolgočasen teden, a bo tudi to hitro mimo. On: Poskusili boste nadoknaditi, kar ste pred kratkim po neumnem izpustili iz rok in to vam bo v veliki meri uspelo. Tokrat le vztrajajte do konca, saj se vam bo pošteno splačalo. HI Ona: Če se boste prepustili osvajalčevim komplimentom, se obeta zanimiv teden in še zanimivejši vikend. Prespite pa le doma, saj bo še veliko drugih priložnosti. Edino tista vaša trma ... On: Smelo se boste pognali v drzno dejanje, kar bo gotovo korak naprej v vaših ambicijah. Vseeno se ne uspavajte z doseženim, saj je želeni cilj še zelo oddaljen. DVOJČKA ^ff I STRELEC & Ona: Nakup se bo posrečil, zato boste zadovoljni in mirno pričakovali prihajajoče praznovanje. Vendar se vam lahko prevelika relaksacija tudi maščuje, zato še malo popazite. On: Marsikaj se bo obrnilo drugače, kot ste načrtovali, a ne obupujte, saj je vse za nekaj dobro. Nenadna sprememba včasih dobro dene, zlasti če vas preseneti nekdo, ki vam že dolgo buri domišljijo! Ona: Če se želite naužiti veselja in radosti v ljubezni, se čimprej odpravite v družbo, kjer vas že težko pričakujejo. Še zlasti prijatelj, ki ste ga nekoč že zavrnili, a ni izgubil upanja. On: Skrajni čas je, da položite karte na mizo, sicer se lahko zgodi, da boste na hitro prišli ob dobro ime. Nikar se ne delajte tako nevedno in neizkušeno, treba se bo pač potruditi! POMOC: KALIOPA-ena od grških muz, PATOS-duševna muka, trpljenje, NONSENS-nesmisel, neumnost, RENETKA-sorta jabolk, RETINIT-fosilna smola 2. nagrado, darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem, prejme: Domen Re-goršek, Lipoglav 38, 3215 Loče. 3.-5. nagrado, vstopnica za 1 osebo za kopanje v Rogaški Rivieri, prejmejo: Danijel Pirh, Dramlje 56, 3222 Dram-lje; Ivan Tovornik, Škarnice 24 3224 Dobje in France Zavašnik, Drešinja vas 12d, 3301 Petrovče. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Ona: Kritično boste ocenili ljubezensko življenje in ugotovili, da le ni tako slabo, kot vam dopoveduje nekdo, ki očitno nima najbolj poštenih namenov. Zaupajte partnerju in vse bo v redu. On: Ko boste opazili prijateljičino naklonjenost, bo že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se boste morali potruditi zlasti sami. Najbolje bo, da se ne slepite in končno pogledate resnici v oči. DEVICA Ona: Poskusili se boste prilagoditi partnerju, kar vam bo v veliki meri tudi uspelo. Nesoglasja bodo dokončno pozabljena, na vaju pa je, kako se bosta odločila v prihodnje. On: Še vedno vas bo spremljala neverjetna sreča. Vseeno bi bilo dobro, če bi se počasi zavedali, da lahko to tudi mine. S prijateljico se boste zapletli v nekaj lepega, kar pa bo žal le prehodne narave. Ona: Prišel je čas, ko se ne boste mogli več umakniti, kar je bila dolgo vaša slaba navada. Sprva boste imeli precej težav, a se boste hitro prilagodili na novonastale razmere. On: Ne boste se uspeli odločiti med dvema alternativama, saj ima vsaka dobre in tudi slabe strani. Prijatelj bo skušal pomagati, zato ga ne zavrnite, ampak mu prisluhnite. KOZOROG Ona: Nekaj vas bo temeljito pretreslo, a zlasti pozitivno. Še vedno je tudi možnost, da vam vse skupaj pade v vodo. Toda brez panike, saj se bo na koncu izteklo še bolje, kot mislite. On: Veliko tveganje bo prineslo dobre rezultate v poslu, v ljubezni pa boste razočarani, ker ste zanemarili ljubljeno osebo. Vsaj en dan v tednu se posvetite tudi rečem, ki niso vezane na posel. l'.'.',"MMMI Ona: Nenadoma se vam bo zazdelo, da gre vse narobe. Še sreča, da ne bo trajalo dolgo. Proti koncu tedna se obeta prijeten pomenek ob pijači, ki se bo zavlekel dolgo v noč. Kdo ve, kje se bo vse skupaj končalo. On: Partnerka se bo iskreno opravičila za pretekla nesoglasja, saj bo končno spoznala, da ste imeli prav vi. To bo močno izboljšalo vajin odnos, ki je bil zadnje čase kar malo čuden. Ona: Obeta se vam enkratna priložnost v vašem hobiju, zato je ne zamudite. Dobro bi bilo, da se končno posvetite denarnim zadevam, ki jih že dalj časa pošteno zanemarjate. On: Če boste ohranili mirno kri in trezno glavo, se sploh ni treba bati konkurence, ki se je pred kratkim pojavila v poslu, od katerega še veliko pričakujete. Ne predajte se prehitro. VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 ^VU/WtCLUt CtXťLIV RUMENA STRAN tfKlLIV. Hokejski spomini in dobrodelnost Eden najboljših slovenskih hokejistov Tomaž Vnuk, ki je igral nekoč tudi v Celju, je pred časom drsalke postavil v kot, svoje drese pa namenil za dobrodelne akcije. Enega od njih v organizaciji humanitarne akcije Rdeča žoga je uspelo po 16 letih vrniti v Celje zdravniku in popotniku Milanu Rajtmajeru. Pri tem ga niso vodili le dobri nameni, saj je projekt namenjen revnim otrokom in družinam, pač pa tudi nostalgija. Kot otrok je namreč igral hokej, bil leta kasneje klubski zdravnik in zato še toliko bolj pogreša hokejsko pravljico v Celju, ki se je odvijala med leti 1992 in 1994. Dres bo imel častno mesto v njegovi sobi, upa pa, da se bodo za podobno licitacijo odločili še kakšni znani celjski športniki. Tonč »brez kosti« Doktor zgodovine (in rokenrola) Tone Kregar je dokazal, da mu talentov pač ne manjka. Pa energije tudi ne. V zadnjem času je polno zaseden s promocijo biografije »svojih« Mi2, z zadnjimi snemanji in »peglanji« nove plošče, ki izide aprila, v službi pa z digitalizacijo gradiva o narodnoosvobodilni borbi na našem območju. Kljub polnemu košu dela in zadolžitev še vedno najde energijo za trening košarke. V nenavaden koš, ki so ga trije celjski umetniki pripravili v zbiralni akciji Emove posode za njeno umetniško obdelavo, je elegantno in, kot rečejo košarkarji, »brez kosti«, vrgel Emov »piskrček«. In dokazal še en talent. In pozval občinstvo, naj mu sledi ... Foto: SHERPA Vejica ali pika Koliko denarja je dobila zmagovalka velenjskega turnirja v namiznem tenisu Li Qian pred dnevi v Velenju? Po zapisu na čeku, ki ga je izročila Andreja Katič, direktorica občinske uprave Velenje, se težko odločiš, ali gre za 16 ali 16 tisoč dolarjev. Zmagovalka bo na svojem računu kmalu videla, kje stoji vejica, kje pa pika ... Foto: SHERPA »Mrzlo? Kaj mrzlo ...« Še dobro, da je predsednik NK CM Celje Marjan Vengust pred leti na štadion Olimp pripeljal umetno travo. V dneh, ko sneg noče zapustiti nogometnih zelenic, je takšno igrišče zelo dobrodošlo. Pa vendar je v notranjosti Slovenije prehladno za kakovostne priprave. V soboto je bilo med prijateljsko tekmo Celja in Međimurja na Olimpu »ledeno«, gledalcev nekaj deset, vsi so bili debelo oblečeni, z rokavicami in s kapami, tudi klubski zdravnik Stevan Đorđevič (desno), le Marjan Vengust je vročekrvno kljuboval mrazu. Da bi dokazal, da bivanje njegovega nogometnega moštva (vsaj) v Istri ni nujno? Foto: GrupA 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz F' H feft k;