Okrajnim komisijam za novo cenitev zemljiškega davka. (Konec.) Kaj je zemljišča čiati dohodek (§. 5) to je samo po aebi zadosti jasao. Kar se aa zeraljiača pridela, ima 8vojo vredaost, ali vae , kar za prodaai pridelek kmet skupi, ae oataae ajemu samemu, ai tedaj eisti dohodek, teaioč oa iroa stroške pii vsem, kar pridela, ia se le po odbitih stroških ostane čist dobodek, od kterega ae davek plačaje. Kako pa se bode po aovi postavi izvedel čisti dohodek zemljisč? To ae bode godilo tako-Ie : Po §. 9 bodo skupej stopile okrajae ceailae kooiisije; z ajimi bode imel vsak poaeataik ia bo imela vsaka občiaa najpred opraviti. Ta komisija ima aajvažaejše opravilo; oaa ceai čisti dohodek poaamezaih zeraljišč ia celega davkovskega okraja. Zravea te okrajae koraisije ste se dve drugi , aamree deželaa komisija za vsako deželo (po §. 8) ia pa aajviša komisija aa Daaaju (§. 7). Ali te dve komisiji ste le za to, da pregledujete ali koatrolirate to, kar aaredi okrajaa komiaija; s tema dveraa komisijama pride poaestaik še le takrat v dotiko, kedar se (po §. 37 ia 38) pritoži aoper cenitvo okrajae komisije. Ceailai okraj je (po §. 17) aavadao političai okraj, ia za vsak tak okraj je okrajaa koraisija sostavljeaa tako-le: 1. Miaister deaarstva aa Duaaja izvoli ia imenuje predsedaika te komisije, 2 uda brez ozira aa staa, stanovaaje ia plačaaje davka, 2 uda, ki plačajeta zeinljiški davek iz tistega okraja, 2. poseatniki, ki v tistem cenitBem okraju največ davka plačujejo, izvolijo enega uda v to okrajao komiaijo, ia 3. župaai ceailaega okraja volijo 3 ude. Po takem obstoji vsa okrajaa cenilaa komisija iz predstojaika ia 8 udov, vseh devet ima veljavea glas. Ravno po tej poti se že voli 8 namestnikov. Miaiateratvo deaarstva še izvoli za vsako komisijo eaega poročevalca za knaetijsko ia gozdao ceailao opravilo; on ima aarediti vse priprave, pozvedbe, popise ia ceailao delo; veljavea glas pa ima ta poročevalec le takrat, kedar je tadi ad te komisije. Pri cenitvi gozdov sme komisija poklicati tudi izvedeacev, da jih popraša za svet. Vsi komisijai udje in poročevalci morajo, če je le mo goče, biti domači ljudje. Ceailaa okrajaa komisija sklepa po čezpolovičnem številu glasov; če je, postavimo 9 udov pričujočib, velja za sklep to, za kar jih glasaje 5, ker 5 je že več kot polovica od 9. Da pa je ta aklep veljavea, morajo sraven predaedailva saj še 4 ndje pričajoči biti. Če je 7 udov pričujočih ia pa predsedaik, tedaj skapajt 8, ia če 4 glaaajejo tako, 4 pa dragače, velja Ii8tar za kar glaaaje predsedaik. Če bi se primerilo, da je 8 adov pričujočib ia pa predaedaik ia bi 3 glasovali za viši davek , eden za maaj viaokega, dva za sredajega, trije pa za prav aizkega , bi po takeai ae bilo na nobeao straa 5 glasov, tedaj aikjer eezpolovičaega števila glasov, v takeai primerljeju ae pride do sklepa takole, da 8e 3 glasovi za aajviši davek prištevajo 1 glasu za maaj visokega, to pa še le stori 4 glasove, tedaj še preaialo za čezpolovičaico, po takem ae ti 4 glasovi rnorajo došteti bližnjiraa 2 glasovoaia, ki sta glasovala za sredajega ia tako ae dobi še le potrebao čezpolovičao število glasov. Ta stvar o glasovaaja je silno važaa; dobro je paziti aa ajo, kajti vidi se, da se lebko primeri, da ea sam glas odloči soper voljo vaeh. Naj to pokažemo v izgledu: Če 2 uda koaiisije glasujeta za 20 gld., 2 za 15 gold., 1 za 10 gold., 4 za 8 gld., tedaj bo ediai glas za 10 gld. odločil večiflo! Naj tedaj komisijai adje , predao od 8voje prve miati ia glasa odstopijo, dobro prevdarijo, kaj pride iz tega ia ali po tem ae obvelja aklep, ki 8e jim ae zdi pravičca. Komisija se mora držati 10 vrst, aa ktere so vaa zemljiača razdeljeaa tako, kakor §. 16 razločaje, ia po tem vaako zemljišče postaviti v dotičao vrsto. Zdaj ae čisti dohodek za vsako vrsto pozve. Poročevalec mora v ta cil in koaec vse potrebae reči pripraviti, kakor jih §§. 22 in 23 akažeta. Iz teh priprav se aapravita dva aačrta tarife (po §. 25); ia aačrt aapravi poročevalec, dragega pa odsek, ki se voli izaied cele komisije. Ta dva tarifaa aačrta preišče in pretrese cela komisija, potem pa, ko je že šla vseh zemIjise svojega okraja ogledat ia jih je primerjala 8 zcmljiščf 8osedaega okraja (§. 2b) izreee za ajea okraj veljavao tarifo. Pri tem ae mora paziti aa to, da čisti dohodek ali tarita sredaje vrste je, kar aajbolj mogoče, tadi poprečai dobodek V8ega okraja. Tako aarejeao tarifo pošlje (po §. 303 okrajaa ceailna koaiisija z vseaii dokladatui deželai kocuisiji (§. 8) v razaodo; oaa preisče vse ceaitve celega okraja ia jih primerja med seboj, ta in tara kaj poravaa itd., ia tako popravljeae tarife da aati8aiti ia razglasiti. To se (§. 31) zgodi zato, da se pritožbe v 6 tedaih pošljejo deželai koraisiji, ktera te pritožbe prevdari, če so veljavae, jih 8prejme, če ae, jih zavrže, ia potem se aiora po celi deželi ceaitev posamezaih zemljišč pričeti. Vsak kos (parcela) zemljišča se mora aaaireč v eao odločeaih rabrik dodelaae tarife uvrstiti, zato jo aiorata dva ada okrajae ceailae komisije vpričo poročevalca ogledati in jo v dotičao rabriko zapisati, to je vceaiti. Pritožba (reklamacija) je (po §. 37) vsakemu, kdor davek plačaje, v teku 6 tedaov poteai, ko 8e je ceailai register župaaiji izročil, brž prepaščeaa, ia ta pritožba pride potem v presojo okrajai ia deželai komisiji. Deželai komisiji pa se pritožba aiore le tedaj v koaečao veljavao razsodbo predložiti, ako okrajaa komisija pritožbe ai enoglasao zavrgla (§. 37). Eadar okrajna komisija pritožbo eaoglasao zavrže . ni aobeaa draga pritožba več raogoča , kajti dnaajska najviša komisija je le za to, da pretre8e predloge vseh deželaih komisij, da jih primerja med seboj ia aapake odatrani ia da voli aove koaaiaije, ako je treba aove ceaitve. Ia zdaj, dragi goapodarji, ali ai aajveč ležeče aa okrajaib koaiisijah. Vam cenilaim raožem pa se še zarad tako važae atvari, ktera je daaa v vaše roke, enkrat kličemo, pozor!