o vi 6 e. Iz Logaca. Mnogokraf očitajo nasprolniki naši, kako dalječ je se sloveiinki narod v svoji izobraženosti in .svnjib vedab za iieniškiin, nepremislivši, da je bila pot priprostemu Ijudstvu k pravi omiki opoveita. Vsakemn je znano, da je le tisli za otnikanega reljal, ki je nekoliko ,,tajč" znal, akoravno je bilo njegovo serce vseh boljših čulil pravno in njegov razum oinejen. Nemškovalo se je (udi po ljudskih šolah nekdaj od začetka do konca; koliko pa so si Slovenci prinemškovali, nuni kažu sedanji čas, ker Nemec Kranjca zove : ,,der durae Kraner." Pa — kolo časa verti se v bitrem diru, požira blagostanje in samostalnost narodov in tira zopet njih zavest in veljavo na beli dan. Tudi Slovencom se vremena jasnijo, in niilo solnce že po.šilja svoje oživljajoče žarke pred mili domači — pi"ag. Po ccsarskem zagotovilu enakopravnosti je zadobil tuili naš rnili, lepoglasni jezik — dozdaj baibaiski psovan — enake pravice v šoli in v vrada z drugimi izobraženbni jeziki inngočne Avstrije. S tem se je zlajšala pot (udi proslim Slovencom, da bi si prisvojil vsaki za svoj stan (oliko pojtrcbnih ved, kolikor so jih že zdavnej drugi narodi od svojih ,šol y svojem jeziku prejcinali, in kterih se je dnzdaj le premožnejši Slovenec, izučivši se plujega jezika, naserkati mogel, medtem, kosejedeci po Ijudskih solah na deželi nemščiaa v glavo vbijala, polrebne vede za vsakdanje življenje pa v neiuar puščale. Znano je pak tudi, da se človek cebi v naj boljši oskerbljeni šoli vsega izueiti ne more, kar v javnem življcnji potrebuje, — tedaj je naloga učiteljeva, da svoje učence napeljuje, da se bodo tudi sami, ko se izšnlajo , na podlagi si prisvojenih ved . dalje izobra/.evali. To pa se le zgoditi moie, ako pridno in s pridom prebirajo podueljive kujige raznega zapopadka. Skerbcti je ireba v* Ijudskib šolab, da se učenci privadijo novejših književuih izrazov, da bodo pozneje ložej razumeli knji/.evni je/.ik , h piidom iu veseljem čitali, in tako n\ svoje vede množili , razuin bi.stiili in ncicc žlahnili. Ker mi pa vsak posamezen , posebno kmetiškega slanu, v sedaDjeh čusili tc/.ko knjigc oinišljuje, bi ne bilo sanio korislini, ampak zelii potrebno fanie (sieiijske) bukvarnice vslanoviti po izgledu že mnogo obstoječih. Naj bi ne bil klic našega iskrenega zastopnika Dr. Toinan-a samo klic spisan v ^Novicah!" J. Trojar. Z Berda. Dragi ,,Tovars". Že je rainulo poldrugo lelo, od kar si pervič prišel pozdravljat nas, brate po deželi. Mislini, da Te je vsak vesel, h kteremu si vas hodil. Ker Te tudi mi veselo sprejeinaino, boš nam tedaj dovolil, da Ti tudi jaz iz našega kraja kaj naznanim. Vem, da marsikteri naših bratov bo moj dopis rad bral, pa znabiti tudi pretresal. Veselo povem, daje tudi našo šolo 6. rožnika doletela velika čast. Prišli so k nam prečastiti pvošt in c. k. šoLski svetovavec dr. Anton Jarc. Ne bo pozabila tega dneva šola naša. Ta prepoštovani gospod so se mudili pri tukajšui mladini poldrugo uro, in so se pogovarjali ž njo kakor oče s svojimi otročiči, kar nas je vse prav do serca ganilo. — Ljubi ,,Tovarš"! naj ti oraenim še kaj od naše cerkve. Že tnemo gredočemu se prijelna vidi ta cerkev, še bolj pa, če kdo pride in pogleda vanjo. Veliki altar, vnebovzetje Marije device je prav mično zdclan ; tako so tudi stranski altarji lepi. Pienovil jih je leta 1860. podobar Zajc, kterega delo samo hvali. Pa še drugi kinč, Ijubi bravec, boš zapazil v naši lični cerkvi. Zabliščale se Ti bodo nove orgle, ktere je prav dobro izdelal mojster g. Fr. Ks. D e v. — Ker vem, da Ti, ljubi ,,Tovarš", za zdaj že prostora raanjka , Ti bom pa diugo pot kaj več povedal. Zdaj z Bogoiu! J. P. Iz Ljubljane. Tudi ^Tovars" naznanja žalostno novico, da je naš preeastiti c. k. deželni poglavar gospod dr. Karl Ulepič žl. Krainfels 33. preteč. m. v Kaiiovških toplicah na Ceskem uinerl. Labka mu zemlja! Iz Ljubljane. Lefošnje ocitno šolsko spraševanje je bilo v tukajšni normalui šoli 37., 38., 29., 30. in 31. julija. V I. razrcdu je bilo 111 učencof", v II. razr. v dveh izbah 213, v III. razr. v dveh izbah tudi 313, v IV. razr. v treh izbah 185, v preparandii 33, v muzični šoli 33, v nedeljski šoli 351, vseh skupaj 1146. — Perijohe te šole se tudi leto.s še čisto nemške. Vmestni pogl. deški šoli pri sv. Jakobu je spraševanje danes 1. in jutri 3. avg. V I. razr. je bilo 80 učencov, v (I. 73, v III. 62 in v IV. 36, skupaj 251 učencov. Povabila k spraševanju in perijohe te šole so po slovenski iu neinški sostavljene. V dekliški pogl. šoli pri Uršulinaricah jc bilo v I. razr. v dveh izbah 231 učenk, v II. razr. 206, v III. razr. 190, v IV. razr. 119, v ponavljavni šoli 62, skupaj 798 učenk. Prijohe imajo slovenske imena po slovenski pisane. Tudi letošnja letopisa ljubljanske gimnazije in realke iraata vsaki en slovenski spis. V pervega je spisal nam. učenik g. M. Wurner ,,Nekaj o toči", v drugega pa g. učenik M. Peternel pod naslovom: ,,Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin." Od tega znamenitega sjiisa bomo drugo pot kaj vcč povedali. EfUBpIs «iiitel,js&:il sfežb i& ^mm&mM \r iaett©IJ§k©m staao;. Pri pogl. šoli v Škofjiloki je izpraznjeno mesto druge učiteljske alužbe z letno plačo 420 gold. av. v., ali pa če se dosedanja učitelja naprej pomakneta, tretja s 367 gold. 50 kr.,in podučileljeva z 262 gold. 50 kr. av. v. — Tudi pri pogl. šoli v Cernomlju bote z začetkoni prih. šolskega leta dve učiteljski službi s 301 gold. 8 kr. in 306 gold. 21 kr. iu podueiteljska z 210 gold. st. dn. zaterdno postavljene. Prošnje za vse te službe se ravnajo do sl. c. k. deželnc vlade na Kranjskem, in se oddajajo do konca avgusta t. I. pii pieč. Ijublj. konzistoriju. — G. Janez Saje, zač. učitelj v Predasljah , je zaterdno (jlefhiitiv} postavljen.