SREČNO 2012 Uvodnik Tabor na novi poti Kot sem omenil v uvodniku oktobrske številke, se obetajo reviji Tabor pomembnejše spremembe, o katerih bomo, kot sem takrat omenil, še spregovorili. Ker pa čas hitro teče, se v že dobrih sedem let ustaljenem vsebinskem konceptu tokrat »vidimo« zadnjič. Leta 2004, ko je povsem prenovljena ekipa prevzela Tabor, ki je bil takrat v zelo slabi kondiciji, je bil dejansko za revijo nov začetek. Na nek način je revija takrat vstala od mrtvih. Njen hod je trajal, kot se je zdaj izkazalo, približno sedem let in pol. Danes je Tabor na novi prelomnici, vodenje prevzema nova ekipa, polna idej in elana, ravno tako kot je bila polna idej in elana naša takratna ekipa. Z decembrsko številko se z mesta odgovornega in glavnega urednika poslavljam tudi sam, prepričan, da bo Tabor v še boljših rokah. Nekaj malega iz zakulisja nastajanja Tabora v vseh teh letih lahko preberete v intervjuju, s katerim me je presenetil dosedanji pomočnik urednika, odslej novi urednik Tabora. S tem tudi simbolično zaključujemo lepo obdobje. Veselim se že januarskega Tabora, ki ga bom končno po dobrih sedmih letih spet prebral, ne da bi vnaprej vedel za njegovo vsebino do potankosti. Hvala vsem, ki ste kakor koli sodelovali, pomagali, preoblikovali, pisali, risali in fotografirali za vašo in našo revijo. Aleš Cipot, urednik Kazalo 12 Noj - Svet živali 14 Taborniški nož 17 Intervju 20 Stran IO ZTS 26 ZNOT 28 Fotoorientacija 30 Postani del ekipe revije Tabor 33 50 let Morskih viharnikov Ali bo GSJ 2012 zasnežen, kot tisti pred dvemi leti? Foto: Žan Kuralt 6 A® december Kam gredo jezerske ribe pozimi? Jeseni se ptice, ki ne marajo zimskih temperatur, odpravijo na jug, medvedi se zavlečejo v svoje brloge, kače želve in žabe se zakopljejo globoko v zemljo in počakajo na prijaznejše pomladansko sonce. Kam gredo ribe, ko jezero zamrzne? Mar obtičijo nekje v ledu in čakajo, da jih pomladansko sonce reši ledenih oklepov? Ne, seveda ne! Narava za svoje zna poskrbeti. Kamen, ki ga zalučamo v jezero, bo potonil na dno, saj je njegova gostota večja od vode. Na vodni gladini plavajo predmeti in snovi, ki so redkejši od vode, na primer suho listje. Kaj pomeni, da je snov bolj gosta? Predstavljajmo si dva enaka kozarca, ki ju napolnimo z dvema različnima snovema, recimo oljem in vodo. Ko kozarca postavimo na tehtnico, bomo ugotovili, da je kozarec z vodo težji od tistega z oljem. Torej enaka količina vode tehta več kot enaka količina olja. Če bi prelili nekaj olja v kozarec z vodo, bi ugotovili, da olje na vodi plava. Gostejše snovi vedno potonejo na dno, redkejše pa plavajo na gladini gostejših. Voda je zelo zanimiva tekočina. Ima namreč tako lastnost, da ni pri vseh temperaturah enako gosta - voda je najgostejša pri 4°C. Če v prvi kozarec nalijemo vodo s temperaturo 4°C, v drugi pa enako količino vode s temperaturo 40°C, bomo z zelo natančno tehtnico ugotovili, da je prvi kozarec težji. Kozarec vode, ki bi imel temperaturo 1°C, bi bil prav tako lažji. Razlika sedaj ni tako velika in očitna, kot pri olju in vodi, je pa dovolj velika, da pomaga ribam preživeti. IGRA 7 Špela Rožman Urša Može j Jeseni se začne voda v jezeru ohlajati. Ko se temperatura zgornjih plasti spusti na 4°C, ta voda potone in na njeno mesto pride toplejša (ali hladnejša) voda iz globin. Takoj ko temperatura te vode doseže 4°C, voda potone in krog se nadaljuje. Tako se voda v jezeru jeseni dobro premeša in obogati s kisikom. V vodi, ki je prišla z dna jezera je ogromno ogljikovega dioksida, ki se ob stiku z ozračjem izloči iz vode. Pravimo, da jezero diha. i>\ 8 \gimf december Veseli december je končno tu! In z njim vsa obdarovanja, okraševanje novoletnega drevesca in stanovanja. m Vesna Boštjančič Kot pravi tabornik lahko za decembrsko okraševanje, praznovanje in igranje uporabiš odpadne materiale. Pusti domišljiji prosto pot. POSADI NOVOLETNO SMREKICO Številne družine v skrbi za okolje kupujejo umetna božično-novoletna drevesca. Pa je to pravi način? Najbolj ekološko je, da imaš v stanovanju naravno smrekico ali jelko, ki jo posadiš v lonec. Po končanih decembrskih praznikih pa je ne boš vrgel v smeti, temveč posadil nazaj v naravo. Smrekico lahko okrasiš z naravnimi materiali (storži, pomarančni koluti ipd.) ali okraski, ki jih izdelaš doma iz odpadne embalaže (plastenke, jogurtovi lončki, zamaški ipd.). O PRIČARAJ SNEŽINKE V SVOJI SOBI Na snežinke ni treba čakati, saj si jih za okrasitev sobe lahko izdelaš kar sam. MARVRIGNA DARILA Za okrasitev novoletnih daril ni treba kupovati novega ovojnega papirja. Raje uporabi odpadni papir (časopisi, revije, reklamni letaki ipd.) in izreži svoje lastne vzorce, ki jih nalepiš na darilo. Tako boš naredil unikatni izdelek za svoje najdražje. 3D|Ajeq '3D|AB>|0J '|uoquoq :3MlS3il Potrebuješ: papir, škarje, šestilo in svinčnik. Na papir nariši krog poljubne velikosti in ga izreži. Krog prepogni na pol, pa še na pol in tako nadaljuj, dokler ne dobiš zgibanke v obliki kosa torte. Na zgibanko s svinčnikom nariši razne vzorce ter jih nato izreži. Ko zgibanko razpreš, dobiš prelepo snežinko. DOGODIVŠČINA Jožef Pernarčič Marjan Paternoster in Jožef Pernarčič Senčne lutke Senčne lutke naredimo tako, da iz črnega kartona izrežemo značilne oblike živali in jih nataknemo na palčke. Običajno gledališče preuredimo v senčno gledališče tako, da na sprednjo stran pripnemo papir, na zadnjo steno pa pripnemo lučko. Senčne lutke približamo papirju, in ker so lutke osvetljene, mečejo temno senco na papir. Lahko pa naredimo tudi barvne senčne lutke, ki so narejene iz barvnega pleksi stekla. Tako izdelane lutke mečejo na papir barvno senco. Priložene oblike živali lahko uporabimo tudi kot samostojne lutke na palčki. Osnovno obliko lutke oblepimo z barvnim papirjem ali jo preprosto pobarvamo z barvicami. Te lutke so enostavneza izdelavo in jih lahko izdelujejo tudi predšolski otroci. A ^ § ^ 1» >n Barvne senčne lutke Črne senčne lutke Senčno lutkovno gledališče Vir: knjiga Čudoviti svet lutk (Kako preprosto narediti lutko?), avtor Jožef Pernarčič, Pernarčič & Pernarčič, 2008, Ljubljana 10 december GG delavnica Lepo zavita darila Nič ni lepšega kot pozorno zavita doma narejena darila. Ovitke za darila lahko izdelate sami s pečatniki iz krompirja. 2. Krompir prerežite na pol. V vsako polovico narišite poljuben znak - srce, zvezdo itd. Nato okrog tega znaka počasi odstranite za približno centimeter debeline krompirja, tako da postane narisan del znaka izbočen. Vzamete lahko naravni papir, ki je veliko prijetnejši za okraševanje s pečatniki. Iz papirja izrežite širok trak in ga okrasite z različnimi pečatniki. 3. Okrasite še ostali papir, po želji s pečatniki. Širok trak zalepite preko pisanega papirja. Nato vzemite malo rafije ali špage, da boste lahko zavezali darilo. Prepustite se domišljiji. Tako zavita darila lahko otrok podari svojemu prijatelju, babici, dedku. Petra Skalič Jaka Bevk - Šeki m m scouts Taborniki us(varjamo boljši svel Kviz - Politična vročica 1. Kdo vodi Socialne demokrate? a. Janez Janša. b. Gregor Golobič. c. Borut Pahor. 2. Predsednik stranke SLS Radovan Žerjav prihaja iz ... a. Murske Sobote. b. Lendave. c. Ljubljane. 3. Lista Zorana Jankovica - (nadaljevanje imena) a. Slovenija naprej. b. Pozitivna Slovenija. c. Za boljšo Slovenijo. 4. Kdaj je bila ustanovljena stranka SDS (predhodnica)? a. Leta 1989. b. Leta 1991. c. Leta 1993. 5. Kakšna je kratica upokojenske stranke? a. DeSUS. b. LDS. c. NSI. Sudoku ¡DOGODIVŠČINA 11 Premetanka »Predsedniki dosedanjih parlamentarnih strank« Vstavi besede: Janez Janša (JANŠA), Borut Pahor (PAHOR), Gregor Golobič (GOLOBIČ), Zmago Jelinčič Plemeniti (JELINČIČ), Karl Erjavec (ERJAVEC), Katarina Kresal (KRESAL), Radovan Žerjav (ŽERJAV). t Ft T Z U 1 0 p S A S Ž ž e G L K J H G F D S E C v 0 E N M K P A H 0 R L R L J C N 0 V A K T J Z G 0 H J K U Z R V B A D S B J Z R Z E V 0 P V J b 1 D J b L 1 N £ 1 e A Š Č P B S K P 0 i U L N A C D F A J K M 0 R 0 S B i £ G L ' L N p 5 1 A T E R J A V E C M G u S L 0 V E N I J A T R 1 q ■ g 3 ■ (, q ■ o q - z d Povežite vprašanja na levi strani s pravilnimi - [ :os 3>||!A9|s aiusiaid zi dzia>| aAjisa^ odgovori na drugi strani. 1. Slovenska demokratska stranka (SDS) A. Katarina Kresal 2. Slovenska ljudska stranka (SLS) B. Borut Pahor 3. Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) C. Gregor Golobič 4. Zares - socialni liberalni Č. Zmago Jelinčič Plemeniti 5. Socialni demokrati (SD) D. Karl Erjavec 6. Liberalna demokracija Slovenije (LDS) E. Janez Janša 7. Slovenska nacionalna stranka (SNS) F. Radovan Žerjav ■ijiuawau DiDui|9p OBDUJ^ - / '|DS9J)| DuiJDjD)| - 9 'JOLjDj |mog - g '3iqo|og joßgjg - f '39ADljg |JD)| - g 'ADÜ92 UDAOpD^ - J 'DSUDf Z9UDf - [ :9>|UDj9UJ9jd A9jlS9y Luka Rems 12 ^ december Svet žival Noj (Struthio camelus) Čmo-bela silhueta je nojev samec, samice nojev pa so rjave (spolni dimorfizem je značilen za ptice). Čeprav avtohtono živi le v predelu Afrike (južno od Sahare, Somalija, Etiopija, del vzhodne Afrike), je noj ena najbolj znanih ptic. Večkratni rekorder se tako pojavlja v številnih pravljicah, pesmih in risankah. Nojevo jajce je največje in najtežje jajce, saj tehta okoli kilograma in pol ter je po masi enakovreden približno 25 kokšjim jajcem - palačinke za cel tabor, kajne! Življenjski prostor Noj je dnevna žival. Živi v savanah, poraščenih z redkim drevjem, in v polpuščavah, kjer najde dovolj hrane - trave ali drugih rastlin. Zaradi velikosti potrebuje veliko hrane. Živi v majhnih in svobodnih skupinah od dva do pet ptičev, razen v času gnezdenja in parjenja, ko se noji združujejo v večje skupine. Na mestih, kjer je dovolj hrane, lahko ostanejo vse leto. Noji, živeči v polpuščavah, morajo velikokrat prepotovati ogromne razdalje, da bi prišli do hrane. Hrana in način prehranjevanja Noj se prehranjuje z majhnimi, a energetsko bogatimi rastlinskimi poganjki, listi, cvetovi in predvsem s semeni. Jedilnik si popestri s kobilicami in drugimi žuželkami. Hrana se mu nabira v golši in od tam nadaljuje pot v prebavni sistem. To lahko vidimo, kadar noja opazujemo pri hranjenju, saj se mu koža na vratu razteguje. Tako kot veliko drugih ptičev noj pogoltne hrano s kamenčki, ki se mu zadržujejo v mišičastem delu želodca, kjer pomagajo pri mletju hrane in olajšujejo prebavljanje, služijo pa tudi za anorganski vir, ki tvori jajčno lupino. Noji pri iskanju hrane ne prenehajo opazovati obzorja, da bi opazili bližajočo nevarnost. Imajo velike oči in oster vid. Zaradi teh prednosti ima noj za druge živali, ki živijo v savani (v glavnem za majhne kopitarje), vlogo stražarja. Tadeja Rome Domen Šverko Razmnoževanje Nojev samec izkoplje na svojem teritoriju plitve kotanje kot osnovo za bodoča gnezda. Vsak samec se pari z eno dominantno samico, ki si potem izbere kotanjo, v katero znese do dvanajst jajc. Razen dominantne samice ima samec še dve do pet drugih samic, ki znesejo jajca v kotanjo dominantne samice. Valjenje in nadaljnjo skrb za mladiče popolnoma prepustijo samcu in dominantni samici. Zaradi velikosti noj lahko vali veliko jajc. Dvajset jajc v enem gnezdu ni nič nenavadnega. Kmalu po izvalitvi se mladiči iz več gnezd zberejo v velike skupine, ki jih vodijo trije odrasli ptiči. Samo približno 15 odstotkov nojev odraste, ostali postanejo plen. Noj in človek V preteklosti so noje gojili na farmah predvsem zaradi perja, ki se je uporabljalo v okrasne namene. Danes jih gojijo zaradi Osnovni podatki Višina: samec 2,1-2,75 m, samica 1,75-2,1 m Teža: samec do 150 kg, samica do 100 kg Spolna zrelost: samec med 3. in 4. letom, samica v 2. letu Inkubacijska doba: 42 dni Obnašanje: večinoma živi v manjših skupinah Prehranjevanje: trave, semena, cvetovi, priložnostno žuželke Življenjska doba: do 65 let, plodni do 40. leta mesa, jajc, kože in tudi kot turistično zanimivost. Farme nojev so najbolj razširjene v Južnoafriški republiki, čeprav jih najdemo tudi v toplejših predelih zahodne in južne Evrope ter celo pri nas, v Sloveniji. V preteklosti so ljudje noje uporabljali za preganjanje drugih ptic z njiv, za čuvaje čred ovac ali kot jahalne živali. Od 19. stoletja živijo tudi v Avstraliji. Ali veš, da ... ... noj ob nevarnosti lahko zelo močno brcne, človeka ali žival lahko do smrti poškoduje z močnim krempljem, ter da brca le naprej? ... je to največji, najhitrejši in najtežji ptič, ki pa ne more leteti? ... noji v resnici ne vtaknejo glave v pesek, ko jih je strah, saj bi se tako zadušili (na kljunu imajo nosnici)? ... hodijo s hitrostjo 4 km/h, na daljše proge tečejo med 30 in 40 km/h, pri šprintu pa lahko dosežejo do 75 km/h? ... je bilo največje prešteto število jajc v enem gnezdu noja kar 60? SUETim % ZA VSE! Odkar sem, želim svetiti vsem ljudem, tudi tebi. Moja svetloba te objema, toplota greje. Ti je lepo ob meni? Se počutiš domače? Da? Je smeš me ohranjati le zase; ne morem in nočem biti dragocena samo tebi. Če ti je z menoj prijetno, navduši zame še koga; kakor sem pokazala pot tebi, jo želim pokazati mnogim. Kakor si me sprejel ti, želim, da me sprejme vsak človek. Naredi korak naprej, podaj me še komu. Potrudi se. Na svetu sem, da SVETim ZA VSE. ' ¿JI Vabljeni na regijske sprejeme, ki bodo potekali na naslednjih lokacijah: • Ljubljana, Šentvid: ob 16.00 obred sprejema LMB v cerkvi sv. Vida, 17.00 koncert in delavnice v Klasični škofijski gimnaziji • Lenart v Slovenskih goricah: 14.30 delavnice in glasbeni program na glavnem trgu, 16.00 obred sprejema LMB v cerkvi • Sežana: ob 15.00 obred sprejema LMB v cerkvi, 17.00 proslava pred cerkvijo Ssfci Pa ne pozabite spreminjati sveta na boljše, tudi z LMB! 14 ^ december Tomaž Sterniša Načini brušenja V tem prispevku bomo govorili o tem, kako so noži nabrušeni, ko jih dobimo iz trgovine. To, poleg oblike, debeline rezila in kvalitete jekla, pomembno vpliva na osnovni namen uporabe noža in njegovo vzdrževanje. Redno brušenje je pri vzdrževanju najpomembnejše, zato bomo tehnikam brušenja posvetili ves naslednji prispevek. Skandinavski način brušenja (scandi grind) se od ostalih razlikuje po tem, da nima sekundarnega brušenja (Slika 1c). Rezilo takega noža je nekoliko tanjše, kot brušenja je običajno 12,5° (Slika 3). Skupni kot je torej 25°, kar je sorazmerno malo. Nož je izredno oster, ker pa za rezila s tem načinom brušenja običajno uporabijo kvalitetna jekla, se dobro obnese tudi ob malo bolj grobi uporabi (Slika 2c, d). Sorazmerno redki so noži, kjer je, kot vidimo na Sliki ld, primarno brušenje vbočeno (hollow grind). Rezilo je običajno nekoliko debelejše, se pa pri ostrini zelo stanjša, Na Sliki 1 so na shematskih prerezih rezil prikazani zato je tak nož primeren predvsem za učinkovito rezanje. osnovni načini brušenja, ki so zaradi nazornosti nekoliko pretirani. Poševne linije, označene z modro, predstavljajo osnovno tovarniško oziroma primarno brušenje (primary grind ali primary bevel). Rdeče obarvani del, v večjem krogu je nekoliko povečan (Slika 1a, c, d), je bolj natančno prikazan na Sliki 3. To je sekundarno brušenje (secundary bevel), ki je najpomembnejši (in hkrati najbolj občutljiv) del ostrine Najpogosteje se na tržišču pojavljajo noži, pri katerih je uporabljen način brušenja, prikazan na Sliki 1a (fíat grind). Stranici rezila sta vzporedni do tretjine oziroma do polovice širine rezila, nato pa se v ravni liniji zožita proti ostrini (primarno brušenje). Ostrina se zaključi s sekundarnim brušenjem. Ob primerni debelini rezila skupaj z ustreznimi koti brušenja (primarnega in sekundarnega) je tak nož lahko zelo primeren za taborniško uporabo v naravi. Primer noža s takim načinom brušenja lahko vidite na Sliki 2a. Omeniti moramo tudi način brušenja, ko se primarno brušenje začne že pri hrbtu noža in se v ravni liniji oži proti ostrini (full fíat grind), kar je prikazano na Sliki 1b. Ta način se uporablja večinoma pri kuhinjskih nožih, kjer potrebujemo relativno tanek, nekoliko širši in zelo oster nož, ki je namenjen rezanju brez napora. Na Sliki 2b je preklopni kuhinjski nož, ki zelo prav pride pri kuhanju na bivakiranju, v nahrbtniku pa zavzame zelo malo prostora. AKTUALNO 15 Iz osebne izkušnje pa vem, da s pravilno vbočeno brušenim nožem iz kvalitetnega jekla opravimo večino taborniških opravil z lahkoto in varno (Slika 2e). Seveda pa tak nož ni namenjen sekanju. Meni najljubši način brušenja je konveksni (convex grind). Stranici rezila se od hrbta proti ostrini ožita, najprej počasi, nato pa vedno hitreje (Slika 1e). Ko se stranici rezila srečata, tvorita ostrino, ki je zelo primerna za uporabo v naravi. Tak nož je zelo oster, dolgo drži ostrino in je zelo trpežen (Slika 2f, g). Res pa je, da v naših razmerah prednosti konveksno brušenih nožev redko pridejo do izraza in se pokažejo šele ob daljši neprekinjeni uporabi v nekoliko težjih razmerah. Na ta način so nabrušene tudi sekire. Ko govorimo o kotu, pod katerim je nabrušena ostrina noža (sekundarno brušenje), imamo v mislih kot, pod katerim je med brušenjem nož (prečna os noža) nagnjen glede na podlago (Slika 3a). Ker nož brusimo z obeh strani enako (razen eksotičnih nožev, kjer je vsaka stran noža brušena drugače in nekaterih kuhinjskih nožev, ki so brušeni samo po eni strani), je skupni kot brušenja enak vsoti dveh polovičnih kotov brušenja. Torej, kot brušenja 20° pomeni skupni kot 40° (Slika 3b). Različni koti brušenja so primerni za rezila, namenjena različni uporabi. Kot pod 10° je primeren za klasične britve. Pri kvalitetni britvi je rezilo tako tanko, da se upogne že ob bočnem pritisku s prstom na ostrino. Koti brušenja pri nožih se gibljejo od 10° do največ 40° (Slika 3b). Kot smo že omenili, so "scandi" noži običajno brušeni pod kotom 12,5° ali 13,5° in so zato zelo ostri. Primeren kot brušenja za ribiške nože (fillet knife) je nekje do 15°, za večino kuhinjskih nožev je primeren kot 20°. Kvalitetni japonski kuhinjski noži imajo lahko tudi precej manjši kot. Žepni noži in noži za delo v naravi so običajno brušeni pod kotom 20°-25°, pri večjih nožih, ki so bolj namenjeni za sekanje, pa je kot lahko tudi 35°. Pri kotih nad 30° je kvaliteta rezanja že zelo omejena. Koti nad 35° so primerni za sekire in mačete. Omeniti moramo še jeklo, iz katerega je nož narejen. Od tega je odvisno, kako bomo nož brusili in vzdrževali. Poenostavljeno rečeno, jeklo je zlitina železa z ogljikom in nekaterimi kovinami. Karbonsko jeklo (carbon steel) vsebuje poleg ogljika malo dodanih ostalih kovin, je običajno enostavno za brušenje, rezila so izredno ostra, dolgo držijo ostrino. Pomanjkljivost je, da je rezila treba redno vzdrževati, sicer rjavijo. Tudi sicer se ob redni uporabi sčasoma na rezilu pojavi patina (sive ali rjavkaste lise), kar pa ne vpliva na kvaliteto ostrine. Za jeklo, odporno proti rji (steinless steel) je značilno, da je vsebnost dodanih kovin večja. Povečana vsebnost kroma poveča odpornost proti rji. Če nož redno uporabljamo in skrbimo za to, da je po uporabi vedno suh in namazan z oljem, je bolj ali manj vseeno, iz katere vrste jekla je rezilo ter je izbira stvar osebne odločitve. Če po taborjenju nož pospravimo v usnjeno nožnico in nanj pozabimo do naslednjega taborjenja, pa nikakor ne priporočam izbire karbonskega jekla. Presenečenje je lahko precej neprijetno. Sredstev za zaščito proti rji je veliko (različna olja, vazelin, mast, sintetična sredstva). Če nož uporabljamo tudi za pripravo hrane, je primerno oljčno olje, ker ne postane žarko. V povezavi z brušenjem je zelo pomembno, kako trdo je jeklo. Večino nožev lahko brusimo z vsemi pripomočki za ročno brušenje (naravni in umetni kamni za brušenje, keramični in diamantni brusi itd). Super jekla, ki so trša in bistveno dražja, lahko uspešno brusimo le s keramičnimi in diamantnimi pripomočki. To pomeni, da je z nakupom dragega noža lahko povezan tudi nakup dragih pripomočkov za brušenje. Vprašanje je, koliko je to smiselno. Poglejmo primer. Imamo dva noža, eden je cenejši iz kvalitetnega jekla, drugi, ki je bistveno dražji, je iz "super jekla" (npr. jeklo z oznako S30V). Obe rezili sta približno enako debeli, kot sekundarnega brušenja je pri obeh 20°. Pri normalni uporabi ne bomo opazili nobene razlike, oba noža dobro režeta. Dražje rezilo pa lahko s keramičnim ali diamantnim brusom nabrusimo tudi pod kotom 15°, kar kvaliteta jekla omogoča. Sposobnost rezanja se bo s tem bistveno izboljšala, delo bo lažje in bolj varno. Izbira je seveda spet stvar posameznika. ■ jšanja in predloge lahko pošlje jil tomster958@gmail.com Z IVE JASLICE V POSTOJNSKI JAMI Z ZVEZDAMA ODDAJE SLOVENIJA IMA TALENT V okolju čudovitega kraškega podzemlja zaživijo svetopisemski prizori na čisto poseben način in pričarajo božično vzdušje ki ga preprosto morate sami doživeti totQPaiO Julija Kramar in Peter Vode ■ZflfafP\tf-<;0fl iirniur^p^imtainoHiifluscf.na T: 05/ TOM 1«, I": 05/7000 130 aleatfpoaCDjnska-jama.si. «wfrv.païlttjnihn-jajnn.sl ^HP ' CAW+jKÜ I ] É-HÙ1 JU O POSTOJNSKA JAMA aktualno 17 Miha Bejek arhiv interjuanca Aleš Cipot "V VSAKI STVARI VIDIM NAJPREJ DOBROT Revija Tabor danes ne bi bila to, kar je, brez njega. Aleš Cipot je že sedem let glavni in odgovorni urednik in "na vesti" ima 74 številk te taborniške revije. S tole številko se z uredniškega mesta poslavlja, zadovoljen s tem, kar je celotna ekipa, ki ustvarja revijo, v teh letih ustvarila. 0 spominih na to obdobje in izzivih M ustvarjanja Tabora smo se z Alešem pogovarjali v njegovi domači Murski Soboti, kjer je v otroštvu tudi začel svojo taborniško pot. ; \Mi<^ 1 rT ' I Ml ha »i..hi ii ■Ip I- j^ILmlj Hli*iri i.-m-]-^ :..J7",*i-^l.-i-.-j^ MM*" 'U. ........ IlUhhriMlMjMtlM t . '. <. i Astronomska slika dneva (APOD) je ena od mnogih astronomskih strani, ki jih lahko najdete na spletu. Vir: posnetek strani http://apod.nasa.gov supernove. Na tej strani najdete slike kometov, na primer tudi trenutno najbolj aktualnega C/2009 P1 Garradd. Internetne strani imajo tudi astronomske revije, a žal med njimi ni strani slovenske revije Spika. Lahko pa obiščete ameriško Astronomy na http://www.as-tronomy.com/ ali angleško Astronomy now na http://www.astronomynow.com/, kjer lahko najdete veliko zanimivih in aktualnih tem s področja astronomije. Če pa želite kakšen nebesni dogodek pogledati v živo skozi teleskop observatorija, vam predlagam, da obiščete http://events.slooh.com/, kjer si oglejte urnik prenosov. Tako boste lahko spremljali tudi mrke in druge dogodke v živo, ki jih iz Slovenije in predvsem s prostimi očmi ne bi mogli opazovati. ■ 22 december kosobrinovi pripravki m ^-o^ Navadni rakitovec (Hoppophae rhamnoides) Navadni rakitovec je lahko drevo ali grm, iz družine oljčevk, ki zraste do 10 metrov visoko. Ima trnaste veje s srebrnkasto skorjo. Listi so ozki in podolgovati, dolgi so lahko od 2 do 8 cm, so jajčasto suličasti. Nameščeni so na kratke peclje. Zgornja stran lista je sivo zelene barve, spodnja stran pa srebrno bele. Listi so poraščeni s kratkimi, gostimi dlačicami. Ima drobne cvetove, rumenkaste barve, ki so zraščeni v groz-dasta socvetja. Poženejo spomladi v pazduhah dveletnih poganjkov. Jajčasti plodovi so lahko rumene, oranžne ali rdeče barve. V plodovih je ena peška jajčaste oblike. Peška je zelo trda. Plodove nabiramo od septembra do novembra. Učinkovine: vitamini A, B1, B2, B6, C, E, F, citronska in jabolčna kislina, maščobno olje, barvila. Uporaba: sok, koncentrati, marmelade, prašek, olje, barvilo. Zdravilnost: pri prehladih, skorbutu; olje pri čiru na želodcu in dvanajsterni-ku, kožnih boleznih, vnetjih, opeklinah, boleznih oči in ušes. vV^^r ' I* Hi ' > ''> ■ 7? K - " ' Sok Potrebujemo: 0,5 kg plodov rakitovca, 2 l vode, 20 dag sladkorja. Priprava: Plodovom rakitovca odstranimo peške. Vodo zavremo in z njo prelijemo plodove rakitovca. Posodo pokrijemo in odstavimo. Stoji naj dva dni. Tekočino precedimo, zavremo in še enkrat prelijemo čez plodove. Nato dodamo sladkor in kuhamo na majhnem ognju 15 minut. Še vročega nalijemo v steklenice in postavimo v temen prostor. Posušeni plodovi Potrebujemo: 1 kg plodov rakitovca. Priprava: Plodove dobro operemo in jih s krpo rahlo posušimo. Odstranimo peške. Plodove sušimo v bio sušilniku ali pečici do suhega. Temperatura v sušilniku ali pečici ne sme presegati 40°C. Posušene plodove uporabljamo kot dodatek k čajem. Marmelada iz rakitovca Potrebujemo: 1 kg plodov rakitovca, 0,5 l vode, 1 kg sladkorja. Priprava: Plodove dobro operemo, odstranimo peške in jih dobro zmeljemo. Na narezano sadje damo sladkor in pustimo stati šest ur. Po tem času zmes kuhamo in sproti odstranjujemo nastale pene, dokler nam preizkus ne pokaže, da se mešanica zgoščuje. Q Vse to in še več na Rastlin'cah (tečaj poznavanja rastlin za prehrano in zdravje). Motivacija za spremembe na mojem krožniku Kot ste verjetno opazili, se zopet dogaja neko filmsko obdobje, razni festivali, pa premiere, nova nadaljevanja. Toliko je tega, da človek sploh ne ve, kaj bi se splačalo pogledati. Ker pa nikjer ne piše, da so dobri samo najnovejši filmi, vam predlagam enega poučnega za skupni ogled z vašim vodom. Dokumentarci so zakon Super veliki jaz (Super Size Me, 2004) je odličen dokumentarec. Razkriva industrijsko zaroto hitre prehrane (fast food) v Ameriki, ko ne gre za ljudi in kaj je za njih dobro, ampak za denar. Tovrstna proizvodnja in predelava hrane nas sili, da moramo in hočemo imeti vedno več iste slabe hrane. Resnično ne moremo pojesti le enega krompirčka, saj so dodatki v hitri prehrani taki, da potrošnika zasvojijo. Živilska industrija na splošno je samo še en sistem proizvodnje denarja, stroj za nečloveško uničevanje našega zdravja in načina življenja, za izkoriščanje in hranjenje materialističnih apetitov velikih korporacij. Film prikazuje eksperiment osebe, ki se en mesec odloči jesti izključno hitro prehrano in tvega svoje zdravje za višji cilj. Cilj, ki naj bi nekoč v prihodnosti spremenil način razmišljanja o prehrani. Če nič drugega, bo Super veliki jaz navdušil vaš vod, da jeste bolj zdravo in razmišljate o tem, kaj jeste. Vse, kar potrebujemo za takšne spremembe, je seveda motivacija, to pa lahko dobimo ravno od vrstnikov. Verjetno mi ni treba omenjati, kako velik in naraščajoč je problem prekomerno težkih mladostnikov že pri nas, kaj šele po svetu. Same oči so nas Proti čemu se borimo? Proti gromozanskim burgerjem, ki imajo štiri kose slanine, sir, majonezo in še pečeno ples-kavico ter se lahko ponašajo z rekordnimi 1470 kcal in 107 g masti, proti sladkim pregreham - recimo banani, praženi na maslu, prekriti s tekočo karamelo, sladoledom in mletimi orehi s smetano in čokoladnimi mrvicami, na kateri se povrhu vsega cedi še jagodni sirup. In še bi lahko naštevali. Navkljub opozorilom zdravstvenih ustanov po svetu mladi po večini posegajo po najbolj mastni, slani in sladki hrani. Ameriška vlada in oblasti želijo ustaviti epidemijo debelosti, saj je 63 odstotkov Američanov že predebelih. Zaradi zdravstvenih težav in naraščajočih stroškov je namreč že prišlo do krizne situacije v zdravstvu. Prepovedali so tudi prodajo gazi-ranih pijač in sladkarij po nekaterih šolah, medtem ko je pri nas poraba vsega tega v porastu. Vse več Slovencev je debelih in celo predebelih - predvsem mladih. Nihče pa se ne vpraša, kaj je alternativa hitri prehrani in kako se temu zoperstaviti. Že otroci in mladi naj uživajo preprosto, zdravo hrano v majhnih količinah. Jejmo počasi v krogu družine ali prijateljev in ob tem uživajmo. Q 24 december A* Vesna Bitenc Učinkovit(ejš)a komunikacija O učinkovit(ejš)i komunikaciji smo na Tabolatoriju 2011 komunicirali kar dvakrat. Na obeh izvedbah delavnice smo se najprej seznanili z nekaj teorije, v nadaljevanju pa smo se spoprijeli s konkretnimi izzivi, ki so jih imeli udeleženci posamezne delavnice. Štirje stebri ali temelji dobre komunikacije (in še marsičesa) so: • ciljna usmerjenost: jasen cilj komunikacije; • čutna ostrina: radovednost in pozornost, spremljaje odzivov z vsemi svojimi čutili; • dober stik: vzpostavitev dobre »povezave« z ostalimi udeleženci komunikacije (nekateri pravijo, da so »na isti valovni dolžini in frekvenci«); • prožnost v vedenju: sprotno prilagajanje načina komunikacije svojim ciljem, situaciji in ostalim udeležencem komunikacije. Komuniciramo verbalno in neverbalno. Več kot polovico sporočila izrazimo z govorico telesa. Besede sestavljajo le okoli 7 odstotkov sporočila, zato med dopisovanjem pogosto pride do nesporazuma. Komunikacijski model pojasnjuje, da sporočila prek čutil pridejo v možgane, kjer naletijo na različne filtre: osebne vrednote, prepričanja, spomine, izkušnje, znanja itd. Filtri povzročijo, da se originalno sporočilo spremeni - lahko se popači, posploši ali izbriše. Na osnovi tega spremenjenega sporočila si ustvarimo svojo notranjo predstavo, kaj so naša čutila zaznala. Predstava vpliva na naše notranje stanje (počutje), na osnovi katerega se odzovemo navzven oziroma komuniciramo z okolico. Velja si zapomniti, da je naša reakcija zelo odvisna od naših notranjih filtrov, včasih bolj kot od dejanskega sporočila sogovornika. Poleg že naštetih filtrov na sprejem sporočila vplivajo še druge stvari, recimo naš zaznavni sistem, ki je odvisen od čutila (kanala), prek katerega najbolj učinkovito sprejemamo sporočila in si jih tudi najbolje zapomnimo. Evropa naj bi bila sestavljena iz 45 % vizualnih tipov ljudi, 15 % je avditivnih, 35 % kinestetičnih, olifaktornih je 5 % in nekaj malega gustatornih tipov. Nekateri podobno učinkovito sprejemajo sporočila prek več kanalov, ostali pa lahko to nadoknadimo z veliko vaje in uporabe vseh čutil. Opažamo, da so nekateri (vodniki, straši ali člani) »popolnoma neodzivni« na obveščanje po elektronski pošti, SMS-ih, prek rodove-ga glasila ali spletne strani. Preostali »sedijo na ušesih« in »se delajo nevedne« glede ustnih dogovorov, na sestanke sploh ne pridejo ali ne vračajo telefonskih klicev. Spomnimo se na zgoraj omenjene stebre dobre komunikacije. Ponavadi so naši cilji primerno zastavljeni in s svojo čutno ostrino zaznamo, da posameznikom nekateri načini komunikacije odgovarjajo bolj kot drugi. Da bomo imeli z našo celotno ciljno publiko dober stik, smo v vedenju primerno prožni. Torej, »kako prisilimo vodnika, da nam odgovori, kar smo ga vprašali po elektronski pošti?« Prisilili ga ne bomo, lahko pa vizualcu napišemo bolj pregledno in jasno sporočilo, avditivca pokličemo in mu vprašanje še ustno zastavimo ali pa s kinestetikom govorimo v živo (ob kakšni zanimivi taborniški aktivnosti). Povratno sporočilo Tokrat bomo spoznali enega od bolj konstruktivnih načinov izražanja svojega mnenja. Pri taborniških aktivnostih prihaja tudi do situacij, ki sprožajo nezadovoljstvo, so pa koristne lekcije za prihodnje. Aktivnosti vrednotimo med izvajanjem in po zaključku. Pogosto vrednotenje poteka v obliki sestanka, ki se sprevrže v kritiziranje (obtoževanje) in zagovarjanje. Potem želimo na tak sestanek čim hitreje pozabiti, iz povedanega se ne naučimo kaj dosti in tako namen vrednotenja ni dosežen. Zveni znano? Mnenja udeležencev in vodstva lahko pridobimo z različnimi metodami, ki jih izberemo namenu in udeležencem primerno. Nato vse vpletene seznanimo z rezultati in se dogovorimo, kako bomo podobne aktivnosti naslednjič bolje izvedli. Če nas kakšen dogodek še posebno obremenjuje, se lahko o neljubih situaciji pogovorimo z zaupnim prijateljem ali jezo sprostimo prek športnih aktivnosti. V primeru nevarnosti, da se posameznik svojih napak ne zaveda oziroma jih bo naslednjič ponovil, pa ga je dobro nanje opozoriti. Namesto kritiziranja, ki sproži zagovarjanje ali celo prepir, lahko izberemo metodo povratnega sporočila. Učinkovito povratno sporočilo poteka »na štiri oči«, je dogovorjeno in prostovoljno. Pod prisilo naše sporočilo ne bo primerno predano, kaj šele sprejeto. Vsebina naj se nanaša na posameznikovo delo, ne na posameznika in njegove lastnosti. Sporočilo je usmerjeno k učenju, pozitivno naravnano, čim bolj specifično in popolnoma iskreno. Zavedajmo se, da podajamo le svoje subjektivno mnenje, zato ne posplošujmo. Povratno sporočilo naj bo dano nemudoma po dogodku, oziroma ko smo pripravljeni na mirno komunikacijo. Povratno sporočilo nekateri imenujejo kar »sendvič«, saj je sestavljeno iz dveh podobnih delov in vmesnega dela, ki je bistvo sporočila. Začnemo s pohvalo, ki naj bo čim bolj konkretna, navedemo primere ravnanja, ki ga hvalimo. Nadaljujemo s predlogi, kaj bi se dalo v prihodnje še izboljšati in kako. Naši možgani učinkovito obdelujejo največ okoli sedem enot informacij, zato se izražajmo jedrnato in izpostavimo samo bistvene stvari. Stvari iz bolj oddaljene preteklosti naj ostanejo v preteklosti - če o njih ni bilo vredno govoriti takrat, tudi kasneje ni primeren trenutek. Povratno sporočilo zaključimo s pohvalo, ki je po vsebini bolj splošna in služi kot spodbuda za dobro delo v prihodnosti. Prejemnikova vloga je, da povratno sporočilo pozorno posluša in v primeru nejasnosti sproti postavlja vprašanje: »Mi lahko, prosim, poveš več?«. Ko bo na taboru naslednjič kosilo preveč zamujalo, bomo najprej preverili, če lahko s kuharjem na kratko spregovorimo nekaj besed, pohvalili ga bomo za že izkazan trud in vztrajnost ob lupljenju gore krompirja za taboreče, predlagali mu bomo pomočnike, ostrejši nož ali kakšno drugo rešitev ter povedali, da se veselimo njegovega okusnega krompirjevega golaža. Barbara Bačnik - Bača arhiv intervjuvanca RAZISKOVANJE Taborniki in njihovi poklici Pogumen in poln znanja za življenje Tokratni mini intervju ne potrebuje nobenega uvoda, saj so odgovori pogumnega tabornika - gasilca tako izčrpni, da kar kličejo po branju. Delo gasilca je namreč zelo naporno, nevarno in psihično obremenjujoče. Dejan tako ni veliko dogodivščin doživel le med taborniki, ampak tudi drugje. 25 Dejan Hrovat (RJZ Velenje), poklicni gasilec Kako in kdaj se je začela tvoja taborniška pot? Moja taborniška pot se je začela v prvem razredu osnovne šole, ko sem ob petkih popoldan pričel z obiskovanjem vodovih sestankov v Četi Lačnih kojotov -RJZ Velenje. Taborništvo me je takoj zelo zasvojilo, zato sem se vsako leto udeležil taborjenja v Ribnem. Kljub neljubi poškodbi, ki se mi je pripetila v Ribnem, mi je desetdnevno taborjenje še vedno pomenilo največ, nekakšen veliki finale taborniškega leta. Kaj si vedno sanjal, da bi rad postal? Gasilec Samo, he he. Skozi obdobje odraščanja sem verjetno mesečno spreminjal želje po poklicu, ki bi ga opravljal celo življenje. Pri 17-ih letih sem prisostvoval na gasilski intervenciji, kjer je zaradi obilnega deževja meteorna voda zalila več kletnih prostorov sosednjih hiš, in takrat sem spoznal požrtvovalno in nesebično pomoč gasilcev. Takoj sem se včlanil v PGD Velenje in tako se je začela moja gasilska pot. Kaj si po izobrazbi in katera šola ti je ostala v najlepšem spominu ter zakaj? Končal sem šolanje za gostinsko-turističnega tehnika. Po zaposlitvi v PGD Velenje pa sem opravil polletno šolanje za poklic gasilec, v Gasilski šoli na Igu pri Ljubljani. V najlepšem spominu mi je vsekakor ostala Gasilska šola. Zakaj? Ker sem bil trdno prepričan, da bom postal poklicni gasilec in sem z veseljem opravljal izpite, ker sem se zavedal, da mi bo vsa učna snov prišla še kako prav pri opravljanju poklica. Katere kompetence te odlikujejo? Zakaj si dober v tem, kar delaš? Jaz večkrat malo za hec in malo zares rečem, da moraš biti za gasilca rojen. In jaz sem. Gasilci se nenehno izobražujemo in izvajamo vaje. Na intervencijah je treba zelo hitro sprejemati odločitve, kako in na kakšen način posredovati in tam ni časa za dolge razmisleke. Ravno zato so znanje in izkušnje zelo pomembne, saj na intervenciji delo opravljaš podzavestno. Delo gasilca je zelo naporno, nevarno in psihično zelo obremenjujoče. Na intervencijah doživimo marsikaj. Vendar smo gasilci še vedno ljudje in ravno zaradi psihičnih obremenitev marsikdo zapusti gasilske vrste. Kako je taborništvo vpleteno v tvoje delo, službo? Pri tabornikih sem se naučil ogromno stvari, ki v življenju pridejo vedno prav in ravno tako pri mojem poklicu. Pri tabornikih sem se prvič srečal s prvo pomočjo, tako pri opravljanju veščin kot na taborniških tekmovanjih. In tudi sedaj, ko opravljam poklic gasilca, je znanje iz prve pomoči zelo pomembno. Prav tako smo taborniki vključeni v sistem Zaščite in reševanja. V MO Velenje je 10 tabornikov RJZ vključenih v sistem Civilne zaščite, ki v primeru večjih nesreč v zelo kratkem času postavijo zasilna bivališča - člence. Prav tako gasilci skupaj s taborniki, reševalci, policisti in pripadniki civilne zaščite izvajamo vaje s scenarijem množičnih nesreč. Kateri del svojega poklica oziroma službe ti je najbolj in kateri najmanj pri srcu? Najlepši del so vsekakor intervencije s srečnim koncem. Ko nekomu pomagamo, mu rešimo življenje, premoženje. Na koncu beseda "Hvala", s strani tistega, ki je potreboval pomoč, pomeni največ! Povsem nasprotno pa je pri intervencijah, kjer gasilci posredujemo ob nesrečah v cestnem prometu. Včasih zaradi prehudih poškodb, kljub prizadevanju in hitri intervenciji, življenja udeležencev ni možno rešiti. In te intervencije so najhujše in vsi si želimo, da jih ne bi bilo. Kako se po navadi začne tvoj delovni dan? Delovni dan se seveda začne s kavico. Gasilci opravljamo veliko preventivnega dela in ne čakamo samo na intervencije, kot marsikdo misli. Opravljamo servis gasilnikov, meritve hidrantnih omrežij, o gašenju z gasilniki izobražujemo zaposlene v podjetjih itd. Velik poudarek dajemo tudi izobraževanju in vzdrževanju vozil in opreme. Veliko imamo tudi obiskov s strani šol in vrtcev, ki jim razkažemo opremo in jih podučimo o gasilstvu. Če zgoraj naštetim stvarem prištejemo še intervencije, za katere ne moremo napovedati, kdaj in koliko časa bodo trajale, je delo gasilca zelo razgibano in pestro. Česa si želiš v prihodnosti na področju svojega dela? Želim si, da bi bilo čim manj intervencij, še posebno tistih s tragičnim koncem. Q 26 december Vivijana Kolar, Tamara Ivanjko punce s štarta, Blaž Verbič, RST Tudi z letošnjega ZNOT-a prihajamo s polno vrečo novih spominov in v zgodovino tekmovanja dodajamo novo alinejo: Brdo pri Lukovici, ZNOT 2011. Prvi vikend prazničnega decembra se je več kot 400 tabornikov podilo po okolici Kersnikovega gradu in po Lukovških gozdovih. Ravno toliko se jih je uspešno izognilo veliki luknji (ki je želela v past ujeti katerega od lušnih tabornic in tabornikov), preizkusilo učinkovitost pelerin in gojzarjev in našlo ključ do srca (ups, od vhodnih vrat). Tako kot leta poprej so se morali tekmovalci tudi letos prebiti skozi vrsto nalog, tako tistih malo bolj resnih kot tistih malo bolj šaljivih, ki zahtevajo spretnost in iznajdljivost ter druge taborniške veščine. Vsaj 387 tekmovalcev se je s proge vrnilo z nasmehom na obrazu, premočenih do gat, a zadovoljnih, da se jim je uspelo prebroditi še čez eno spolzko progo. Prihod v cilj je pomenil zaključek dogodivščin s proge in začetek spoznavanja, druženja, makaronflajša, brenkanja, Hi-mena ...Tudi letos do jutranjih ur. Domžalčani smo z Brda prepeljali vso našo taborniško opremo nazaj v Domžale, neprespano noč bomo preko tedna počasi nadoknadili, spomine bomo trajno shranili, še enkrat podoživeli celotni ZNOT na naslednji seji rodove uprave, z veseljem sprejeli še kakšen komentar udeležencev (pohvale z nasmehom in zardelimi lički, opomine kot izziv, kaj naslednje leto narediti še boljše). Upamo, da se je prav vsak udeleženec na ZNOT-u imel vsaj tako dobro, kot je pričakoval, da je okrepil svoje taborniško znanje, da si je izmenjal telefonsko številko vsaj z enim tabornikom ali tabornico in da se bo naslednje leto, prvi vikend v decembru, ponovno podal na pot, v smeri proti Domžalam. Q aktualno 27 Ma W / / REZULTATI: Kategorija Gozdovniki in gozdovnice 1. mesto: Leteči kamni (Rod gorjanskih tabornikov) 2. mesto: Smrkete (Rod jezerskega zmaja) 3. mesto: Kosovirji (Rod Bičkova skala) 4. mesto: Topološka banda (Rod Tršati Tur) Kategorija Popotniki in popotnice 1. mesto: Game over (Rod gorjanskih tabornikov) 2. mesto: Spatulja power (Rod Sivi volk) 3. mesto: Vedra (Rod podkovanii krap) 4. mesto: Tjulni (Rod beli bober) Kategorija Grče 1. mesto: Mešano na ...(Rod Srnjak) 2. mesto: Mafija (Rod močvirski tulipani) 3. mesto: Poslanci kozmosa (steg Žmohtne žabe, Domžale 1) 4. mesto: Orion (OK Polaris) Skupna rodova zmaga pa je končala v rokah Rodu močvirski tulipani. Vsem še enkrat čestitamo! 28 ^ december Fotoorientacija 2011 Na megleno sobotno jutro, 19. novembra, smo taborniki že od 9. ure zjutraj ponovno zavzeli središče Ljubljane, natančneje Prešernov trg. Ekipe so z nekoliko drugačnimi kartami, kot je v naši navadi - s fotografijami v rokah -spraševale mimoidoče, če morda vedo, kje se nahaja dotično krznarstvo, na kateri ulici bi morda lahko visel napis »usnjena galanterija« in ali morda vejo, kje bi lahko našli konec hitrostne etape. Da, prav ste ugotovili. V Ljubljani je potekala Fotoorientacija MZT v organizaciji RMT in RPK. Na letošnji fotoorientaciji se je pomerilo kar 48 ekip medvedkov in čebelic, 37 ekip goz-dovnikov in gozdovnic, 6 ekip popotnikov in popotnic, 3 ekipe PP+ in 10 ekip zunanjih obiskovalcev. Vseh udeležencev Fotoorientacije je bilo okoli 600. Tema letošnjega tekmovanja so bile obrti, zato je tekmovalce pot popeljala mimo čevljarjev (razpored po velikosti čevljev je bil res zahteven), mesarjev (»A je to mongolska govedina?«), cvetličarjev (»Sem vam rekla, da je prav robida!«), usnjarjev (prva pomoč na vojaški način - z usnjenimi pasovi, seveda), urar-jev (»Ekipi Sloni je uspelo razbiti tole uro.«), frizerjev (»Frizerka mi je rekla, da je en napis v srbščini, ampak ga ni.«), ključarjev (Le kdo bi si mislil, da je na Mesarskem mostu toliko ključavnic!) in celo do krznarjev (kjer, kot so tekmovalci ugotovili, prodajajo zajčje in ovčje krzno). Po prehojeni progi so se udeleženci okrepčali z vročim čajem, na stojnicah, ki so oznanjale prihajajoče volitve, pa so člani nevedoč, zakaj se gre, z veseljem nabirali večinoma neuporabne propagandne materiale. A otroke je (in marsikaterega vodnika) veliko bolj zanimal helij v balonu, kot pa sama reklama na njem. Zadovoljni s prehojeno progo, toplim kostanjem in srečanjem s taborniškimi prijatelji, so se udeleženci in organizatorji Fotoorientacije do 15. ure popoldne raztepli na vse konce Ljubljane. Tadeja Rome Tadeja Rome Foto: Žiga Brenčič aktualno 29 Gašper Cerar - Gape (RMT), Kontrolor - čevljarstvo Je mrzlo, ampak imam svoj vroč čaj. Ekipe nam ne verjamejo, kakšen je pravilni red zloženih čevljev. Še najbolj se bunijo PP-ji (tudi vodniki). Organizacija je seveda na vrhuncu. Aja, pa pridite na NOT! Klemen Tušek (RMT), kontrolor - cvetličarstvo (rastlin'ce) Imam se super, zabavno je. Sicer je malo mrzlo, a ni panike, imam topel čaj. Tudi lani sem bil kontrolor, a se imam letos bolje. Tudi organizacija se mi zdi super. Pozdravljam vse taborniške prijatelje iz Jama - celica B je zakon! Ekipa Pume (RBS), 3. mesto v kategoriji GG (op. rezultati so bili znani po intervjuju) Letošnja Fotoorientacija je super - hitra in zanimiva. Našli smo vse KT-je, za malo pomoči smo vprašali par meščanov in skočili na info točko. Vzdušje se nam zdi zelo pozitivno, tudi MČ-ji so prijazni. Lepo se da sodelovati z drugimi ekipami. Ne pozabite priti na Spust po Ljubljanici! Žiga Brenčič (RMT), traser in fotograf Po izbrani temi je bila moja naloga poslikati izbrane KT-je, skratka pripraviti progo, štartne liste.. Nekatere že izbrane KT-je sva skupaj s Špelo izločila, dodala kakšne nove... Zamislili smo si, da naj bo proga razgibana - imeti mora tako lahke, očitne KT-je, kot tudi malo težje, manj znane (npr. skrito čevljarstvo na Malem trgu). Naš namen ni bil, da bi se tekmovalci na progi zadrževali ure in ure, ampak, da se v dogajanje čim bolj vplete tudi meščane, mimoidoče, s tem, ko so KT-ji bolj neprepoznavni. Nekaj vprašanj je bilo tudi glede mrtvega časa: tega letos nismo upoštevali, da je manj zmede na KT-jih, manj komplikacij pri seštevanju rezultatov, ampak smo zato dali dolgo časovnico. Špela Osredkar (RMT), vodja programskega dela Kako ste načrtovali akcijo? Načrtovanje akcije se je pričelo na začetku oktobra. Najprej smo si uspešno razdelili naloge med RMT (vodja proge, trasiranje, programa, kontrolorji, naloge) in RPK (administracija - dovolilnice, rezultati). Kakšno je vzdušje, teče vse kot ste pričakovali? Zaenkrat (op. med tekmovanjem) teče vse po načrtih, vsi so na svojih pozicijah - kontrolorji so zanesljivi, tudi pritožb ni bilo nobenih. Kako je organizacija tako velike akcije, za celotno Mestno zvezo tabornikov Ljubljana, vplivala nate? Organizacija je bila na trenutke stresna, ampak te na koncu prevzame super občutek, ko uspešno organiziraš nekaj tako velikega. Res pozitivna izkušnja. 30 december stani del ekipe revije Tabor Miha Bejek IVO LETO Z NOVIMI MOČMI! S prihodom novega urednika, Miha Bejeka, revija Tabor vstopa v novo obdobje. Še naprej se bomo trudili za kakovostno revijo, načrtujemo pa tudi nekaj sprememb, ki jih bomo vpeljali prihodnje leto . Zagotovo bo ena pomembnejših novosti povezovanje tiskane revije in njene spletne strani (na kateri že sedaj najdete bogat arhiv preteklih letnikov), a o tem več prihodnjič. Da bomo še naprej ustvarjali za vse zanimivo revijo, v kateri se boste našli prav vsi rodovi in taborn iki z vseh koncev Slovenije, vabimo k sodelovanju nove sodelavce! Postanite dopisniki revije m letu je glavni cilj revije izboljšanje poročanja o taborniških aktivnostih v vsej Zvezi tabornikov Slovenije: da se bodo v novicah pojavile aktivnosti vseh rodov in se bo odrazila pisana paleta šeg in navad, ki jih taborniki izvajamo po različnih koncih Slovenije. Za ta podvig moramo razširiti ekipo Taborovih novinark in novinarjev in zato iščemo dopisnike z vseh koncev, z vseh območij in rodov. Kdo je lahko Taborov dopisnik ali dopisnica? Vsak tabornik, ki ima vsaj malo želje po pisanju in želi lepoto taborniškega življenja predstaviti tudi drugim. Ni nujno, da si vodnik ali vodnica - pogosto imate PP-ji, RR-ji in grče brez posebnih funkcij v rodu celo več časa. Rodovi propagandisti: če sestavljate že rodova glasila, vam nekaj dodatnega pisanja za Tabor ne bo noben problem, dejavnosti vašega rodu pa bodo še širše znane. Novinarske izkušnje potrebujete tudi za osvajanje nekaterih veščin, zato je to idealna priložnost, da jih pridobite ob pomoči že izkušenih Tabornovih sodelavcev Pošljite fotografije Revija seveda niso samo pisana besedila. Mnogi še raje pogledajo fotografije, ki pogosto povedo več kot besede. In danes na vsaki taborniški akciji nastane na stotine fotografij: pošljite nam tri najboljše in zagotovo bomo kakšno objavili. Tisti, ki vas fotografiranje nekoliko bolj zanima, pa ste vabljeni, da se vključite v ekipo Taborovih fotografov. Fotografirali boste lahko naše intervjuvance, pomagali Taborovim novinarjem in dopisnikom pri fotografiranju anketirancev in še marsikaj se vam obeta. Predvsem pa potrebujemo res lepe fotografije za Taborove naslovnice. Zakaj ne bi bila na naslovnici prav vaša fotka? Za ve ideje obro idejo in je pripravljen resno de- lati, se bo v ekipi revije Tabor našlo mesto. Zato ne odlašajte in se nam čim prej oglasite. n Bodoči novi dopisniki, novinarji, fotografi in ostali pisci, pišite nam, se na kratko predstavite in sporočite, kakšno sodelovanje s Taborom vas zanima. Vašo pošto z veseljem pričakujemo na revija.tabor@gmail.com. aktualno 31 a KOTA 2011 Na Krasu, natančneje v Škrbini pri Komnu, se je 19. in 20. novembra odvijala že 2. komenska KOTA (kraško orientacijska taborniška akcija), tokrat na temo prve svetovne vojne. Organizirali smo jo Četa ognjenega ruja iz Komna iz Rodu Kraških j'rt, glavni organizator pa je bil načelnik čete, Jaka Peric. V soboto smo se med pred staro šolo v Škrbini zbrali vsi tekmovalci iz 13 ekip, od tega 8 GG in 5 PP. Po prijavah je sledila slastna večerja, ki so jo pripravili Magda, Robert in Pavel, brez katerih bi bili cel vikend lačni. Okrog 20. ure so se pričele prve naloge. PP-ji smo najprej premagovali bojno polje, medtem ko so GG-ji opravljali skavt kviz, potem pa smo si naloge zamenjali. Po opravljenih nalogah smo lahko šli spat, ampak spanec ni trajal dolgo, saj so nas že okrog polnoči prišli zbudit in smo morali tako GG-ji kot PP-ji vstati in oditi ven. GG-ji so si morali zakuriti ogenj in si skuhati ali speči jajca. Poleg 10-ih jajc so zraven dobili tudi papriko, peteršilj, sir, salamo, posodo in kuhalnico. Pripraviti so si morali zgodnji zajtrk, saj so se po nalogi odpravili na nočno orientacijo. Prva skupina je odšla že okrog 2.30 ure zjutraj. Ko so GG-ji pospravili za seboj, smo morali isto nalogo opraviti tudi PP-ji, ki smo izkoristili ogenj in se z njim greli do odhoda, saj je bilo ponoči zelo mrzlo. Prve PP ekipe so se na pot odpravile ob 3.35 uri. Pot je bila dolga 15 km, vmes pa je bilo še 8 kontrolnih točk, kjer so nas čakale zanimive naloge. Tekmovalci so po prihodu seveda lahko šli spat, ko pa so vstali, jih je že čakal zajtrk, ki so ga pripravile komenske grče. Okrog 10. ure se je začelo pospravljati okolico in notranjost šole, nato pa je sledila razglasitev rezultatov. Prvo mesto pri GG-jih so zasedli Črni loki, pri PP-jih pa Scuola bostica. Za nagrado smo dobili naglavne lučke, kipec in priznanje. Po podelitvah smo dokončali svoja dela in se vsi utrujeni odpravili domov. Velika zahvala gre vsem komenskim grčam in sežanskim PP-jem in RR-jem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi 2. komenske Kote, starešini Ireni Terčon, kuharjem Pavlu Vrabcu ter Robertu in Magdi Peric ter seveda načelniku in organizatorju Jaku Pericu, brez katerega Kote ne bi bilo. Jaka je Koto zaključil z besedami : "Upam, da se vidimo tudi drugo leto na Koti 2012, ki bo še boljša, še težja in še bolj zabavna!" Komaj čakamo! Urša Terčon 32 december Jesenovanje v objemu Storžiča Rod stražnih ognjev je letošnje jesenovanje, ki je potekalo od 4. do 6. novembra, pripravil na 892 metrov visokem hribčku nad Bašljem, imenovanem Lovrenc. V planinski koči, kjer sta za nas poskrbela prijazna oskrbnika, smo prespali dve noči. Ponoči nas je nemalokrat zbudil njihov osliček, ki ga imajo privezanega zunaj v ogradi, pa tudi čarovniška pot skozi gozd, ki smo jo za naše mlajše tabornike pripravili RR-ji, je poskrbela, da je bila tista noč še bolj pestra. Vseh skupaj nas je bilo okoli 30 in smo tako pomalicali kar dobršen zalogaj hrenovk, pečenih na večernem ognju. Manjkalo ni niti iger, ki so bile zaradi hoje v hrib še posebej utrujajoče, kakor so priznali naši MČ-ji Posebej velja omeniti delavnico stop motion animacije, h kateri smo vsi zelo zagnano pristopili. Če vas zanima, kako izgledajo naši izdelki, si jih lahko pogledate na naši rodovi spletni strani rso.rutka.net. Pohodnikom še posebej priporočamo sveže bobe, v katerih marmelade sploh ne boste pogrešili in obisk kakšne od višje ležečim gora, saj pot z Lovrenca vodi naprej proti Storžiču, Kališču, Veliki in Mali Poljani, vmes pa lahko vidite še partizansko bolnišnico Košuta. Tea Derguti o na hajk! Taborniki RPG iz čete Polzela smo se 19. in 20. novembra odpravili na dvodnevni hajk s Polzele v Tajno in nazaj. PP-ji smo šli na 20 km dolgo orientacijo, novopečeni GG-ji pa so šli čez progo skupaj z vodnikom in se sproti učili. Prespali smo v leseni kočici, kamor se nas je stisnilo dobrih 15 članov. Ker je bilo zunaj zelo mrzlo, se je bilo zvečer prav prijetno pogreti ob tabornem ognju in zapeti ob spremstvu kitare. GG-ji so opravili preskok vej, PP-ji pa smo se ob tem zelo zabavali. Hajk je hitro minil in vsi že komaj čakamo naslednjega. Četa Zelenega zlata Polzela, RPG Šoštanj aktualno raznovali Morski viharniki v Portorožu 50 l Taborniki Rodu morskih viharnikov Portorož smo 12. no vembra v Avditoriju Portorož obeležili 50 let taborništva v Portorožu in okolici. Prireditev "Prijateljski vozel - taborniških 50 let" je bila vrhunec celoletnih aktivnosti tega jubilejnega leta in je v osrednje kulturno prizorišče Portoroža privabila vse generacije Morskih viharnikov. Program na odru Avditorija smo imeli taborniki povsem v svojih rokah: od postavitve pionirskih objektov za sceno do mladih voditeljev in pevskega zbora, v katerem smo bili prav vsi aktivni člani rodu. Ob tej priložnosti smo v zahvalo za dobro in požrtvovalno delo vsem nekdanjim načelnikom in starešinam podelili zahvale in prav posebne jubilejne rodove rutke. Poleg iskrenih zahval staršev naših članov, ki nam dajejo zagon in hkrati odgovornost, smo bili zelo veseli tudi nekoliko bolj uradnih priznanj. Župan Peter Bossman nam je podelil Plaketo Občine Piran za "vzgajanje otrok v pozitivnih vrednotah, skrbi za naravo in pomoč sočloveku ter za številne uspehe." Prav tako smo za naše delo prejeli Zlato plaketo ZTS, ki nam jo je podelil tajnik ZTS, Ivo Štajdohar. Zavzeto delo vseh sedanjih aktivnih članov, ki smo pripravili prireditev, je bilo poplačano že z zadovoljnimi obrazi gostov. Ob sladkem prigrizku in ogledu manjše razstave taborniških fotografij iz zgodovine rodu pa je bilo lepo spet pokramljati s starimi taborniškimi prijatelji in izvedeti kakšno še nepoznano anekdoto iz ust starejših generacij. Miha Bejek Foto: Tine Ravnikar 34 december Mjedved 11.600 metrov nad tlemi poklikaj se! i > rutkanet. spletni taborniški servis Mislim, da sem si že dolgo časa želela začeti kolumno tako, kot jo bom lahko tokrat: To pišem na letu EZY3852, ki leti z Brnika naravnost v Pariz. Poleg tega, da sem srečna, ker za kratek čas zapuščam to našo megleno Slovenijo (op. to ni prispodoba) in rahlo presenečena, ker me je očitno še zmeraj strah letenja (glejte, roko na srce, medvedi so bitja tal in ne neba), razmišljam predvsem o tem, kaj mi bo to potovanje prineslo in zakaj se ga tako veselim. Priznati moram, da nisem največji "globetrotter", prej nasprotno, tako da ostaja le še peščica (turističnih) destinacij, ki bi jih rada nekoč obiskala. Pa še za te se zna zgoditi, da jih ne bom nikoli: merim predvsem na Antarktiko, ki bi me stala toliko kot nov avtomobil, pa v bistvu niti ne vem, zakaj me tako privlači. Je to popolna odsotnost človeka, ki vlada tam? Ali južni sij? Kaj vem, zdi se mi, da bi tam videla nekaj (nekaj!), kar ne bi drugače nikoli. Vendar to so zgolj sanje, podobne tistim o poletu v vesolje. Zato naj preskočim nazaj na Zemljo. Ne vem, če povsem razumem navdušenje mladih nad potovanji v tuje, predvsem eksotične kraje. Čisto racionalno gledano, njihovi razlogi so najverjetneje videti stavbe, ki jih tu ni, spoznati nove, zanimive ljudi in v glavnem doživeti nekaj novega (ter po slovenceljnski navadi predvsem nekaj takšnega, česar si nikoli ne bi upali početi doma). To povsem razumem, ista radovednost do življenja greje tudi mene, pa vendar. Zakaj, tristo kosmatih medvedov, je to vezano na tuje države? Zakaj ne potujemo več po Sloveniji? Majhna je, poceni proti drugim zahodnim državam, in predvsem je ču-do-vi-ta! Ko sem letos na kratko obiskala Trento, sem skoraj padla na rit. Obračala sem se okoli svoje osi s široko odprtimi očmi in popolnoma frapiranim izrazom na obrazu nemo opazovala prekrasen razgled na dolino. Zakaj, zakaj, zakaj rinemo Slovenci v tujino, ko pa še svoje lastne dežele ne poznamo dovolj dobro in ne cenimo njenih povsem nadze-meljskih lepot? Dobro, nekam hinavsko vam nabijam slabo vest, medtem ko sedim na višini 11.600 metrov na Airbusovem letalu, namenjenem v eno najbolj priljubljenih evropskih prestolnic, ampak ... Ni vedno tako? Da je treba zapustiti, izgubiti ali za nekaj časa pozabiti na stvari, da le ugotovimo, koliko nam v resnici pomenijo? Je t'aime, Slovénie. (Rada te imam, Slovenija.) P.S. Če vas je ob tej kolumni pograbil pustolovski duh, vas vabim, da pridete (konec januarja) raziskovati štajerski konec. y^^JPyaa"' ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE NACIONALNA SKAVTSKA ORGANIZACIJA ,3 < ri 6 -taborniška revija razvedrilo Gozdna šola ZTS v Bohinju Ne odlašajte, čimprej pokličite 041/490 888 in si zagotovite prostor. M lUMMl sil UičlHcPRßÖ NR vMuXPMPfrkTap SiR PR ŠE V£DNO Nfc DP BO V VIDIM 'PRED Sf?&ö!kmßlN Kolofon Uredništvo iks Cipot (aliscipot@iol|a lit) -(Sn grmik@gmail com) - urednica sklopa Igra,Zan Kuralt (zan kuralt@gmail com) - uredniklotografi|i Predsednik izdajateljskega sveta IgorBiz|ak(bizierutkanit) Novinarji in sodelavci Barbara Bačnik (barbara bacnik@rutka nit), Jaka Bevk (|aka bivk@teli-cabli nit), Gašper Cirar Irargaspirepil com), Borut Cerkvenič (borut cerkvernc@tnera nit), lat|až Kirman (laskopivoegmail com), Primož Kolman (primlzjllmanevahll com), Nina lidvid (nina midvideguistarnis si), Frani Mirila (Irani mirilaeguistarnis si), Luka Rims (luka rimsl gmail com), ladi|a Romi (whatshirnami nissyaegmail com), loma; Siniga|da (sinigindalgnl com), Pitra Stali |pItra_skaficehotmall com), Tomaž Strniša (tomaz stirnisaegmail com) in Domin Švirko (dsvi2DDievahoo com) Lektoriranje liha Bi|ik (miha bi|ik@gmail com) Ustanovitelj, izda|atil| in lastnik Zviza tabornikov Slovini|i, L|ubl|ana, Parmova 33 TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport Ripubliki Slovini|i Naslov uredništva: Rivi] a la bor, Par mova 33, 1DDD L|ub l |ana lil il on □1/3DDD0-2D, lax D1/43B1-477, i posta rivi|a taboriegniil com, inlolzts org WWW http //wwwzts org Cina po samizniga izvoda |i 2,09€, litna naročnina |i 20,99 €, za tu| ino pa litna naročnina s pripada] očo poštnino Transakci|sk račun □2B14142372 Rokopisov in lotografi| ni vračamo Upošivamo samo pisni odpovidi do 31 |anuar|a za tikoči lito Rivi|a izha|a vsak drugi pitik v misicu DDV |i vračunan v cino Grafična priprava in tisk Tridisign do o, L|ubl|ana Štivilka |i bila Iskana v nakladi 91 DC SEDAJ SE MlfCOL/ Al/SC 2MOTILir\ kPFW PRSI rtNRZMVJEOPZRL RUTOfj Jaka Bevk - Šeki ISSN 0492-1127 i m scouts Ttibornilti ustvorjama boljši ivai 36 december z taborniške pesmaric Gašper Cerar »n Jaka Bevk - Šeki Lena Bm F# I went everywhere for you A Bm I even did my hair for you Bm F# I bought new underwear, they blue A Bm And I wore em' just the other day Bm F# Love, you know, I'll fight for you A Bm I left on the porch light for you Bm F# Whether you are sweet or cruel A Bm I'm gonna love you either way Refren 1: Bm Em Love, oh, love A Bm I gotta tell you how I feel about you Bm Em Cause I, oh, I A Bm Can't go a minute without your love Refren 2: Bm Em Like a satellite A Bm I'm in orbit all the way around you Bm Em And I would fall out into the night A Bm Can't got a minute without your love Bm F# Love I got it bad for you A Bm I saved the best I have for you Bm F# Sometimes make me sad and blue A Bm Wouldn't have it any other way Bm F# Love, my aim is straight and true A Bm Cupid's arrow is just for you Bm F# I even painted my toe nails for you A Bm I did it just the other day Refren 1 Refren 2 Refren 1 G F# Where you go, I'll follow Bm A You set the pace: We'll take it fast m F# Bm I'll follow in your way, oh, oh, oh G F# You got me, you got me Bm A G A force more powerful than gravity F# Bm It's physics, there's no escape Bm F# Love, my aim is straight and true A Bm Cupid's arrow is just for you Bm F# I even painted my toe nails for you A Bm I did it just the other day Refren 1 Refren 2 Refren 1 G and slow RAZVEDRILO 37 Zimsko avanturistično tekmovanje, ki poleg poznavanja orientacije dvočlanskim ekipam v enem dnevu ponuja vrsto snežnih izzivov. 22 km pohodništva, 2 km smučanja, 3 km sankanja, 5 km teka na smučeh, 300 m gumanja, 100 m drsanja in še kakšno presenečenje. Izziv, ki ga je težko izpustiti. V podobnih disciplinah pa se bodo preizkusili tudi naši najmlajši, stari od 5 do 12 let na Mini avanturi. Snežna idila narave, izzivov polna proga, nepozabna doživetja in izbrana družba. Poglej na http://ma.adventurerace.si/. Rod Jezerski zmaj Velenje vabi! ® scouts Tfibornilci uitvurjcaima boljši ivel 38 ' • december DOTIK ■ SiNi m T/J ISŠ j mi m ■ mi * m ■ -- ■ vs^F mM Nov čas Leto hitro proti koncu gre ... in že prihajajo trije dobri ti možje. Miklavž, Božiček in Dedek Mraz ... vsi polni so daril. A če nisi vsaj malo priden bil, vseh teh daril žal ne boš dobil. Prihajajoče leto naj ti bo lepo, pisano, barvasto, uspešno in bogato ... samo tvoje in res tisto pravo, srečno, zdravo in s pridnostjo navdano. o. MČ-ji uživajo še zadnje sončne žarke. - Jesenovanje RSO - foto: Tea Derguti Čarovniki so med nami! -jesenovanje - foto: arhiv zadnja plat M Potni F*>f afijo m zadnjaplati-gmail.com Čez noč so vsem zrasli brki, ki niso RSŽ-ml izbirali spola. - Jesenovanje - foto: Jure Ausec Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letu 2010 namenili del dohodnine Zvezi tabornikov Slovenije in njeni Skavtski Fundaciji. Davčna uprava RS je obema na osnovi 4. člena Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije v letu 2010 nakazala sredstva v višini Pozdravljeni! Pomoč, za katero vas prosimo, ne zahteva veliko truda niti dodatnih sredstev. Potrebno je samo ustrezno sporočilo vašemu Davčnemu uradu. Obračamo se na starše, na člane, ki so bili v preteklosti aktivni v organizaciji, in na druge prijatelje taborništva, da nam pomagajo pri zagotavljanju finančnih sredstev za delo ZTS. Zahtevo za namenitev ali za njeno spremembo lahko v skladu z uredbo sporočite kadar koli do konca leta Davčni upravi bodisi preko sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si ali pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Za pisno zahtevo izpolnite obrazec in ga dostavite vašemu davčnemu uradu, oziroma izpostavi. Taborništvo prispeva k vzgoji mladih z vrednotami, ki jih razvija. Vsi, ki se gibanju pridružijo, obljubijo sebi in prijateljem, da bodo po svojih najboljših močeh te vrednote negovali in širili. Tako tvorno delujejo v družbi in pomagajo graditi boljši svet. Pomagajte Zvezi tabornikov Slovenije in/ali Skavtski fundaciji graditi boljši svet, tako da namenite del dohodnine za njeno delo! davčna številka Zveza tabornikov Slovenije Skavtska fundacija, ustanova ZTS 65720792 59794038 Lep pozdrav! Mitja Lamut Starešina ZTS