NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 29 IZVLEČEK V Sloveniji je področje podvodnih prsti zelo slabo raziskano, zato jih v tem prispevku želimo podrobneje predstaviti. V Krajinskem parku Strunjan smo na podlagi terenskega in laboratorijskega dela opisali tri izbrane lokacije podvodnih prsti. Podrobneje so opisani pedogenetski dejavniki in procesi, ki so bili pomembni pri nastanku in razvoju prsti, hkrati pa smo prsti poimenovali na podlagi ameriške Soil Taxonomy in mednarodne WRB klasifikacije. Ključne besede: pedogeografija, podvodne prsti, Strunjan. ABSTRACT Subaqueous soils in the Landscape park Strunjan There aren’t many research of subaqueous soils in Slovenia, so we want to present them in more detail in this article. In the Landscape park Strunjan we described three selected locations of subaqueous soil, based on field and laboratory work. We took a closer look on soil formation factors and processes that were important in the formation and development of soils. Samples of soils were classified using American Soil Taxonomy and international WRB classification. Key words: pedogeography, subaqueous soils, Strunjan. Podvodne prsti Krajinskega parka Strunjan 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 PODVODNE PRSTI PODVODNE PRSTI Avtorja besedila in fotografij: TINA PAVLIN, univerzitetna diplomirana geografinja E-pošta: tinkara.pavlin@gmail.com BLAŽ REPE, doc. dr. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: blaz.repe@ff.uni-lj.si COBISS 1.04 strokovni članek P rst je preperel del Zemljine skorje, ki nastaja in se spreminja zaradi vplivov matične podlage, podnebja, reliefa, vode, časa, delovanja or- ganizmov in človeka, in je naravno okolje za uspevanje rastlin (Kla- dnik s sodelavci 2005). Področje podvodnih prsti je tako po svetu kot tudi v Sloveniji zelo slabo pre- učeno. V Sloveniji je o njih pisal že Franc Lovrenčak. Opiše jih kot prsti, ki nastajajo pod vodo v plitvih jezerih, močvirjih in priobalnem pasu v morju, kjer se procesi pedogeneze mešajo s procesi sedimentacije (Lovrenčak 1976). Podvodne prsti so občasno ali stalno v stiku z vodo. Pojavljajo se v plitvih sladkovodnih in morskih okoljih, kot so ribniki, jezera, območja estuarjev, delt, in na območjih plimovanja. Opredeljene so do globine 2,5 m. Globlje je sončna svetloba običajno preveč oslabljena, kar zavira pedogenetske procese. Najdejo se tudi izjeme, zlasti v čistih morjih, kjer svetloba pride do precej večjih globin, tudi do 5 m. Podvodne prsti se razvijajo tudi na območjih, kjer se pojavlja ekstremna bibavica (Stolt, Turenne in Payne 2018). Tovrstne prsti se pojavljajo po vsem svetu, razen na sušnih celinskih območjih, kjer se voda v rekah in jezerih ne zadržuje stalno. V obalnih pokrajinah zavze- majo tudi obsežnejša območja (Stolt, T urenne in Payne 2018). Pedogenetski dejavniki podvodnih prsti Pedogenetski dejavniki vplivajo na nastanek, razvoj in lastnosti prsti ter istoča- sno na njihovo razširjenost (Lovrenčak 1994). Na podvodne prsti vplivajo naslednji dejavniki: (C) – podnebje, (O) – organiz- mi, (B) – relief/globina, (F) – značilnost vodnega toka, (P) – matična polaga, (T) – čas, (W) – kemične značilnosti vode, (E) – izredni dogodki (Demas in Rabenhorst 2001). Pri naši raziskavi bi modelu lahko dodali tudi vpliv človeka (A), saj je območje v Krajinskem parku Strunjan tudi pod stalnim vplivom človeka. Enačbo lahko v izvorni obliki zapišemo: Ss = f(C, O, B, F , P , T, W, E) + A Podnebna dejavnika pri podvodnih prsteh sta temperatura in Sončevo obse- vanje. Oba dejavnika neposredno vplivata na hitrost kemijskih reakcij ter pri- sotnost favne in flore (Balduff 2007). Vpliv temperature v podvodnih okoljih v prsti je viden pri pedogeneskih procesih sulfidizacije in razgradnji organskih snovi (Demas in Rabenhorst 2001). Med organizme štejemo pripadnike vseh rastlinskih in živalskih vrst v prsteh. Razlikujemo jih po velikosti in stopnji razvoja. Tako poznamo mikrofloro in mikrofavno (mikroskopsko majhne rastline in živali), ter makrofloro in makro- favno (večje rastline in živali) (Lovrenčak 1994). Makroflora (makroalge) pove- GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 31 PODVODNE PRSTI Določimo jo lahko z ročnim merje- njem, globinomerom, ultrazvočnim globinomerom, georadarjem (GPR) in GNSS tehnologijo (Erich in Dro- han 2012). Na izoblikovanost podvo- dnega okolja imajo pomemben vpliv valovi (Balduff 2007). Tokovni režim je parameter, ki vklju- čuje hitrost vode in smer gibanja, s čimer prispeva k oblikovanju podvo- dnega površja. Parametri so odvisni od jakosti plimovanja, globine in tipa obale (Balduff 2007). Vzroki za raz- lično intenzivnost delovanja vode so povezani s tokovi in plimovanjem. Tokovni režim vpliva na procese su- spenzije, transporta in odlaganja del- cev, kar je posledica valov in tokov (Demas in Rabenhorst 2001). Kemične značilnosti vode opisujejo slanost, alkalnost, odstotek nasiče- nosti s kisikom, vsebnost sulfatov v vodi. Podvodne prsti, ki so nastale v sladkovodnih okoljih (jezera, mlake), so lahko bistveno drugačne od tistih, ki so nastale v slanem okolju. Razlike se kažejo v deležih sulfatnih, natrije- vih in ostalih raztopljenih snovi (De- mas in Rabenhorst 2001). Izredni dogodki se nanašajo na različ- ne dogodke, kot so orkani, nevihte, cunamiji ter skalni in zemeljski podo- ri na obali. Ti vplivajo na stabilnost tamkajšnje pokrajine. V nekaterih primerih je to vidno kot erozija ali odlaganje (Balduff 2007). Izredni do- godki s svojo izredno veliko energijo povzročijo spremembe globin podvo- dnih prsti, kar posledično vpliva na njihove lastnosti (Demas in Raben- horst 2001). bioturbacijo (mešanje sedimentnega substrata), oksidacijo in razgradnjo or- ganske snovi (Balduff 2007). Relief nima neposrednega vpliva na podvodne prsti. Pri kopenskih pr- steh vpliva na razvoj rečnega omrežja, medtem ko je pri podvodnih prsteh ravno obratno. Hidrološki režim je namreč pomemben dejavnik pri obli- kovanju reliefnih oblik v podvodnem okolju (Demas in Rabenhorst 2001). V podvodnem okolju nadmorsko vi- šino zamenja globina (Balduff 2007). čuje delež organske snovi v podvodnih prsteh. Z njihovo rastjo in poznejšo razgradnjo organska snov preide v pr- sti. Makroflora je hrana za mikrobe, ki so pomembni za biokemične procese (kroženje hranil). Rastline s svojo pri- sotnostjo v podvodnem okolju lahko spreminjajo tudi kemijsko zgradbo prsti. Prisotnost makroflore utrjuje površje, z upočasnjevanjem vodnih to- kov pa preprečujejo erozijo. Vse to je odvisno od gostote rastlin. Poleg ma- kroflore je pomembna tudi makrofav- na (školjke, črvi in raki), ki povzročajo Slika 1: Stjuža (foto: Tina Pavlin). 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 PODVODNE PRSTI PODVODNE PRSTI delcev snovi, na primer glinastih, v suspenziji ali raztopini iz enega ho- rizonta v profilu prsti v drugega). Difuzija je prenos snovi iz območja z višjo koncentracijo snovi v območje z nižjo. V podvodnih prsteh se ta pojav opazi v površinskih horizontih, zara- di prehajanja kisika v prst na stiku vode in prsti. S tem pride do oksida- cije in pojava svetlorjavih odtenkov. Razširjenost pojava je odvisna od ko- ličine bentičnih mikroorganizmov, ki porabljajo kisik v času razgradnje organske snovi in difuzije kisika. Če je v prsti prisotno manjše število mi- kroorganizmov, imamo posledično tudi manjšo debelino svetlorjavih odtenkov v površinskih horizontih. Poleg difuzije je lahko prisotna tudi bioturbacija. Pri tem prihaja do po- spešene oksidacije s strani bentoških organizmov. Oksidirane površine so debele od 10 do 20 cm (Demas in Rabenhorst 1999). K procesom preoblikovanja spada sulfidizacija. Gre za proces, kjer pri- de do mineralne pretvorbe sulfidov, prevladujoč končni produkt je najpo- gosteje pirit (FeS 2 ). Proces se pogosto pojavlja na območju plimovanja in v plitvih vodah. Ključne pri sulfidiza- ciji so bakterije, ki reducirajo sulfate, organska snov kot mikrobiološki sub- strat in anaerobne razmere. Sulfidi se pogosto pojavljajo v sedimentu, kjer se skupaj z železovimi ioni vežejo v spojine. V prsteh zato pride do pove- čane ravni pirita in drugih železovo- -sulfidnih spojin (FeS, Fe3S4, FeS2) (Demas in Rabenhorst 1999). Te se lahko sproščajo v obliki plina, ki ga prepoznamo kot vonj po gnilih jajcih (Stolt in Rabenhorst 2011). Sulfidiza- ogljika v površinskih horizontih. Stal- ni prilivi mineralnih snovi vplivajo na raznolikost horizontov. Prihaja do prekrivanja površinskih horizontov, s čimer je povezano tudi večanje deleža organskega ogljika z globino (Demas in Rabenhorst 1999). Pedogenetski odlivi so povezani z erozijo, ki jo lahko povzročajo valova- nje, nevihte, plimovanje in delovanje človeka. Tako kot na kopnem tudi v podvodnem okolju rastlinstvo prepre- čuje erozijo. Drugi pomemben odliv v podvodnih prsteh je razgradnja or- ganskih snovi. V prsti pride do bakte- rijske razgradnje ter odliva ogljika in drugih hranil iz prsti (Demas in Ra- benhorst 1999). Premeščanje je pedogenetski proces, ki vključuje difuzijo (samodejno prodiranje neke snovi v drugo, pro- nicanje, na primer kisika v prst), bi- oturbacijo in eluviacijo (premeščanje Pedogenetski procesi v podvodnih prsteh Pedogenetski procesi vključujejo raz- lične fizikalne, kemične in biološke procese, ki potekajo v prsteh. Zaradi njihovega delovanja nastajajo različne prsti z drugačnimi lastnosti in sestavo (Lovrenčak 1994). Enako kot pri kopenskih prsteh so tudi pri podvodnih prisotni pedoge- netski procesi. Razvrščeni so v štiri skupine: pedogenetski prilivi, pedo- genetski odlivi, premeščanje in pro- cesi preoblikovanja (Demas in Raben- horst 1999). Pedogenetski prilivi so mineralne in biogene snovi v podvodnih prsteh. Med prilive biogenih snovi spadajo drobni delci školjk, ki prispevajo k večjemu deležu kalcijevega karbonata (CaCO 3 ). Najizrazitejši priliv v pod- vodnih prsteh je organska snov, ki povzroča povečano raven organskega Slika 2: Navpični rov, delo rakca Upogebia littoralis – škaradobola (foto: Tina Pavlin). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 33 PODVODNE PRSTI zaliv, ki so ga nato zaprli z nasipom. S tem so prekinili neposredno povezavo z morjem. Sedaj povezava do morja poteka samo še po kanalu (medmrež- je 1). Razdeljena je na Veliko laguno in Prehodno laguno (medmrežje 2). Iz zaprtosti izhaja tudi ime Stjuža, ki je popačenka italijanske besede chiusa v pomenu 'zaprta'. Gibanje vode je odvisno od plime in oseke, pri čemer valov in morskih tokov v laguni ni (medmrežje 1). V laguni najdemo slanoljubno (halo- fitno) rastlinstvo, ki se je na muljasti podlagi razvilo predvsem zaradi slano- sti, razpoložljivosti vode, vrste tal in mikrotopografije. Tovrstni ekosistemi zaradi različnih antropogenih vpli- vov (turistične dejavnosti, kmetijstvo in ribogojstvo) spadajo med najbolj ogrožene. Halofitno in brakično ra- stlinstvo se je začelo razvijati, ko so z nasipi zaprli zaliv in s tem ustvarili Strunjanski polotok je del Koprskega primorja. Velik del Strunjanskega za- liva zavzemajo soline, ki se nadaljujejo v Strunjansko dolino (Hoyer s sode- lavci 1986). Geomorfološko izoblikovanost Stru- njanskega polotoka v veliki meri po- gojujejo geološke značilnosti. V celoti ga sestavlja fliš eocenske starosti, za katerega so značilne izmenjujoče se plasti laporja in peščenjaka. Zaradi neodpornosti kamnine je poudarjeno mehansko in kemično preperevanje (Hoyer s sodelavci 1986). Iz izme- njujočih se plasti laporja, peščenjaka in apnenca so tudi Strunjanski klifi, ki na nekaterih mestih dosežejo višino do 80 m (Natek, Repe in Stepičnik 2012). Pomembna sestavina parka je umetna Stjuža, edina laguna na slovenski oba- li. Pred več kot 200 leti je bila odprt cijo lahko povzroči tudi človek s po- glabljanjem morskega dna ali z grad- benim posegom na morskem dnu. Pri tem pride do oksidacije sulfidov, kjer se tvori žveplova kislina, ki posledično zmanjšuje pH prsti, obenem pa pride do spremembe vodnega ekosistema (Payne in Stolt 2017). Sledi sulfidi- zacije lahko zasledimo tudi v nižjih horizontih (Demas in Rabenhorst 1999). Kratek oris območja raziskave Krajinski park Strunjan meri 428,6 ha in zajema 4 km obrežja T ržaškega zali- va. Vključuje Strunjanski polotok od Simonovega zaliva do izliva Strunjan- ske reke – Roje z 200-metrskim pa- som morja in notranjim delom Stru- njanskega zaliva. Sestavljajo ga tri ožja zavarovana območja: Naravni rezervat Strunjan, Naravni rezervat Strunjan Stjuža in Naravni spomenik Pinijev drevored (medmrežje 3). Slika 3: Lokacije vzorcev prsti (Geopedia 2019). 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 PODVODNE PRSTI PODVODNE PRSTI žno prerezali in za vsakega določili horizonte. Ob tem se je sproščal ne- prijeten vonj po gnilih jajcih. Vonj je bil najintenzivnejši pri prvem vzorcu, pri drugem je bil slabo zaznaven, tretji vzorec pa ni imel neprijetnega vonja. Posušene vzorce vsakega horizonta smo nato zdrobili in presejali ter jih pripravili za laboratorijske analize. Opravili smo naslednje analize: do- ločili smo barvo mokrega in suhega vzorca po Munsellovem barvnem atlasu, delež školjk, izvedli mehansko analizo, določili reakcijo prsti – pH- -vrednost, delež organske snovi, delež CaCO 3 , izmerili električno prevo- dnost ter kationsko izmenjalno ka- paciteto, hidrolitično kislost in vsoto sorbiranih baznih kationov v prsti. Lastnosti podvodnih prsti Krajinskega parka Strunjan Po opravljenih terenskih meritvah in laboratorijskih analizah smo do- bili tri vzorce prsti različnih debelin. Prvi vzorec (lokacija 1) je značilen za srednje globoke prsti (50 cm), drugi vzorec (lokacija 2) za plitve prsti (35 cm) in tretji (lokacija 3) za zelo plitve prsti (14 cm). Pri vseh vzorcih je bila reakcija nevtralna oziroma alkalna. in morsko obalo, tretjega pa na mor- ski obali. Pri vzorčenju smo si pomagali z meter dolgimi kanalizacijskimi cevmi s pre- merom 16 cm. Na vrhu smo naredili luknje, v katere smo vstavili kovinsko palico in s tem omogočili lažje vrtenje v prst. Vse tri odvzete vzorce (izvrtke) smo počasi dvigovali iz vode in pazili, da nam prst ni spolzela iz cevi. T e smo neprodušno zaprli z vrečami, vezicami in lepilnim trakom. Vzorci so se sušili en mesec in zatem še v laboratoriju en teden pri sobni temperaturi. Pozneje smo vzorce potisnili iz cevi, jih vzdol- laguno. Zaradi spremenjene hidro- loške dinamike, odlaganja usedlin in antropogenih vplivov se je rastlinski pokrov razširil po celotnem območju (Šajna in Kaligarič 2005). Večji del dna Stjuže pokriva morska trava vrste kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa), nekaj pa je tudi velike zostere (Zostera marina) (Lipej 2004). V vodah Stjuže najdemo številne ži- valske vrste, prevladujejo kozice. To so plavajoče vrste rakov deseteronož- cev, ki imajo zelo pomembno vlogo v prehranjevalnem spletu lagunskega ekosistema. V mulju pa je ena najpo- gostejših vrst Upogebia littoralis, ki ji strunjanski solinarji pravijo škara- dobola. Ta rakec živi v majhnih nav- pičnih rovih v muljnatem dnu (Lipej 2004). Vzorčenje prsti V raziskavi smo za potrebe vzorčenja izbrali tri različne lokacije v Krajin- skem parku Strunjan. Prvi vzorec pr- sti smo vzeli v laguni Stjuža, drugega v prehodnem delu – kanalu med Stjužo Preglednica 1: Rezultati laboratorijskih analiz. globina 50, 35 in 14 cm pH 6,89 do 8,07 delež organske snovi 11,56 do 22,01 % delež CaCO 3 27,33 do 75,37 % Ece (električna prevodnost) 8,23 x 10 -3 do 28,6 dS m -1 KIK 50,65 do 51,95 mekv/100 g prsti S (vsota baz) 50 mekv V (nasičenost z bazami) 96,25 do 98,72 % Slika 4: Priprava vzorcev za laboratorijske analize (foto: Tina Pavlin). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 35 PODVODNE PRSTI Leptosols so razmeroma razvite, ven- dar plitve prsti. V profilu je le en temen, humusno aktiven horizont. Razvoj prsti omejujeta trda ali grobo skeletna podlaga in erozija, ki stalno odnaša prsteni material. Fizikalne, ke- mične in biološke lastnosti so odvisne od matične podlage (Repe 2006). Sklep V Sloveniji je področje podvodnih pr- sti zelo slabo raziskano. S to raziskavo smo želeli preučiti značilnosti prsti na Klasifikacija podvodnih prsti v Krajinskem parku Strunjan Na podlagi dobljenih rezultatov smo vse tri vzorce uvrstili v dve klasifika- ciji prsti: ameriško Soil Taxonomy in mednarodno WRB klasifikacijo. 1. Soil T axonomy Vse tri vzorce smo umestili v razred Wassents. Nato smo jih na podlagi njihovih značilnosti uvrstili še v dve skupini tega razreda, vzorca 1 in 2 v skupino Hidrowassents in vzorec 3 v skupino Psamowassents (Key to Soil Taxonomy 2014). 2. WRB klasifikacija Vse tri vzorce smo na podlagi diagno- stičnih horizontov, lastnosti in gradiva uvrstili v ustrezno skupino, vzorca 1 in 2 v skupino Gleysol, vzorec 3 pa v skupino Leptosol (WRB 2015). Gleysols so z vodo zasičene prsti. V njih prevladujejo procesi, ki so posle- dica slabe prepustnosti in anaerobnih razmer. V spodnjem delu profila se pojavlja stalna ali občasna zasičenost z vodo. Prisotni so redukcijski proce- si, za katere je značilna siva barva z odtenki modre, zelene ali črne. Prst ima pogosto povečan delež gline. Velika vlažnost ovira rast korenin, mikroorganizmov je zelo malo, zato organska snov razpada počasi in se kopiči (Repe 2006). Gleysols so na- stali iz rečnih, jezerskih in morskih sedimentov, na območjih z visoko gladino podtalnice, območjih plimo- vanja, v plitvih jezerih in na morskih obalah. Na območjih plimovanja je v prsti povečana koncentracija soli, zato jih porašča halofitno rastlinstvo (WRB 2015). Po Munsellovem barvnem atlasu je prevladovala siva barva in njeni raz- lični odtenki, od sivoolivne do sivo- rumenorjave barve. Pri vseh vzorcih so bili prisotni rjavi odtenki, ki so se pojavljali zgolj v zgornjih horizontih. Rjave lise so bile posledica oksidacije. Pri vzorcih se pojavljajo visoki deleži CaCO 3 in organske snovi. CaCO 3 je povečan zaradi karbonatne matične podlage, delež je verjetno povečan tudi zaradi prisotnosti školjk. Na vi- soke vrednosti organske snovi lahko vplivajo različni dejavniki: količina razkrojenih in preoblikovanih odmr- lih ostankov, živih organizmov (gosto- ta rastlinstva), koncentracija sulfidnih snovi, ki pospešujejo sulfizizacijo ozi- roma pedogenetske prilive. Z mehansko analizo smo ugotovili, da imata vzorca prsti na lokacijah 1 in 2 podobno teksturo. Največji delež zavzema melj, sledijo peščeni delci, najmanj pa je gline. Vzorec prsti na lokaciji 3 ima sipko strukturo, saj v njem močno prevladuje pesek, ki ga je v vseh horizontih okrog 90 %. Slika 6: Vzorec prsti na lokaciji 2 (foto: Tina Pavlin). Slika 5: Vzorec prsti na lokaciji 1 (foto: Tina Pavlin). Slika 7: Vzorec prsti na lokaciji 3 (foto: Tina Pavlin). NAPIS NAD ČLANKOM 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 PODVODNE PRSTI Viri in literatura 1. Balduff, D. M. 2007: Pedogenesis, inventory, and utilization of subaqueous soils in Chincoteague Bay, Maryland. Medmrežje: https://drum.lib.umd.edu/handle/1903/7732 (11. 1. 2019). 2. Demas, G. P ., Rabenhorst, M. C. 1999: Subaqueous Soils Pedogenesis in a Submersed Environment. Soil Science Society of America. Medmrežje: http://nesoil.com/sas/Demas_Rabenhorst_1999_Pedogenesis_in_submerged_enviro nment.pdf (14. 1. 2019). 3. Demas, G. P ., Rabenhorst, M. C. 2001: Factors of subaqueous soil formation: a system of quantitative pedology for submersed environments. Geoderma 102. Medmrežje: http://nesoil.com/sas/Demas_Rabenhorst_2001_Factors_of_subaqoues_soil_formati on.pdf (19. 11. 2018). 4. Erich, E., Drohan, P . J. 2012: Genesis of freshwater subaqueous soils following flooding of a subaerial landscape. Geoderma 179-180. Medmrežje: https://wwwsciencedirect-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/science/article/pii/S001670611200078X (23. 1. 2019). 5. Hoyer, S. A., Križan, B., Ravnik, M., Tomšič, D. 1986: Strunjan – naravna in kulturna dediščina. Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran. Piran. 6. Key to Soil Taxonomy 2014: 12th ed. United States Department of Agriculture, Natural Resources Conservation Service. Medmrežje: https://www.nrcs.usda.gov/wps/portal/nrcs/detail/soils/survey/class/taxonomy/?cid =nrcs142p2_053580 (28. 1. 2019). 7. Kladnik, D., Lovrenčak, F ., Orožen Adamič, M. (ur.). Geografski terminološki slovar. 2005. Založba ZRC SAZU. Ljubljana. 8. Lipej, L. 2004: Življenje v lagunah. Slovenija svet: revija za Slovence po svetu 1-7. 9. Lovrenčak, F . 1976: Raziskovalne metode. Nova klasifikacija prsti (Nekaj novosti iz pedogeografije). Geografski vestnik 48. Medmrežje: http://zgs.zrcsazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/2_Pred1999/GV_4801_181_190.pdf (19. 11. 2018). 10. Lovrenčak, F . 1994: Pedogeografija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 11. Medmrežje 1: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=523 (29. 11. 2018). 12. Medmrežje 2: Strunjanske soline. DOPPS, 2017. URL: http://ptice.si/ptice-in-ljudje/opazovanjeptic/kam-na-izlet/strunjanske-soline/ (Citirano 11. 12. 2018). 13. Medmrežje 3: http://www.parkstrunjan.si/index.php?page=static&item=59 (22. 11. 2018). 14. Natek, K., Repe, B., Stepišnik, U. 2012: Geomorfološke značilnosti morskega dna, obale in zaledja. Geografija stika Slovenske Istre in T ržaškega zaliva. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ljubljana. 15. Payne, M. K., Stolt, M. H. 2017: Understanding sulfide distribution in subaqueous soil systems in southern New England, USA. Geoterma 308. Medmrežje: https://www-sciencedirect-com.nukweb.nuk.unilj.si/science/article/pii/S001670611631014X (15. 1. 2019). 16. Repe, B. 2006: Svetovna klasifikacija prsti. Geografski obzornik 53-1. Medmrežje: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AHVZWTZZ (25. 2. 2019). 17. Stolt, M. H., Rabenhorst, M. C. 2011: Introduction and Historical Development of Subaqueous Soil Concepts. Handbook of Soil Sciences: Properties and Processes. Boca Raton. 18. Stolt, M., T urenne, J., Payne, M. 2018: Subaqueous Soil Survey. Natural Resources Conservation Service Soil USDA. Medmrežje: https://www.nrcs.usda.gov/wps/portal/nrcs/detail/soils/ref/?cid=nrcseprd1343022 (19. 11. 2018). 19. Šajna, N., Kaligarič, M. 2005: Vegetation of the Stjuža coastal lagoon in Strunjan landscape park (Slovenia): a draft history, mapping and nature-conservancy evaluation. Annales, Series historia naturalis 15. Medmrežje: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFBGMG0A (10. 12. 2018). 20. World reference base for soil resources 2014, 2015: Medmrežje: http://www.fao.org/3/i3794en/I3794en.pdf (29. 1. 2019). vljenjskih razmer, kot so stalna priso- tnost vode, skromna razpoložljivost kisika, slanost in velika koncentracija ionov, se je na tem območju razvilo halofitno rastlinstvo. Nekatere rastline, na primer navadni osočnik (Salicornia europaea) uspevajo v neposredni bližini vode, kot tudi v vodi sami, kar ima po- membno vlogo pri razvoju podvodnih prsti, saj se z njihovim razpadanjem v prsti povečuje delež organske snovi. Rastlinstvo povzroča tudi difuzijo kisi- ka v zgornjih horizontih, zaradi česar pride do oksidacije in pojava rjavkastih lis. Poleg difuzije kisika do oksidacije pride tudi z bioturbacijo. Geomorfološka izoblikovanost Kra- jinskega parka je v veliki meri po- gojena z neodpornim karbonatnim sedimentom – flišem. Ta zaradi slabe odpornosti mehansko in kemično hitro prepereva, kar vpliva tudi na se- stavo in značilnosti prsti. Pomemben element v Krajinskem parku je laguna Stjuža, ki je umetno nastala pred več kot 200 leti. Razvoj podvodnih prsti na območju sedanjega Krajinskega parka Strunjan se je s tem bistveno spremenil, saj so bili prekinjeni tokovi in valovanje morja. Laguna je pester življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst. Zaradi svojskih ži- območju Krajinskega parka Strunjan. Raziskali smo lastnosti prsti na treh skrbno izbranih lokacijah, v laguni Stjuža, v kanalu, ki povezuje laguno in zaliv, ter v Strunjanskem zalivu. Pri nastanku in razvoju prsti na vseh treh lokacijah imajo pomembno vlo- go pedogenetski dejavniki in procesi. Kot glavne pedogenetske dejavnike lahko izpostavimo matično podlago, organizme, relief/globino, tokovni re- žim in čas. Pri pedogenetskih procesih smo zaznali vse štiri skupine procesov, ki pa so se v posameznih vzorcih razli- kovali po intenzivnosti.