spodarske ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 11. decembra 1872. Obseg: Opomin našim kmetijskim gospodarjem. vejo kugo? — Poduk, kako naj se ravná Stroj (mašina), s kterim se krave molzejo. Kako stoji s tursko go- z živino ) Pravila hranilnice. (Konec.) Nove pesmi da ne zbolí, in kaj naj stori gospodar, kedar mu zbolí. (Dal.) Slovensko slovstvo Deželni zbori. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Naši kmetijski gospodarji kóduje, jih s tramo vi in stěnami ločiti. Zavoljo tega je skrbeti, da konj ni prekratko privezan, tako dostikrat še vleči ne more. Sploh zadene konj ) da se marsi ktera bolezen zavolj » uv/i^Aou tega, rvci. o%j pici\iativu uiivCZičlLlJ Vsako mlado živinče pa mora biti, dokler je mo ker so prekratko privezani so naprošeni, naj beró, kar današnji „Oglasnik na 1. strani oklicnje. 44 goče ) prosto 9 prosto giblj to je, nepnvezano, v svoji staji naj se Najbolj kodljivo je žebetom, če so Poduk bako naj se ravná z živino rivezana, ker jih to ne ovira samo v rasti, temuč tudi * olezni kit in kosti na da ne zbolí, in kaj naj stori gospodar, kedar mu zbolí. I (Dalje.) Hlevi morajo prostorni biti. lotij ogah jit tega lahko Toplota v hlevih. Zastran to plote je bilo že rečeno > da ne smejo hlevi, v kterih živina živi, ne pretopli ne prehladni biti. Pa vsaka domača živina ni enako občutna za gorkoto Da živina ostane zdrava, treba jej je pred vsem, in mraz; ravná se to po tem, kakošno kožo ima da se sprehaja. To ne veljá samo za mlada živinčeta, ktera ne rastejo in ne teknejo, če so neprenehoma za- ; ali pa kako je živina mraza in gorkote vajena. Ovce že volna mraza bolj varuje, in ker hodij večkrat na našo , so tudi vnanjega zraka bolj vajene prta, ampak tudi za stara. Toraj je tudi zeló koristno živino na pašo goniti, in dasiravno se živina na paši ne one tudi precej velik mraz prestanejo, za veliko toploto redi vselej, jej vendar to dosti tekne, da se dobro spre- so pa zeló občutne ; zavolj tega zbolé ^prav rade v hodi in zleta. Zavoljo tega naj se živinčeta vsaj par ur toplih in zatuhlih hlevih ne varno na krvi. Pa tudi na na dan na kakem prostorném mestu zletavajo. Ovce že tako sploh v hlevu niso privezane, pa paši jim je velika vročina, kakor o poldne polet dostikrat škodljiva; čas malokje skrbé tudi za to, da niso preveč na tesnem na- ni mogoče ovác v senco zagnati, naj oc iajc y uuuu gnječene. Prav dostikrat se primeri, da se bolezni iz- prevetrane hleve nazaj ženejo, kamor opoldansko solnce cimijo v ovčjih hlevih, v kterih so živali prebivati v^iiJM. y JXWiVV/l V J^VlUiJV/ V^ttOj ako tedaj o takem poletnem času naj se raje v dobro morane ; ■ # ? m take bolezni naglo naglo poberejo zivmico. ne sije se živina ne more prosto gibati, se veća Goveja živina sploh je za mraz bolj občutna, ? da je zrak v hlevu zeló pokvarjen. Ni tedaj je škoda zavoljo tega ker je vajena v toplih in vecidel še pre toplih hlevih veti; treba je tedaj tuđi vedno skrbeti za to, da so dosti, da so ovčji hlevi zračni (luftni); tudi preveč drob- veji hlevi topleji kakor ovčji; toda gledati je, da v • zi- go-hlevi nice (bravi) ne sme v njih nagnječene biti, vsaj toliko niso samo ne iic, da se ne bi mogla žival pregibati. u^- w mvr ^a^^w, uvatmiau ^iiu^i, ^c* ^nua n» nilo za ovco prostora pol sežnja (klaftre) na dolgo in gloma pogine in da jo zlasti rada bolezen z imenom Sploh bi uteg- topli ; temuč tudi snažni morajo biti; zakaj če je hlev pretopel, se dostikrat primeri da živina na široko dosti biti. črm nekterih krajih so sicer z dobrim vspehom po- 1 črnica ali vrančni prisad znana napade. Tudi goveji živini je škodljivo, če solnce na- skusili, tudi govejo živino v hlevih nepriklenjeno ravnost na-njo sije; ako se tedaj opoldne iz hleva žene imeti; ker pa taka živinčeta preveč stelje potrebujejo, treba je take previdnosti kakor pri ovcah. y bolj hasne, govejo živino priklenjeno imeti. vendar Zdravje živine sploh zavoljo tega Konji sploh za mraz niso tako občutni, ker so ga nic ne UUIAYJC ZilVlUC OjJIUU tiCk\ \J lj KJ ICga UiU UO trpi , \JK> JV wxJ TUjUUl j W1JÍW WUIJ JÍLU OlXUUUJÇi ^IbOV^aiUI i IX tako priklenjena, da si z verigami (kétnami) ali vrvmi ne pretopli hlev, zlasti če morajo več dni zaporedoma v če je bolj vajeni; toliko bolj jim pa škoduje presoparni in more škode delati, ali da sploh ne stoji preveč na tesnem. njem o s tati. Kakor je govedo veliko, potřebuje tudi prostora več ali manj ; navadno srednje veliko goveje živinče potřebuje Bohzni možganov, ktere jih večkrat napadajo kakor tiščavka, vrtoglavica, izhajajo gotovo tudi iz tega y jjjixuj , uavauuu oicuiijc vciirvu ^u v Cj c aiviuuc ^uuo uujc nova « »iiu^iarivaj ia naj aj u gutuvu tuui iju tç^a, staje take, ki je 3 čevlje široka, 10 Čevljev pa dol ga z ker ljudje mislijo , da hleva ponoči nikoli ne morejo jaslimi vred. Vecidel je pri nas preveč živinčet in dosti zapreti, da bi kaj sapice va-nj ne prišlo, ko so preveč na tesnem v hlevih, in tako živina v pretoplih vendar konji bolj kakor vsaka druga domača živina in zaduhlih hlevih živi, pa tudi ne more zložno ležati, frišnega zraka vajeni Dostikrat se zgodi, da^ živinče živinče sune, na-nj stopi ali kakor si bodi poškoduje. PrešiČi še manj kakor ovce veliko toploto prene-sejo ; zlasti poleti ni mogoče, jih na dosti hladném kraji Konji potrebujejo zavoljo veče velikosti tudi bolj imeti; zavoljo tega je tudi treba, da hlevi in prostori, širokih stáj, in treba je skoraj, da drug druzega ne po- kamor se podnevi spuščajo, takoiežé, da solnce po mo- gočosti malo na-nje sije, posebno mora pa na tacih prosto rih vedno dovolj vode biti, da se morejo prešiči v nj ej hladiti. Nič manj kakor prevelika toplota ni tudi velik mraz domaći živini škodljiv; zlasti veljá to od mladiče v, I méhímhh hhhhhi wKÊÊÊtâ jagnjeta so za mraz silno občutni, in hlevi, v kterih Stroj (mašina), s kterim se krave raolzejo. Gotovo je našim gospodarjem znano po sporočilih „Novic", 7 ne samo kterim sploh toplota bolje dé. P ras čeki in skusnj^, ua jc la&QčtjavJL JL w w ± .1 in jih nihče do suhega ne obriše. Skrbni gospodar bo Luk poginilo 257, ozdravěli ste 102, pobili so jih 12 115 jih Virovitičk « • • županiji kuga v B m zato sta se ta dva tedaj vselej skrb imel, da se vsa njegova delavna ži- kraj V ze ko v vinčeta dobro obrišejo in odrgnejo, predno oddežja vsa v Ribnji pustinji kug přemočena v hlev pridejo, ali vsaj koj potem, svoje staje pridejo in se razpravijo. (Dalje prihodnjič.) popolnoma potihnila, glasila za zdrava, in v tej županiji je se 7 je med 181 goveđi jih „Novice" so že v 8. listu 1843. 1. priporočale enake cevke, po kterih se v boleznih vimenskih mleko iz vimena odtoči, in taào cevko takrat tudi narisano prinesle, samo da one cevke so koačene in veljajo po 30 soldov. Da so gumi elastične ali kavčukaste bolje, to je gotovo. Vred. zbolelo 86, od kterih je dozdaj poginilo 49 glav, pre- nosti, mora naravnati po pripravni poti, česar je treba bolelo pa 18. da se zopet vrne red in varnost zavoda, in če je treba Sirmiji in celi Hrvaški pa ni bilo kuge še naj deželni gosposki, kakor mu je zaukazano bilo 9 9 niô in je tudi zdaj ni. Iz vsega tega — pravi deželna vlada Hrvaška v razvidno, da se za gotovo dne t. m. Je dopisu pričakovati sme konec turške goveje kuge v Slavoniji. Narodno - gospodarske stvari. ... ? p°- roča o stanu zavoda (hranilnice) in o svojem uradovanji. Hranilnica prestane (raziđe). 49. sklep da naj hranilnica prestane ? mora dovoliti politična deželna gosposka. Načrt, kako se bo izpeljal razid hranilnice mora ob enem priložiti prošnji za razid. 9 se Pravila hranilnice. Predpravice hranilnice. Pod naslovom: (Konec.) Nove pesmi. Slava Bogu na visaviu smo . ki 43 Sklep a vu unoiUTVui. ^fjtuuui /tu i/iou-v* kar dobili dva napeva za Božični čas se v po juje dpolovični veČini gl jah odbora in luvium vcv^iiu giaovv , JJA. prvosednika. Da se velj pri enacih glasih razso- teljstva zložil mnogospoštovani naš ravno- národni učenik v Železnikih. gosp Josip Levičnik lični obliki se dobiva 9 jah odbora in ravnateljstva, je potrebno, da se redoma sklepati more v ta mili dárek v bukvarnici Giontini-a v Ljubljani za 20 soldov. povabijo vsi odborniki oziroma telji, naznanivši Gosp. skladatelj je jako dobro zadel glasbo preve- jim ob enem program in da je nazoča najmanj polo- selemu Božičnemu dogodku in besedám J. Valiavčevim vica udov odborovih, oziroma polovica udov ravna- in L. Jeranovim vso primerno, zato smo porok gospo- teljstva Sej enega uda odboroveg perovodja. protokoli se imajo podpisati od prvosednika > dom, ki bodo te peti dali, da bodo povsod razveselili narod pesmici o Božičnih praznikih v cerkvi oziroma teljstvenega m od v tem času rad kaj v nas, ki ima novega in veselega. Se Nemci, ki (Kar se tice zmoznosil, SKiepe uuiau lil giabuvau , v w^iuu x^i jju uuij vc»eim uapeviu segaju ý v odboru, se mora ravnati po dotičnih določbah občin- temveč bodete našemu narodu vstregli Levičnikovi se tiče zmožnosti sklep delati in glasovati so za ..mol-glasove" bolj zavzeti kakor Slovenci in Ta- lijani 9) o Božicu radi po bolj veselih napevih segajo ; skega Sklepa čini gl reda postave v okrajnem zastopu od........ pesmi. Zato ju živo priporočam farnim predstojnikom se v ravnateljstvenih IJSIVCIilLI »ej ah po JJttVA^JViVJ V ItJliL »C- » vuvv 4 ivjaaum pu rjJtai UlUVCUOÛCUJj acih glasih obveljá tista misel, kteri ki so prijatelji domačega petja. Naj tedaj hitro seže adpolovični ve- J^X^LU*. "Mivw JV* ^n^uiuvauu lailllLU JJi IIAJ.IVV/LU, učiteljem in v obče našim rojakom po vsem Slovenskem. Pri je pristopil prvosednik. Da se velj v jah ravnateljstva, je potrebno, da se redoma pova telji, naznanivši jim ob enem program, in sklepati more vsak po njih, ker naj veči prazniki kristijanski so že blizo ! vsi bij o da je nazoca najmanj polo teljev.) Ravnatelji ne smejo pri nobenem posvetovanj od Slovensko slovstvo. bora glasovati, če isto se tiče njih osebe ali njih opra vil stva „Slovenski ucitelj(i je 44 Odbor se snide štvom nadučitelj • • pa se utegne sklicati letu začne izhajati 3krat na mesec ter bode stal v nenavadnih primerljejih, ali tudi takrat, ked ar se ce- na leto, za pripravnike ljudskih šol sarskemu komisarj 48.) sejo skliče se po povabilu prvosednika odboroveg idi, sklicati odborovo o novem listu moremo 9 na- bodo imé listu, ki pod vredni- Lapajne-ta v Ljutomeru ob novem gid. Več nam v se gold govoriti takrat ko znanivši program tistih reči, ktere se bodo obravnavale čela znana, ki bodo vodila vredništvo 45 Hranilnica ima imé hranilnica v......u Odpravki odborovi se podpisujejo od prvosednika od-borovega in od enega odbornika, odpravki ravnateljstva I HH ■■ ' od se podpisujejo od prvosednika prvosednika kancelij teljstvenega m 31 Razglas in opomin Odbor slovenske Matice je pri XXVII. skupščini oktobra 1872 46 se nastavi potrebno Da se opravlja računstvo in denarništvo, naj sklenil, da se k Pravico to ebj ebj nasvetovati ima naj vsak Matičar svoje letne doneske, donesek po časnikih progl ateljstvo, jih 1872. leta plačd zaostale 1873. leto pa do k meseca junija; kdor na ta proglas ne zadosti svoji stanovitno imenovati, kakor tudi jih odstavljati in v pokoj devati (penzijonirati) pa odbor. Začasne narav-nave v stanu uradnikov in služabnikov, na pr. ustav-ljanje službe (suspenzija), to je prepuščeno ravnateljstvu. Uradniki dobijo svoje poduke, kteri se nasvetujejo od ravnateljstva in se potrjujejo od odbora. Pri pode-litvi služeb naj se pred drugimi prosilci ozir ima na pripravne vojaške osebe, ktere za službo prosijo postave od 19. aprila 1872. drž. zak. št. 60 dolžnosti, ta se izbriše Dalje j bilo klenj po ne plačajo zaostankov 9 ude Matičnih pravil »jih 9 , ki po tem razgl ob enem naprositi, da nazaj pošljejo knjige, ki so jih přejeli za leta, za ktera niso plaćali doneska. Odbor izvrševaje omenjena sklepa, prosi vredništva vseh slovenskih 9 vsled časnikov, da oporom svoj list sprejmó ta raz- 47 Udj službo brez plačila ravnateljstva in odbora opravljajo svojo so kaj Ker bi utegnilo biti družbenikov, ki ne vedó na dolg in koliko a 1 zato se vsem gg. poverje 9 Kontrola državne uprave nikom v kratkem pošlje natančen izkaz vseh zaostankov jihovega poverjeništva z opomini vred za dotične Matičarj 48 db Hranilnici se po postavi pridaja posebni ce- decembra 1872 Mat lovensk v Ljublj sarski komisar, njemu mora vedno znano biti gredó opravila hranilnice, v kterem stanu 9 je njena on čuva nad tem, da se in celo delovanje njeno, vu ^uva uau. icui, ua o^ui nujejo pravila; ako on zapazi ktere pogreške ali nerod kako kasa pol- Dr. E. H. Costa predsednik. 9 A. Lésar 9 odbornik in tajnik. Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. Poročevanje o obilném gradivu iz 9., 10., 11. in 12. seje si moramo odložiti za prihodnje liste, ker danes je treba, da naznanimo to, kar si je národna večina deželnega našega zbora, ko je dovršila potrebna svoja domača delà, prihranila za poslednje seje, stopivši na polje tako imenovane „vélike politike". In to je nacrt adrese, kterega je 19 narodnih poslancev izročilo deželnemu zboru v obravnavo 6. dne tega meseca. Načrt ta glasil se je tako-le: - Adresa kranjskega deželnega zbora. Vaše cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo! Presvitli Cesar in Gospod! Naj z ve s tej š emu in najpokornejšemu deželnemu zboru vojvodine Kranjske se je zdelo vselej za najavetejšo dolžnost, naravnost in odkritosrčno svoje želje, upanje in bojazen izrekati Vašemu cesarskemu in kraljevemu apostolskemu Veličanstvu. S tega stališča se je bil predrznil svoje prepokorne adrese od 28. februarija 1867., od 30. avgusta 1870. in od 14. oktobra 1871. položiti k podnožju prestola Vašega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva, in če tudi so malo ne vsako leto bile nove volitve v deželni zbor, vendar so te adrese v bistvenih stva-réh vedno enako govorile, kterih zapopadka se deželni zbor še dan danes popolnoma drži. Najzvestejšemu in najpokornejšemu deželnemu zboru je toraj pregloboko obžalovat i, da so se mali om a pretrgale razp rave o pomirjenji, ktere so bile dognane že tako blizo do upovitega zvrsetka, ter da je s tem bila v cesarstvu državnopravnega redu dokončnost odložena. A naj zvestejši in najpokornejši deželni zbor je živo uvérjen, da Vašega c. in kr. apostolskega Veličanstva modrost zazná pripravni hip, „mir med vsemi narodi v cesarstvu" ustanoviti na trdni podlagi, s ktero bode od vseh strani zadovoljnost. Blagostanje vse države ter vseh njenih kraljevin in dežel bi se s tem brez dvombe mogočno povzdignilo. Naj raČi Vaše c. in kr. apost. Veličanstvo najzvestejšemu in najpokornejšemu deželnemu zboru dovoliti, da najspoštljiveje izreče tište teže in želje, ktere najbolj zadevajo to, Vašemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu v neizpremenljivi zvestobi udano vojvodino Kranjsko. Novi zakoni o učilnicah so se na Kranjskem če tudi ne z veseljem, vendar sploh brez upiranja sprejeli, ker se je ob njihovem zvrševanji v mej ah teh zakonov oziralo na narodne in verske misli ter potrebe našega ljudstva. Neke izpremembe najnovejših časov, kar se tiče osob tistih krogov, kteri so razsodilni o učilnicah vojvodine Kranjske, po pravici bude bojazen, da se zdaj veljava hoče dati bolj nasprotnim težnjam. Mej drugim je tudi Vašega c. in kr. apostolskega Veličanstva vlada Vašemu Veličanstvu priporočila, nareči strokov-nega družabnika v kranjsko deželno učilnično svetoval-stvo, o tem ne vprašavši, ali ga misli nasvetovati deželni odbor vojvodine Kranjske. A vendar semkaj mereče določilo §. 35. v deželnem zakonu od 25. februarija 1870., št. 11, kterega je Vaše c. in kr. apost. Veličanstvo najmilostneje potrdilo, po naravi ne more imeti druzega zmisla, nego da je, kar se tiče tacega narekovanja, treba ministru za bogoČastje in uk v sporazumljenje stopiti z deželnim odborom. Ponavljani sklepi in želje naj z ves tej šega in najpo-kornejšega deželnega zbora, da bi se zakonito spravila v red slovenskemu narodu zago to vijena ravnopravnost v učilnicah in v uradih, vse to je bilo vselej odvrnjeno, ter vedno stoji do voljnosti razsojevalnih vladnih osob, ali se ter koliko se te pravice uresniči. Zemljiškega davka v red devanje, ktero se baš izdeluje in ie iz početka bilo radostno sprejeto, zdaj nekoliko zaradi nedostatnih (pomanjkljivih) zakonov, nekoliko zarad tega, kako ta zakon fiskalno razume vaj o posamesni z vrše valni organi, pretí tudi v prihodnosti ustanoviti te najzvestejše in najpokornejše vojvodine Kranjske preobložbo z davki, ktero je izreklo tudi Vaše c. k. apostolsko Veličanstvo. Po većini dežel že davno dognana zemljiska od-veza v Kranjski vojvodini še zdaj ni dovršena, in to je krivo največega obžalovanja vrednih materijalnih nepristojnosti in sporov, kteri spadajo pod zvrševanje kazen-skega zakona. Da se naša dežela duševno in materijalno razvije, zategadel je nujna potreba, naj se njeno gospodarstvo dokončno v red dene. A ta uredba stoji do tega, da se tudi uredijo razmerja mej zemljiško-odveznim zakladom in mej državo. Samo krepka podpora iz državnih novcev, kterih bi ne bilo treba vračevati, more kranjski zemljiško-odvezni zaklad tako podstaviti, da bode ustre-zal vsem svojim dolžnostim ter ne bode prisiljen zaradi tega večine deželnih prihodkov na mnoga desetletja po-goltati. Povišana važnost železnih cest v zdanjem času je pač po vseh deželah obudila željo, da bi s temi želez-nimi šinami bile preprežene. A samo redko se pripeti, da bi se deželne želje tako zlagale z .državno Jkoristjo in z občnimi potřebami, kakor na Kranjskem. Zelezno-cestne progo, ktere smo že često priporočali, namreč od Trsta Čez Loko na Koroško in od Ljubljane na Karlovec , so proge , ktere imajo največjo vojaško in trgovinsko vaznost za vso državo in za vsega sveta obcilo ; toraj se smemo z najtrdnejšim upom nadejati, da se bodo o tem pretehtavale tudi naše posebne koristi. Zaupljivo smo Vašemu c. in kr. Veličanstvu popisali svoje stanje ter trajalne in primerne pomoči prepo-korno upamo samo od Vašega c. kr. apost. Veličanstva pravičnosti in ljubezni, ktera s svojimi žarki vse narode enako obseva. Z najvišjo diplomo od 20. oktobra 1860. je Vaše c. in kr. apost. Veličanstvo iz Svoje najvišje moči svojim kraljevinam in deželam zagotoviio udeieževanje pri zakonodavstvu ter jim dalo pravico, svoje poslance odpravljati v državni zbor. Z deželno ustavo od 26. februarija 1861., vojvodini Kranjski naj miiostneje pode-ljeno, dobila je ta pravica deželnega zbora Ustavno moč, katera se prenarediti ali odpraviti sme samo s privolitvijo deželnega zbora. Cesto je najzvestejše in najpokornejše deželni zbor slovesno izrekel svoj ugovor proti sistemu tako imenovanih neposrednih volitev. Naj Vaše c. in kr. apostolsko Veličanstvo, pokrovitelj zakonu in tudi naši deželni ustavi raci, našo pravico najmilostneje braniti in zaklanjati. Bog varuj, Bog hrani, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo ! Parlamentarni običaj zahteva, da oni, kdor stavi kak samostojen predlog, pozneje, kedar pride na dnevni red, pové, zakaj ga je stavil. Zato je tudi dr. J. Bleiweis drugi dan moral upravičiti predloženo adreso. Dr. J. Bleiweis je v večerni seji 6. dne t. m. vtrjeval adreso (po stenograf, zapisniku) tako-le: Nalog mije danes vtrjevati pismo, pred včeraj nim po meni in 18 mojih družnikih izročeno, da ga slavni zbor pokloni Njegovemu veličanstvu. Nálog ni težak, ako prevdarimo, kaj obsega adresa. narod slovenski kliče: „libera nas Domine!" hvala in veselost.) Dal nam je civilni zakon (ži iva po f zdaj še za silo, al Adresa izrazuje v prvi vrsti Nj. veličanstvu ne pre- obljubljen nam je popolni civilni zakon (veselost); mak lj ivo zvesto udanost deželnega našega zastopa ; dal nam je vojno postavo, ktera vso mladino vtikuje v vojaštvo, če tudi trpi kmetijstvo in obrtnij ona obžaluje, da visoko ministerstvo še zmirom stvo in trpijo drugi stanovi, zato pa ljudem ni dal še ni spolnilo naročila presvitlega cesarja, ktero v malo potrebne cenejŠe soli in živinoreji je vzel njeno sol besedah določuje program ministerstvu: redite med mo j im i narodi !" (Dobro!) „mir mi na- ( Čuj te!) 7 dal nam je postavo za najdenišnico leta 1868. ona odkriva rane, ki so nam jih vsekale mnogo- ki našo deželo, kjer smo odpravili to napravo ) f ki tere postave, v državnem zboru vkrenjene; ona izrazuje strah pred nekterimi postavami jih še le snuje ministerstvo, in pred takimi, ki bi v izpeljavi utegnile na škodo biti deželi njeno drži iv/ , jajwi ornv vu^/i c» v xir iv uapiavu , pnkle- da se ne more v tujih najdenišnicah resiti ? velicih stroškov > po novi organizaciji zdravstvenih zadev dobili smo namesti prejšnjih 10 okrajnih zdravnikov na- > lj » Y I Ci ^^O k/iti J O ULx \J UaUAOQll JJIOJOUJIU A \S U1\I <-Vj JLJlJlJJL U\JLL Ckt y Uiau V IV? tJy u. dl ona naposled razodeva Njegovemu veličanstvu ne- sproti pa smo od „rajhsrata" dobili silstvo notarskih ktere želje na korist domovini naši. To je na kratko posnetek preponižne naše adrese. poveril ; dal nam je postavo za uravnavo zemljiškega Vas go- biti 7 naši Ako imamo toliko na srcu, kar bi radi povedali davka, ktera lojalno izpeljana utegnila bi koristna deželi, z davki čez glavo obloženi; al vladni presvitlemu cesarju, našemu Gospodu, prašam spôda moja, ali po takem ni dolžnost naša, to storiti? organi, kakor obile skušnje pričajo, sučejo to samo po (Dobro!) Utegne nam kdo ugovarjati: „čemu adrese? naredite resolucijo v rešitev podati? )) o tacih zadevah, ki jih želite t vladi Al gospoda moja ! adresa je (res je !) ; sebi dobro postavo tako, da —kakor je včeraj poslanec baron Apfaltrern resnično rekel — iz lojalnosti pride fiskalnost na dan in mi iz dežja pridemo pod kap vse kaj druzega nego r e s o 1 u c i j a. Adresa je pismo, T 4 1 « - • naravnost narejeno do presvitlega cesarja, tedaj Njemu v roke; résolue ij a je sklep, dal > nam ono — I V^. T i — — v J. IA V lj l^J J — vaden akt pride v roke ministerstvu X -----IIÎIM - - ki Je ]n ravno zdaj „rajhsrat" zasilno volilno postavo se ministerstvo razgovarja s kolovodji v ce ga simpliciter ne IV ti , IVI ga X COl j^V/ v UH l v O J Ch UUU XX ti OLiOX XVliV^Cž v UliíVVUUiaVUD ad acta". (Veselost.) stranke, da direktne volitve so grob deželnih ustav, reši napo centralistične stranke, kako bi se osnovale direktne volitve a ono ne i • ✓ • slisi klicev državopravne svoje, _ ^ _ „ Utegne se tudi ugovarjati od druge mislite, da Vam bo to kaj pomagalo? strani ne 77 mar blišečih se reklamov!" delajte Ali nam bo adresa kaj po- so hudodelen atentat na male drobtinice avtonomije jih dežele dandanes še imajo. (Živa pohvala.) 7 ki magala ali ne, to vé le tišti Gospod, kteremu se bode vesti, jvx ou ixa,ux ůtyC ^c* ^ ^ , *vi ju xx^- poklonila; al to vemo, da je naša sveta dolžnost dimo že 10 let, ne pride Avstrija do mirú notranjega, In tako bi mogel še celo vrsto druzih postav na ki so nam žive priče da po tej poti ki J° ho- proti narodu našemu, ki nas je sem poslal zato njegovo korist zastopamo, da vse storimo 7 kar da je J Ô M^KJ L loi uao L\J ^ttuiv; y iJLGb Y O C O li KJ X 1 ULI KJ y 1\U1 J U XXX XjKJ KJ VJ. V JL U I U 1 ^ \J O KJ L4.C* l±J.\JJ CU y J Kj mogoče, za njegov blagor, in da odvrnemo nevarnosti, jalnih deželnih zborov. Zato morajo oni ki nam pretijo. (Dobro!) Pustite véliko politiko!" pa se bliža očitnemu propadu. In to odvrniti, gospoda moja, je dolžnost io- glas po- Avstrii'o •• mm \ aj vzdigniti in ponavljati ta glas tako slišimo druge rešimo Slovani, združeni z onimi „JL U O U It V C11Û.U UKllUlVUi - OliaiUXVJ Ul U^O XCOIXXIU Uiyvaux j ÎÙU.I IXAiCXXX íí uliiixxx iicí-Uv- ugovarjati. Gospoda moja, kdor tako ugovarja, prezira to, zbori, ki so našega prepričanja. (Dobro!) deželnimi da vé li ka politika, ki bi jo po mislih centralistov délai sam 77 raj hs rat" 7 Je takrat zdrava, prava deželnih zastopov. Adrese, gospoda moja, pa so postavna glasila inupravicena, kedar je izraz tega, kar po same sne In zato smo tudi mi osnovali preponižno adreso dežele zahtevajo. To je v mnogonarodni Avstriji ktera naj Njegovemu veličanstvu razodene naša čutila edino prava, i 7 blagonosna politika ; to delà ústavo naše rane, naše skrbi. Slavni zbor! Dežela naša vsi slovanski narodi A v tako, ki se opira na avtonomijo dežel, to je federalistična ustava, po kteri edini se bodo spolnile Ce- strijski in vsi Nemci, ki z nami stojijo na istem sta sarjeve besede „mir mi naredite med narodi" (pohvala) ; lišču kj la/ i. j v> t v/ * j m ij. ini nai uui tu uiuu ucii uui ^jjvuv aid j y Aiouu y ^ i v u aj v; /j u t dokler ne obveljajo načela take politike, ostane klic po rimo svojo dolžnost! gledaj o zdaj na nas! Zato gledimo, da sto miru in spravi v Avstriji le klic vpijočega vpuščavi (Živa pohvala.) Priporočam po vsem tem slavnému zboru živo Mi Slovenci ne zanikujemo ustave, pri Bogu, da slanci in poslušalci.) ■■■■■Pil■■■■■ ■■■IHHpHK naJ soglasno sprejme nacrtano adreso. (Živa pohvala med po- ne j mi smo namrec po ustavi 7 prvi ki z obema rokama segamo zadnji večerni seji deželnega zbora je bila ad- v decern ber s ki ustavi ne najdemo resa sprejeta z 19 glasovi. Zoper njo sta glasovala dr. Razlag (ki je v nekaki čudni sveti jezi nasproti rešitve iz zadreg, v ktere je vkljenjena Avstrija. (Res je!) Mi tudi ne perhorisciramo državnega zbora, ki govoril in dozdaj prav se nedolžne „fundamentalne državi daje kar državigré, a tudi deželam, kar de- članke"pobijal, — poročevalec dr. Costa mu je bridke želam gre po pragmatični sankciji, po oktoberski di- besede zavračal) in pa L. Svetec; velik prijatelj di plomi, po septemberskem patentu od 1. 1865. (Pohvala.) rektnih volitev V. C. Župan je pred glasovanjem Dosedanji „rajhsrat" pq ni državni zbor tak, ki bi po- poslanstvu se odpovedal. P. Kozlerja pa ni bilo pri- miril posamesna kraljestva in dežele 7 videti vsak v Avstriji dolzih 10 let! 3uuí ivi cvi juol y c% ILI uu^^lu y - kdor videti hoče, in je gledal vsaj to mora čujocega. Adresa je bila brez pretresovanja posamnih 7 kaj se godi Pa pogledimo zdaj enmalo bolj na drobno Dunajski „rajhsrat" podařil deželam: 7 kaj je dal nam je brezverske šole in vzajemno zvezo stavko v od konca do kraja sprejeta. ravnavi drugi pot več. Deželni zbor goriški. Náš deželni zbor je bil sklenjen Tudi o tej ob dne m. Ču med državo in cerkvijo je razrušil, duhovnike na dili se bote , uai puiuuati o avuv/vui uvuvtuug« prižnici djal pod censuro in kázeňsko postavo; in to je zbora. Dovolíte mi to; kar je važnišega iz poprejšnjih da začnem poročati s koncem deželnega jedro vsega nemškega liberalizma, o kterem potrti naš sej 7 dodam svojemu poročilu v prihodnje kot nameček Za danes naj omenim le nektere tistih reči, ki niso zgolj lokalne. V poslednjih dveh sejah 5. in 6. dne t. m. so se med drugimi obravnale te-le stvari: Vladin načrt zastran prenaredbe §. 34. deželne postave šolsko-nadzorstvene, spomenica zastran vpeljanja narodnih deželnih jezikov (italijanskega in slovenskega) v srednje sole in spomenica zastran železnice Predélske. Kar se tiče prvega predloga, bila je obravnr>va mikavna gledé sosebno na to okoliščino, da je to prvi vladni predlog, ki je v našem zboru popolnoma — pa del. Spremeniti se je imela le ena točka v sedanjem §. 34. v tem smislu, da bi se imenovala namesto eačasno službujočega sedanjega deželnega nadzornika dva za trdna samostalna deželna šolska nadzornika, kterih eden bi bil (po razjasnilih vladinega komisarja) za srednje šole pa ne samo Goriške, temuč tudi Tržaške in bi imel se dež v Trstu, drugi pa bi stanoval v Gorici in bi nad-zoroval samo ljudske šole na Goriškem. Šolnika, kot zastopnika učiteljstva, pa bi bila še posebej 2 v deželnem šolskem svetu, toraj bi se ta pomnožil za 3 ude, izmed kterih bi bila najmanj dva (inspektorja, namreč), kot stalna uradnika — po misli mnogih — vladna organa. To je vzbudilo med poslanci opozicijo, sosebne med slovenskimi. Odsekove večine nasvèt, ki je přišel pred zbor, se je glasil tako, da zastopnika šole imata imeti le posvetovalen glas, a ne določilnega glasú v deželnem šolskem svetu, ker ga že nadzornika imata, ktera tudi že kot izvedenca šolo zastopata. Vlada — to se je že po telegrafu izvedelo — je že naprej rekla, da take postave ne potrdi. Vendar ni hotela odsekova večina od svoje določbe odstopiti. Govorilo se je pred javno sejo o raznih popravljaj o Čih nasvetih, a v zboru ni ga bilo, da bi jih bil sprožil. Odsekov nasvet je — kakor je bilo pričakovati — pádel z vsemi glasovi proti 3 (dotičnih odsekovcev), a pod svojimi razvalinami pokopal tudi načrt vladin. — V zadnji seji pa je bil sprejet vsled neke prošnje Kraških občin predlog, naj bi deželni odbor do prihodnje sejne dobe napravil — pregledavši vse dosedanje šolske postave — načrt, s kterim bi se prenaredile vse one točke, ktere ne ugajajo našim potřebám in razme-ram. In tu pride tudi vprašanje zarad nadzorstva zopet na vrsto. — Gledé na Predelsko železnico je odobril zbor vnovič prav temeljito peticijo — za-njo, oziroma proti Loški crti. Ne zamerite, ljubi Kranjci, da smo mi v tej reči sebičneži! — Vprašanje zastran učnega jezika v srednjih šolah ni novo v našem zboru, in tudi drugi zastopi so ga že večkrat obravna-vali. Deperis-ov nasvèt v tej zadevi glasi se, da bodi deželnemu odboru naroČeno, naj to reč dožene. Odsek, ki je to stvar poprej pretresal, je bil razcepljen na večino in manjšino; poslednja sega dalje, nego večina v tem, da je pripravljena tudi iz dežeinih zakladov kaj pripomoči k izvršitvi namena, ko bi se vlada nad finančními zadržki spotikala, večina pa zahteva vse od države. Z večino so potegnili vsi Slovenci in bar. Ritter. — Izmed materijalnih zadev naj omenim za danes samo Kobardski močvir, zarad kterega že davno zaželeno po sušenje se je potrdila posebna deželna postava. Dežela ne dá nič za to delo; država je obećala 6000 gold., ki jih ne bo treba povrniti, druzih 10.000 pa le posodi. Nekaj pomočkov ima okraj sam, ter bodo morale pomagati tište vaši, ktere bodo imele od posu- šenja dobiček. ' t Nič manj važno, kakor omenjene v deželnem zboru obravnane zadeve je nek drug zbor, ki je bil danes (v nedeljo 8. t. m.) v veliki mestni dvorani pri mestnem ljudskem vrtu. Deželni glavar in državno- zborni poslanec grof Franc Coronini je opra- vičeval vpričo volilcev svoje dosedanje delovanje v goriški zbornici in na Dunaji. Na-našalo se je njegovo razgovarjanje (o Dunaji) sosebna na tri točke: na gališko poravnavo, na direktne volitve za silo in na železnico Predelsko. In z ozirom na příhodnost je razvijal svoj program zvlasti gledé na direktne volitve. Iz vsega se je pokazalo, da je vul-garen ustavoverec in centralist, razen tega, da je obljubil potezati se za obveljavo narodnih jezikov v naši deželi. Ugovarjala sta mu, kar se tiče direktnih volitev, dr. Doliak in dr. Tonkli, oba prav dobro in sosebno obširno in temeljito dr. Tonkli. Oba sta se postavila določno na federalno in narodno podlago. Ker je dr. D. med drugim rekel, da Nemci av-strijski nameravajo spraviti Avstrijo pod Prusijo, opo-rekal mu je v tem , pa samo v tem, znani statistikar baron C z or nig. Za direktne volitve se ni nihče po-tegnil, samo gosp. grof poslanec jih je še enkrat zago-varjal. Dobro-klici po grofovih govorih so bili prisiljeni, le med nekimi bolj nemškimi poslušalci; dr. Doliak-u in dr. Tonkli-u se je živo pritrjevalo. Do glasovanja ni prišlo. — Več o tem znabiti drugi pot. Deželni zbor štajerski. Ustavaška „Presse" je te dni z velikim veseljem na svoje liberalno srce pritisnila slovenske poslance: dr. Vošnjaka in druge, rekši, da so se zdai odločno ločili od „klerikalnih" narodnjakov. „Vaterlana" nam v dopisu iz Maribora to potrjuje, ker piše sledeče: „Naši slovenski poslanci, razen vrlega Hermana, se v Gra-škem zboru prečudno mavsajo ; kmalu se morejo zavze-temu slovenskemu narodu pokazati kot nagi liberaluhi. V družbi ž njimi so skušali moderno tiranstvo v šolah in nov šolski dávek vpeljati s tem, da se otroci oprosti j o šolníne, da pa se namesti šolskega denarja , ki so ga stariši dosihmal odrajtovali za svoje otroke, ktere v šolo pošiljajo, vpelje sploh šolski dávek. Dopisnik iz Maribora misli, da takim zastopnikom bode narod slovenski štajarski ob svojem času „Laufpass" dal. (Dr. Razlag je v Kranjskem zboru o tej zadevi soglasno se vedel z dr. Vošnakom v Štajarskem zboru. Deželni zbor VorarlberskL V tem zboru sta federalista dr. Oelz in Rh o naber g v posebnem pismu, ki sta ga 6. dne t. m. izro-čila ondašnjemu zboru, se odpovedala poslanstvu v državni zbor Dunajski, ker ta zbor se čedalje bolj odmikuje od sprave z narodi in po nameravanih direktnih volitvah pravice Njegovega Veličanstva, dežel in države še bolj kratiti hoče. Deželni zbor Trzaski. Deželni zbor je v zadnji seji 7. dne t. m. na novo potrdil svojo prej šnjo r e s o 1 u c i j o, ktera varuje z g o-dovinske pravice mesta Tržaškega, inje protest izrekel zoper vpeljavo direktnih volitev. Dopisi. Iz Kostanjcvice 6. dec. — „Das ist der so viel ge- schmahte Mann" — „to je tolikanj zasramovani mož". S temi besedami je neka visoka glava še neki viši glavi predstavila našega župana. Jaz pa, dragi bralci, hočem vam nekoliko dokazati, da je župan sam kriv, ako ga drugi ne morejo in ne marajo. Naš župan se ponaša s tem, da je liberalec in nemškutar; in že to bode me-ščane poštene. Nadalje on svojih županskih dolžnosti neče opravljati in jih tudi ne more. In to dokažem. — Znano je, da mora župan leto na leto polagati občinski račun, ki mora biti vsakemu srenjčanu odprt, predno je potrjen. Al naš župan vseh 6 let svojega župano-vanja ne enkrat tega ni storil. On tedaj svojih dolžnosti ali ne vé, ali jih pa neče spolnjpvati. Naj bo prvo ali drugo, za župana on ni. In ko mu je nekdo to opomnil, izgovarjal se je, da račun nobenega nič ne briga, kakor samo odbornike, — kterim ga je le bral! In ko mu mož le ugovarja, da temu ni tako, in mu je postavo razložil, zadrl se je: „Saj ga tudi nobeden ne bi bil přišel gledat!" — Naj kdo pride ali ne pride, župan mora storiti svojo dolžnost! — Še več. Nobeden odbornikov v vseh šestih letih ni odznotraj videl de-narnice (kase), in vendar imajo odborniki dolžnost in pravico, vsako leto jo pregledovati. Ali tako spolnujete postave, župan? Vseh šest let bila bi lahko mačka v denarnici, mesto denarja! Župan mora spolnovati svoje dolžnosti ; ako tega ne delà, odloží naj županstvo in prostor napravi drugemu ! Pa ne ! Župan se drži županstva kot smola, ker se boji nove volitve. *) Iz KostanjCYÎce 1. dec. — (Vprašanje) stavimo tù očitno na našega gosp. zdravnika: kako to, da on ne ogleda vseh mrličev tako, kakor postava veleva? Upamo, da očitno vprašanje ga bode opomnilo na njegovo dolžnost; ako ne, bomo prisiljeni drugo pot na-stopiti, da ogledovanje mrličev pride v postavni red. (Sledi 7 'podpisov.) Iz Spodnje Idrije 2. dec. (Naše dalje nadloge.) Da od Idrijske fabrike in žgalnice živega srebra puh-teči strupeni dim živini, čbelam, sadnemu drevju in drugim rastlinam škoduje, to je popolnoma dognano. Za te škode so v starem času vsako leto komisije imeli, posestnikom storjeno škodo po pravici ceniii, pa tudi lačali. Da je res tako bilo, tega se v Idrijskem ar-ivu od starih let (rajnki gosp. Glavacki so mi v fabriki take zapisnike enkrat kazali) lahko prepriča. Tù se v nekem pismu bere, da je nekemu posestniku, eno uro hodá od fabrike v spodnji Kanomlji hišna štev. 37. leta 1789. za storjeno škodo po dimu živega srebra bilo 168 gld. plaćano. Koliko več so gotovo dobili bližnji.^ In tako so dělali, dokler ni Idrija francoska postala. Cez nekaj časa. ko je Idriia zopet cesarska postala, so Idrijski gospodje rudnik uničiti hotli, so po jami, kodar je lepša ruda bila, delati nèhali in rove zadělali; bolj premožne rudarje so od delà odstavili ter so prav malo živega srebra žgali. Ko so pa v Idriji gospode premenili, so novi gospodje sopet več živega srebra žgati začeli, in tako so vpeljali, da so poleti v perilnici rudo za žganje pripravljali in nakupe spravili, da so od konca oktobra do konca aprila žgati mogli. Tako so dělali do leta 1842.; potem so pa en ali dva meseca na leto pridaljšali; leta 1845. so pa na vso staro navado pozabili, in čez leto živo srebro žgati začeli, in tukaj šnj im posestnikom silno veliko škodo delali, sosebno pa posestnikom za vodo, po dolnjem kraju reke Idrijce, ne pa po gornjem kraji, le po spodnji Kanomlji in spodnji Idriji do Tominskega okraja. Tu ne moremo konj in drobnice prav nič rediti, krave nam prav majhna teleta storijo, pa večidel mrtva; če ktero živo ostane, se rediti ne dá; tako majhna so, da po 3 ali 4 tedne stara, po 8, 9, 10 k većemu do 24 funtov mesá imajo. Ker tako majhnih nobeden kupiti noče, jih moramo le domá povžiti. Poprej, ko so le pozimi žgali, smo teleta po 40, 50 do 70 funtov težka prodajali in še težja. Silno veliko škodo imamo, da ne moremo drobnice, ovác in kóz prav nič rediti, in vendar so naše strme gmajne le za pašo take živali pripravne; veliko bi si *) če so tri leta po zadnji volitvi pretekla, mu postava ne daje pravice brez nove volitve še dalje županovati. Naj se mestjani primejo postave in zahtevajo novo volitev. Vred. pridobili, ako bi prodali janče, kozliče, volno, ovce in koze; tudi veliko gnoja bi pridobili, ako bi jih nekteri po 25, drugi pa 30, 40, 50 do 60 in še več prav lahko redili in ravnali; zdaj pa moremo le vse kupiti. (Kon. prih.) Iz podnožja Triglava 1. dec. J. Š.... č. (Letina in zima letošnja.) Turšice, ajde, krompirja, korenja in repe smo přidělali obilo. Za zelje pa je bila prav slaba letina; gosenice so ga hotle vsega pozobati. Sadja nimamo nobene sorte ; veliko je pozeblo, posebno mladih dre-vesec, druga so pa gosenice tako Čisto oglodale, da so bile drevesa gola kakor o Božicu. Za pokončevanje teh Škodljivih mrčesov so naš gosp. kaplan J. Žan iz svojega žepa šolskim otro kom plačevali, da so jih bolj pridno obírali; al vse ni nic pomagalo, ker jih je bilo preveč.*) Kar se tiče ravno omenjenega gospoda, naj opomnim le to, da tako dobrega dušnega pastirja še nismo imeli; oni nam dajejo tudi dobrepoduke in svete pri obrtniji in poljedelstvu, so nam oskrbeli več sort semen, med kterimi se nam je posebno ruski lan izvrstno obnesel. Bog jih živi! — Kakor je bilo že iz več druzih krajev naznanjeno, tako se tudi pri nas na- ^ . hajajo redke prikazni nenavadne tople zime: zrele rdeče i '//,/ jagode; 22. dne u. m. je tukajšnemu gospodarju Jožefu. Arh-u vgriznil gad po pečovji paseco se kozo. Iz Ljubljane. — Deželni zbor je končan. Bralci naši bodo, kedar beró celo poročilo, gotovo radi priznali, da v kratkem času enega meseca je dovršil veliko delà in sklenil nektere za našo domovino v duševnem in mate-rijalnem oziru zeló važne reči. Želimo le, da vsi sklepi dosežejo tudi potrjenje na najvišem mestu. — Razprave so vsaj večidel letos tekle mirno in razen poslanca Kromerja bilo ni nobenega, ki bi bil izgrešil pot spodobnosti parlamentarne. Ta Člověk pa menda misli, da zbornica je krčma, kjer pridejo ljudje skupaj, se izprva na videz mirno razgovariajo, nazadnje pa stepó in pobijaio. Dostojna_ beseda ni mu mogoča. Z si o- X J o - J " O venskim glediščem je zelenec pometal kakor s smetmí in kakor da bi slovenskega naroda ne bilo na svetu; sadje- in vinorejsko šolo na Slapu je podiral tako strastno, kakor da bi moral on j o place vati, posebno občno glasno nevoljo je izbudil napad na dr. Bleiweisa zato, ker od lanskega junija meseca do letošnjega 15. oktobra, tedaj skoro celih sedem mesecev je zraven svojih odborniških opravil opravljal še tudi službo deželnega glavarj a in mu je na predlog vstopiv-šega novega deželnega glavarja viteza dr. Kalteneg-gerja deželni odbor enoglasno iz 1162 gold, prihra-njene plače glavarjeve ponudil 1000 gold, za odško-dovanje njegovega truda, kterih pa dr. Bleiweis ni hotel vzeti, ampak le 500 gold. Namesti da bi bil tedaj poslanec Kro mer hvalo izrekel dr. Bleiweis u, da je deželnega glavarja marljivo nadomestoval toliko mesecev, kar je razvidel iz odborovega poročila leta 1871. in 1872., in deželnemu zakladu prihranil blizo 700 gold., ga je pa napadel kot hijena, češ, zakaj da ni še baronovskega stanu zahteval ! ! In kaj tacega se drzne govoriti člověk, ki, ko v Ljubljani svoj žolc razliva nad narodno stvar in narodnjake, se pitati daje od trojne strani, da poleg poslanskih diet vleče plačo, ki jo ima v Gradcu in zdaj na Dunaji! Člověk, ki je sodniško plačo vlekel, pa poleg te na Dunaji še drugo v žep basai, se drzne očitati, daje kdo deželni odbornik pa ob enem državni poslanec ! Odštevši tedaj to hijeno, se je, kakor smo že rekli, vršilo letošnje zborovanje večidel mirno in dostojno. — Al žalostno skušnjo smo doživeli tudi, da — kar že več kot leto in dan ni *) Ko bi jih ne bili obirali in pokončevali, bilo bi jib pa še več l Vred. bilo več skrivno J® ▼ letošnjem »boru stopilo prav različne pesmi. Se ve da one bi dobile po tem takem očitno na dan. Poslanca dr. Raz lag in Svetec sta se primerno toliko cerkvenega, kakor v važnih vprašanjik odcepila od narodne večine, 6i<%- veluumiií* uij »ovala sta z navdušeno pohvalo desne strani z nasprot- deti, k a k e g gla- vstopnina bila bi enaka različneg kajti nik i našimi, a ne glasovala samo, v^muu iuui gwuma prcuslujmsiva ugruva; uu ui iuui uxuge sta njim na veliko zadovoljnost. Ker se je to očitno venskem hotele po navedenemu načinu temuč tudi govorila mnjenj predstojništva cerkvá ; ali bi tudi druge cerkve Namerava se toraj pozve po Slovenskem častita po Slo godilo, tedaj jima bode gotovo tudi všeč, da to sloven- k „Glasbeni" matici" pristopiti? Naj tedaj blagovolijo omenjeni nasvet skemu svetu očitno povemo. In dolžnost naša je, da ne iz Goriškega v prevdarek vzeti in potem ali pismeno stavimo luči pod mernik, ampak da odločno konstati- ali po isih ,,Glasb. matici" svoje mnenje razodeti Ubu T 1JLUV A V* ~ --------/ ---X---- --- -----------■ ----MÍAJ. VMWVM1U1JU ^ V^XIAUM* lAlUl/lVX W f VJ U lliiiV/AJJ^ J. I ramo razkolnistvo med narodno večino zborovo in da bode društveni odbor vedel potem ravnati omenjenima gospodoma. Njuna politika ni odzdaj več sklepati politika narodne večine. Da pa se zdaj drug druzega ? se m poznamo, je zlata vreden sad decemberskega zbora. To poznanje nam je neprecenljiv dobiček za prihodnost. sicer pa je preteklo soboto je donesla lepo podporo (nad 120 gold.) društvu „narodna šola": („Sokolovau veselica) bila Ali ima prav národna večina, ki se dosledno drži zanimiva po vsem programu petja 7 g° ; svojih načel, ali imata prav dr. Raz lag in Svetec ki ju ustavoverska stranka med svoje šteje: to mirno prepuščamo sodbi naroda slovenskega. (Hranilnica ljubljanska) je v poslednjem svojem občnem zboru sklenila, za denar, kteri se od novega vorov, godbe itd. Gosp. Nollij e v kuplet je šibal „Jaka in Luka, Petra in Joža' dodal „Sokolom" tehtn < in dr opomine Z arnik govor je rekši, da ni mogel wwu«i jjKjuauium ituiu'v v^uuaiuo , l CJVol , U.Cb lil UJU kakor je namenil, si pripraviti gradiva za govor o P šernu, ker je v ravno končanem deželnem zboru imel delà obilo, patudiborbz Kromerjem, Dežmanom, leta naprej naložil pri njej, po ô od lOO obresti (činža) Razlagom in Svetcem. S živahnim aplavsom je bilo plačevati, izposojala ga bo na hiše, zemljišča itd. po vse sprejeto z misiijo, u