Št, 10. . V Gorici, v torek dne 3. fabnivurja 1903. Letnik V. Uhaja vs.i': T«*k iti sohoto v Inlnii ob 11. iiii |»n'il|K»liliiH /a niHuto tcr oL H. uri pnpoldnc /;i dcAHo Aku padcnata iIik \;i praznik izi-U* l; ti. /.vočor. Staue po pušli piejeman ali v (iorici na (lorn poSiljan celoklno K '\ , [iolli'ttio 4 K. in iVIillt'lno 2 K. Prodaja sc v (Jorici v tnltakanian St. hwarz v Solski li iili. ulica Wtturini ri. 4t. 9. Dopisf je nasloviti na urcdnistvo. oplasf in tiaročnino pa na upravniStvo «sjorici-», l)(flasi st« računijo po pctit- vrstah in fciccr aki/ st- tiskajo 1-krat po 12 vin . 2-krat po 1U vin., 3-krat po 8 viu. Ako SH večkrat tiskajo, raču- IllJO SH po pog'jdbl. Izdajatolj in odgovonii urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušiči. Kmečki stan in nagodba. Nase kmrčko prcbivnlstvo gotovn ?. veseljem sprejrne na znan.je dejstvo, da se bode v bodoče pri carini na kniotij- ske pridelke, ¦ uvoženo v našo državo z drugih krajov, liolj o/.iralo na stanje av- strijskega kmela. To se zgodi s pnvi- šanjem c a r i u c na uvožcno vna- n j e k rn e t. p r i d o I k o. V naalednjem podajemo na podlagi avtentičnih podalkov sliko o novih ca- rinah na kmet. pridelke, kakor jih pred- laga vlada v novem carinskem načrlu. Premogočna in nevarna prekouior- "ka konkurenca z žitom in vsled iste neizogibno padanje cene, je dovedlo nase pridelovalce žita do skrajnpga, tako, da je bilo pomoči tembolj potreba, ker je naša država zlasti v čaeu dabih letin komaj imela zadosti žita za svojo potrebo. Ako je torej Avstrija kar se tiče Žita za vsakdanji kruh, čedalje bolj stremela za tern da za svojo potrebo sama prideluje žito in se takorekoč če- dalje bolj zapira pred vnanjim uvo- zom; — in ako se vkljub temu padanje cene pšenice in rži se vedno ni hotelo ustaviti, tedaj je bila v skrajnem prisi- ljena misliti na primerno zvišanje carine na tuj uvoz. Ker le na ta način je bilo še mogoče obvarovati domačega kmeta- davkoplačevalca pred rastočo nevarno- stjo, ki bi pretila našemu pridelku od špekulativnega navala tujega žita v naše kraje. Ob sedaj obstoječih carin- skih odnožajih pa bi bil ta naval za nas naravnost uničujoč. Iste razmere kakor pri pšenici, na- bajamo tndi pri drugem žitu in pri so- čivju, čeravno je v tern pogledu nekoliko drugace z ozirom na nas i z v o z in na krmljenje domače živine. Pri povišanju carine se je seveda oziralo na toeke novega nemškega tarifa ker od tega tarifa izvira ne manjša ne- varnost kakor od tuje konkurence. Ako se upošteva, da so v zadnjih 30 letih cene našemu žitu padle in sicer pri pšenici za 7 kron 60 vinarjev, pri rži za 3 krone, pri ječmenu za 1 krono GO yin., pri ovsu za 2 kroni 20 vin. in pri ko- ruzi za 3 krone 30 vinarjev pri meter- skem stotu in ako se nadalje upošteva, da znaša splošna carina pri novem nem- škem tarilu za pšenico 8 K 93 v., za rž, ječmen in oves 8 K 33 vin. in za koruzo 5 K 95 vin. od met. stota, tedaj se zdi, da cene, postavljene v tozadevni vladni predlogi in sicer od pšenice 7 K 50 v., rži 7 K, ječmena 4 K, ovsa 6 K in ko- rnze 4 K za 100 kilogr. pač jamčijo ono varstvo domači kmetiji, katere je ista v sedanjeni položaju tako potrebna. Množina nasega dornačega pridelka je v norrnalnih letinah že tolika, da nas lahko obvaruje tudi na domačem trgu prevelike draginje. Nadejati se je torej, da zboljšanje žitne cene, katera je pri- mes na prometnim odnošajem pred 10 in 15 leti, isto tako ne bo ovirala blagostanja. L ozirom na veliko važnost carine na glavne vrste žita in z ozirom na ne- prestarie želje in pritožbe prebivalstva se je vlada odločila, da tüdi za kupčijske svrhe potegne neko spodnjo mejo, ki bi znaäala okoli 1 K 20 vin. od 100 kg. To sicer niso äe določene minimalne carine, marveč saino postavki za najnižjo mejo, pod katero se tudi o priliki razprav v zbornici ne bo smelo iti. Za odmorjenje carine pri ječmeno- vem soku v znesku b K 40 vin. od 100 kg je bila merodajna carina na moko namreč* 15 kron za 100 kg to pa z ozi- rom na »lokaj živahno vporabo ječmena. Kar se tice živinoreje v Avstriji, treba povdariti da je ista povse odvisna odlege živinorejskih kraje v. S tern zdraženo vpraSanje o živinoreji je obrlalo vso Evropo z nekako „ograjo*1, ki se vleče od severozapada do jugo- vzhoda in od zauada do vzhoda, katera ograja pa dela vf'«kft težave pro met a z živino. Naša rw ¦. irhija se mora baž vsled teh težav zelo boriti na v*e strani. Kako se utegnejo stvari tudi v tern pogledu v bodoče zasukati se ne ve, za- torej je bilo v tern pogledu najbolje, da država zavarujo svoje živinorejce istotako s poviäanjem carine. In zaradi tega so se tudi glede živinskega uvoza določile primerne postavke v vladni predlogi. Pred seboj imamo še sadjarstvo in zelenjarstvo, katero je tudi va- žen l'aktor v naäem kmetijstvu ; ali tudi to je — spominjamo le na uvažanje iz Italije — silno trpelo vsled vedno narašča- jočega tujej,'a importa. Ker so zlasti naši južni kraji po- sebno prikladni za vzgojo te gospodarske panoge, opozarjamo že danes naše po- sestnike, da še bolje razširijo to panogo in tako izborno vporabijo priliko zvišanja carine na tuj, tako škodljivi jim uvoz. Kino namizno sadje je bilo do- sedaj proslo carine, odslej se bode pla- čalo za 100 kg 20 K; orehi in lešnjiki so imeli carine 3 K 57 vin. odslej bode plačati od njih 11 K 90 vin. Naše vinogradniätvo se je borilo dosedaj na življenje in smrt proti raznim hudim sovražnikom. Trtna už, strupena rosa in drugi škodljivci so tako razdejali naše vinstvo, da se vkljub naj- živahnejši borbi proti njim ni še moglo najti izgubi prirnernpga nadomestila. K tej škodi priSteti moramo še škodo, ki je izključno trgovinsko polilične naravi. Ne oziraje se na odpoved vinske klavzule Italiji, je smatrala vlada za po- trebno, da na uvoz tujega vina iz drugih dežel istotako primerno poviša carino. V zvezi s tern so tudi premembe glede uvoza svežega in suhega grozdja, cibeb, mosta in sadja itd. itd. Naše mlekarstvo se v zadnjem času prav dobro razvija. Seveda je doslej oviralo ta razvoj gibanje iz inozemstva, a ne glede mleka toliko, kolikor glede mlekarskih izdelkov n. pr. ?ira, surovega masla, margarina itd. Zatorej se na te izdelke istotako zviša carina dočim ostane mleko kakor doslej prosto carine. Isto razmerje obstoji glede naäega r i b A t v a in hmeljarstva. Obe te gospod-.rske panoge so silno ovirale vna- nje naredbe tako, da ni našel kupca naš hmelj in ga niso našle naše ribe. Proti tem naredbam inozemstva ukrenila se je jednaka bran v novem carinsko-nagod- benem naertu. Carina na kuretino, divjačino, med itd. bode istotako visja. In tako smerao reči, da bode novi naš carinaki tarif varoval v obili meri naš kmečki stan. Ali to ne zadostuje; marveč zdaj, ko nam je to znano, treba da na vso moč pospesimo svoj go- spodarski napredek, da postanemo čim prej d e 1 e ž n i dobrote carinskega varstva. iNai5 kmet bode poslej lože izhajal, mora pa tudi na vso moč skrbeti, da si obdrži svojo posest, ker tujec bo äe huje pritiskal, r. namenom, da izzime domačine od te dobrote. Torej na noge! Do p i si. HoiMnj, 1. Ifljruvarja. — Le fca- loBtne novice mi je poročati iz nažega kraja, ki pričajo, kako daleč sta pripeljala , Soöau in ,.1'rimorec" naže ubogo ljudstvo. Danes teden 25. januvarja kmalu popolnoči je zabodel v Doblarju glavni „Sočan*' Janez Jug, po domače P!a- garjev, mirnega Anndreja Goljo po domače Košanovega, in sicer večkrat tako nevarno, da so morali peljati ra- njenca naslednji dan, v ponedeljek, v bol- nišnioo usmiljenih bratov v Gorico, kjer visi njegovo življenje na niti. Žagar Kamenaček je pripove- doval včeraj, da mu je pravil pred- vcerajänjem sodni uradnik Zorzi v Kanalu, da glasom brzojavnega poročila, katero je baje sodnija prejela, je ranjeni Golja v petek umrl. To pripovedovanje se pa ni potrdilo kot resnično, ker ra- njenec danes še živi. Na vsak način je Kamenšček prezgodaj raznašal vest o Goljevi smrti. Groza sprehaja vsakogar, ki sliši take reči, in tukaj se ne govori o drugem ko o tem žalostnem dogodku. Vsi pa- metno mislečipriznavajo,da branje „Sočeu in „Primorca-' je ostrupilo naSe ubogo in dobro ljudstvo. Na ogenj s takim be- rilom! V nedeljo 25. januarja je napredni popival v Ročinju; proti deseti uri zvečer pride nekoliko vesel domov na Doblar, kjer se obrne že v dve nisi. Nazadnje se zmisli, da so prejänji teden žgali žganje pri Košanu. Z nekim hlapcem gre k biši, tolče po vratih in kliče domače. Dva brata, bojeca se, da je priilo bolnemu očetu slabo, ustaneta. Pri tej priči zbeži hlapec; Ipavec pa zasadi mlajStimu, 24 letnemu bratu Golji bodalo v život ter ga že sicer poškoduje. Še pred to nearečo se je Jug po Doblarju banal, da že pet nedelj ni bil pri maši in da še pet nedelj ne pojde k nji po receptu naprednjaškega evangelija. Da je sant, edini sin, tako daleč prišel, krivi so najprej morebiti stariäi, kjer so že 15 letnemu decku prepustili gospodarstvo in je vsled tega dozdaj, ko ima 23 let delal kar je hotel; potem pa ^Soča*4 in „PrimorecJ, kojih naročnik in strasten čitatelj je bil. „Primorec"' in „SočV sta mu bila evangelij, po katerem je uravnaval svoje življenje. Prepozno pride do spoznanja, da ta evangelij ne pelje v življenje, marveč v pogubo. Politični pregled. Driavnl zbor. Pretila je nevarnost, da zopet zapoje paragraf 14., ter da se poslanska zbornica odgodi. Prepir med sladornimi tovarnarji in railnerji zaradi razdelitve dveh mi- Ijonov kron, katere dobijo ti ljudjeza po- spe^evanje sladkorne industrije; zakrivil bi kmalu, da bi sladorni zakonski načrti v petek še ne bili reäeni. Ker je morala p« bruseljska sladorna konvencija biti zakonito uveljavljena do 1. t. m, moralo bi se to zgoditi s pomočjo paragrafa 14., ako bi ne hotela poslanska zbornica dognati v petek do konca razprave o omenjenih zakonskih načrtih. Na zadnje posrečilo se je venderle, da so priäli ti zakonski nacrti parlamentarnim potom pod streho. Pa brez äkandalovne gre, pa ne gre. Tovarnarji in ralinerji sladkorja so se narnreč zbrali v parlamentarni palači k zborovanju. Ko so pa to doznali poslanci, je dr. Lemisch med sejo opozoril zbor- ničnega predsednika na to, vsled Cesar je nastal v zbornici hud vihar. Posebno so zaöeli vpiti antisemitje, Češ, da je za parlament nečastno, da se v njegovem poslopju zbirajo taki ljudje. ki bi radi spremenili parlament v navadno ^pfku- lativno borzo Ko je predsednik opomnil, da mu ni o tem nič znaneya. podala sta Be v sobam, kjer so bili zbrani tovarnarji in ralinerji, zbornicna reditelja poslanca Valz in vitez Vukovič tfr je prvi, namreč Valz, zbrane ne baA prijazno pozval. naj se takoj odstranijo iz parlamentarnega po3lopja, ker nimajo tarn nicesar iskati Za rediteljima pa je privrelo kakih 30 dru- gih poslancpv, ki so tovarnarje napaiJli a prav grdimi psovkami, tako. da je prav malo manjkalo da ni prišlo med poslanei in med sladornimi baroni do spopada. Z jedno besedo ralinerji in tovarnarji bili so zapojeni iz parlamenta na prav grd način. Opomniti je treba, da se so med njimi nahajali celo tudi trije knezi. Prihodnja seja poslanske zbornice bode jutri in govori se, da bode ta seja jedina v tem tednu. Francoski parlament. Predlog naj bi se črtale iz prora- čuna postavke za bogočagtje je bil od- klonjen z veliko večino giasov. Pri pro- racanuza vojno upravo bila sta stavljena predloga, da se črtajo iz proračana stroški za vojaške kaplane, ter pogrebni stroški. Oba ta dva predloga pa sta bila odklo- njena z veliko večino giasov. Ruskl redovnlkl v srkskem samostanu. V samostan Decijane nahajajoč se v Stari Srbiji v Sandžakatu Ipek se naseli dvanajst ruskih redovnikov. 0 tem sa- mostanü, v katerem so se nahajali srbski menihi, bilo je zadnji čas mnogo govora. Napadli so ga namreč ter se ga tudi po- lastili arnavti; žugajoč, da ga požgejo. ako se jim ne izplača svota 3000 turSkih lir. Ta vsota bila jim je tudi izplaeana, a šteti jo je moral Sultan sam vsled odločnega |nastopanja ruskega %poslanika. Zdaj pa, ko bodo v tem samostanu prebivali ruski menihi, se ni bati, da bi ga arnavti zopet naskočili kajti, ako bi se to zgodilo, bila bi Rusija popolnoma opravicena da dejanski nastopi proti arnavtom. Dogodkl v Maroku. Po najnovejših poročilih so sulta- nove vojaške čete v neki bitki, ki se je bila te dni, popolnoma premagale ustaške čete. Pretivalstvo prill otllin in \\W-(l)alje.i Sodnl okraji, ^l!818^0. i||| občlne in kraji ,_ )890 , |900 ||_jl Soduiokraj Krmin: 1. Biljana .... 1262 1281 T 19 Rarbana .... 108 103— 5 Biljana .... 256 263 + 7 Kožarna .... 52 43—9 Dobrovo .... i 150 154 -t- 4 Drnovek .... 66 75+9 Fojana .... 323 319— 4 Salimberg ... 63 75 + 12 Brdice..... 6S 63 — 5 Sv. Lovrenc pri Neblem 97 114-f 17 Senožeče ... 79; 72,— ~ 2. Kožbana .... ? | 1280! Bela Priätava . 50: 68'+ 18 Brezovek ... ? 1 141 Hlevnik .... 108 110+ 2 Golo Brdo ... 77 79+2 Kožbana . . . . ! 92! 77— 15 Mirnik..... 272; 288;+ 16 Nozno.....i 71 65'— 6 Podpoznik ... I 46 47 + I Skrljev . . . . i 193; 178— 15 Senik..... 99i 102!+ 3 Slapnik .... 68! 631— 5 Vrhovlje . . . . : 66 62;+ 6 3. Medana .... 922 979+ 57 SodiiioknyTriit: | 1. Doberdob ... 601 668;+ 67 Doberdob . . . 523i 582|+ 59 Poljane..... 78| 86 + 8 2. Devin..... 948 965+ 17 Devin..... 491 492+ 1 Jamlje..... 266, 261— 5 Medja Vas . . . 1 19lj 212+ 21 (Dftlje pride.) Domače in razne novice. Siurtiia Rosa. V pontleljok dne 2. t. nt sta umrln v Gorici gospoda An- ton Kaueič linančni upokojeni uslnz- bonoe v starosti 7-t let in Janez K 1 a v e i č ceo cvetličarja. L. Klavčiia v starosti S8 let. Po^reh obeh pokojnikov vrži se jutre prodpolmlne prvega prepoljejo na pok^- paližče v Konen, drugega pa na poko- paliSc'e v Potfcoro. N. p. v in.! Shod zupanov in podžupaiiov pri Kehku n:i (iorlrici. V nedelui dne 1 t m. so je vršil. kakor jp bili) naznanjeno v n:i*em listu, ?hod županov m podžup.Mnn- aidovskega okraja, h k:i- tcrcmii psi so prišli tudi nekatori župani in poilAupani ;/. goriške okolice. Zhrane fcupano in podzuiume jo po/,ilravil tfosp. Josip P a v lie a. /.upan rihernberžki, tcr jih povahil. da i/.volijo predsednika .n podprodspdnika ter zapisnikarja shodu. Zu pred-jpdnik:« je bil izbnin $. Leopold B o I k o. do/elni poslan» e in župan (>:•- nišfci. /i podfTcd>ednika g Josip Vikih plat\ in sicer /. o/Jrom na stroške, i/virajOče iz tega /akonskega ni»črta, ako /adobi najvišje potrjenje. Bescdo je do- l>il in jjovoril o ti točki g. Josip YT i d- ni a r. Govorruk p( zdravi /. veseljem sklep dežclne.ua zbora glode primernega zbolj- šan.ia učiteljskih plač. Je pa popolnoina I rot; tpmu. da ogromne stroške, ki na- rasfjn. ako zadobi ta zakonski načrt na.j- višje p"trjcnjp. bi morali plačevati jedino le pusc-stniki in obrtniki. S tem bi «e že do *edaj previsoke doklade na izravne davko v prid okrajnim šohkim zilogom šc mnogo povišale; a naši kmetje in rbrtniki so z davki in raznovrstnimi do- kladami že itak preveč obloženi. Z ozi- rom na to predlaga zbranim županom in podžupanom sledečo resolucijo, ki je bila «oglasno sprejeta in od navzočih županov in podžupanov podpisana: Na Goriščpku pri zaupnem shodu ; zbrani za^topniki občin vipavske deželne st:ani izjavljajo s tt-m. da je prebival- ?tvo. katero oni zastopajo in v čegar mi'?nu se danes oglašajo. ostrmelo in boie?tno zajeealo. ko jo poizvedelo, da jp dež. zbor v pret. zasedanju odobril načrt zakona zadevaioč zbolj^anje plac učitoli. ocebja n:i jtvnih Ijudskih šolah, pn katerem zakona bi niorali znarnenit < vf c b potrebsčino, ki bi jo provzročilo skkTijfno zboljšanje. zalagati šolski okraji po rrf-ri predpisanih izravnih davkov. Oni privoščijo sicer učiteljstvu prim^rno zbr.ljsanjp njpgovega grnotin'ga stanja. pa le ZM kolikor je rnožno doseči je brtz viš.M-iia rbremenfnja hišnib in zemljiških posf'stnikov in ubrtnikov ; protivijo se pa z najvcčjo odločnostjo vsaki nameri po povikšanju hišarine. zemljarine, obrtarine in lioliodarinp. kor ne marajo sarni sebe uüonobiti, da bi s svojo gospodarnko po- <_'u!>f> oia.jšMIi življenje svoj;m učiteljem, k;tti ri. če nimajo obilnih, pa imajo vsaj njdne dohodke, ki jirn zagotavljajo po- hlt'vno pk^iMtencijo. dočim so posestniki in ( brtniki na Goriškern vsled silne pre- nbkv.be z davki in vsakovrstnimi dokla- dami fkononr'iCno že čisto obnemogli. To resolucijo naj predsedništvo da- našnjcga shoda s primerno motivacijo spcroči c. kr. vladi in jej na srce po- kži, da zgoraj navedenega načrta za- kona nikar ne priporoči cesarski po- trdbi. „Slovenska Cltaluica" t Goricl prirodi v soboto dne 7. februarja plesno \ajo Zurotek točno ob 8. uri. Neudje, kateri žcle udeležiti se vaje, naj si bla- j.'ovol(> prffkrboti vstopnico od društve- nfga tajnika. Onim, kat'ri so prejeli vže za zadnjo vajo velja Ludi za prihodnjo. K obilni udeležbi vabi odbor. Odkod tuliko žlindre v zadnji „S»ri"? — Kolikor se spominjamo iz svojotiasnih poročil o „dr. Šusteraičevi žlindri"1, ni irnel na Primorskem nobeden dru»i ž lijo opraviti r&zun g. Konjedica, ki jo je dr. Šustoršiču prodajal. Ako se sploh žlindra k»j prijemljo rok, skozi kalere grp, bi torej lo g. Konjedic mogel jrneti „ožlindrane" roke. Ker pa je ta gospod inenda med najbližjimi pristaši ,.Svče", je pač naravno, da je to pot pritekla vsa od žlindre umazana k nam. Morda je toliko žlindre v toj „napred- njaški" zalog1, da je ni rnožno drugač-c razpfcati, in tako se je je nekoliko vsulo v ,.Sočo'\ češ, umazana je itak že dosti, še malo žlindre v njo, ne bo storilo nič. Za to pa le ho naprej tako žlindrajte in mažite svojo „Sočo-', kolikor se vam ljubi, ini je itak ne pi.jemo; naä mlin pa nam goni, bolj ko je umazana, tern boJje. Či t a 1 n i č a r. Sv. uiiisa zadu^nica po pok. nad- učitelju g Antonu Bajcu, bode v če- trtek dno :> t. in. v župni corkvi v Kenčab. Pasji diicvl o puntil. — \rse se nekako mesa na svetu. Vse se sprcminja. Tudi klimatične razmere v posameznih pokrajinah so «?e v tekn let jako prt»- drugačile. Stari ljudjc pripovedajejo, da so se ätirje letni časi nekdaj popolnoma razlikovali, da smo imeli prijetno pomlad, gorko poletje, bladno jesen in mrzlo zimo. Dandanes so pa ti štirje letni casi nataneno označeni le vkoledarjih in pa v pratikah, v rosnici pa ne ra/.loOujemo več drugega ncgn vroee poletje in pa mrzlo zimo. Tako daleč pa vendar se ni pri^lo, kakor let03, da smo o pustnem času prestavljeni naravnost v pasje dneve. Kdor tesja ne veruje, naj vzame v roke /adnjo stevilko „Sočeu in prepričal se br>, da imamo popolnoma prav. ako tako trdimo. Pa ne /a vse, niarveč le za „Soc-o" in ZH njenega reditelja so nn- st:ili zdaj o pn-tnem času pasji dnevi. Ta povsem nenadni in nenaravni pojnv pa mora nevarno uplivati na njegove mozgane In /a to se je bati, cesar pa mi v resnici niti njemu ne želimo, nam- roč -- Studenca. (iori&iia'iimiiiazijit. Rnvnatelj tukajžnje dr^.avne i,rirnna/.ije g. Gross jo obolel ter ne prihaja ^e delj časa/a- radi tetja v svoj urad. Nadomestuje ga s'daj začasno prot'esor g. S i m z i g. Čuje se, da je ravnatelj g Gross že^za- prosil. da se upokoji. Novo ijimnazijsko poslupje. — Kakor posnemamo iz tukajšnjih italijan- skih listov, dotični inženir, katerega je poslalo naueno ministerstvo y Gorico in o katerem smo poročali zadnjie, ni imel samo naloge pregledati staro gimaazijsko poslopje ter poročati o njegovem stanju, marveč nalož^no mu je bilo tudi, da se prepriča in ministerstvu poroča, kje in kateri bi bil najprimernejäi prostor za zgradbo novega gimnazijskega poslopja. Živinski [semeuj! — Zadnji ži- vinski semenj, ki se je vržil v četrtek dne 29. t. m., obnesel se je dobro. Ži- vina se je na tem semnju prodajala jaKo drago. Posebno dragi so bili prašiči in 9icer mladi in stari. izpred sodii^ft. — Oni Vincencij Velikonja od Sv." Lucije, kuterega so dne 29. decembra 1902 zasafili v stolni cer- kvi, ko jo hotelLkrasti, bil je te dni ob- sojen na 6 tednov ječe ter se izroči po prestani kazni, posilni delavnici. ZMnznel je in so ga morali pre- peljati v tukajžnjo bolnišnico usniiljenih bratov g. Josip Flego, bogoslovec IV. let- nika. Nesrečnež je sin bivšega istrskega deželnega poslanca ter buzetskega žu- pana. vrlega hrvatskega rodoljuba in pr- vobor telja g. Frarja Flego ter nečak kanonika tržaške škotije preč. g. Petra Flego. Mejuarodni panorama iz Berolina se je olvoril v Gorici v hotelu „Bohe- me" tekališee Jos. VTerdi 38. Odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 9 zvecer. Ta teden se vidijo zanimive slike gardske- ga jezera. Več pove oglas v soboto. Iz Dutovclj na Krasu nam pisejo: Dne 5. februvar.ja t. 1. bodo pri nas ob- činske volitve. Mi občinarji pripadamo skoraj vsi kat.-narodni stranki; ,.liberal- cev;i je komaj šest v celi občini. Njih vodja tnkajšnji mesar dela na vse moči, da bi letošnje občinske volitve izpadle po njegovi volji in da bi on postal žu- pan. Ker nima upanja na zmago v I. in II. razredu, se je z vso silo vrgel na III. razred, v katerem volijo ubožnejši to- lilci, ki so od njega odvisni v gmotnem oziru. Te vabi k sebi in jih mami. No, mi ma tu javno povemo, da ni on do- sedaj za našo občino ničesar storil in da ne maramo za njegovo liberalno po- litiko, katera le njemu koristi, nam pa škoduje. — Imeli smo svoj čas v Dutov- Ijah druStveno mesnico, a zdaj ko društ- vena mesnica več ne obstoji, nam sece on meso po 52 kr. kilo, naj bo živina še tako po ceni. V neko drugo občino pa daje meso sekati po 48 kr. kilo, To je dobrotnik svoje občine. — Povem rnu pa, da so minuli časi, ko se je ljud- stvo pustilo komandirati od onih, ki so od njegovih žuljev obogateli. VojaSki nabors. — VojaSki nabori se vršo letos tako-le: V Gradišču 2. in 3. marca, za goriäko okolico 28., 30., 31. marca in 1. in 2. aprila. Za mesto Gorico 26. in 27. marca. V Ajdovščini 7. in 8. aprila. V Kanalu 4 in 6. aprila V Tominu 25. in 27. aprila. V Cerknem 23. aprila. V Kobaridu 28. aprila. V Bovcu 30. aprila. V Komnu 17. in 18. aprila. V Sežani 14. in 15. aprila. V Tržiču 14. in 15. aprila. V Gervignanu 17. 18 in 20 aprila. (»rozua nesret'a. — V nedeljo po- poludne so se peljali v kočiji lesnega trgovca v Trslu goapoda Ivana Mankuu na sprehod proti Barkovljam gosp. Josip Mankoč s svojo goapo, njegova sestm gospodična Ljudmila in pa gospa Ana Križaj iz St. Petra na Notranjskeiii. Na nekem mestu, kjer se križajo tramvajevi železni tiri, zarila so se prva kolesa med nje in ko so jih konji potognili \l njib, je pr\i del kočije tako inočno odskočil, da se je koOijaž Jože Frank pr.^vrnil s svojega sedeža ter padel na tla. Ko so konji žaOutili proste vajeti spustili so so v groz^n dir proti Barkovljam. Gosp. J. Mankor spleza se na sedalo kočijaževo tor pripognivSemu se, se poareči dobiti vajeti v roke. Konj sicer ni mogel ukro- titi ali volil je venderle njih prenagli tok tako, da ni zadela koöija ob kak kamen ali pa zid Še le pri linančni stražnici v Barkovljah posreeilo se je ustaviti konje, ko st:i na pomoč prisko- čila neki izvošček in pa noki komSki trgovec. Ko jo pa kočijaž padol na lla in sta se konja splas la ter jela tako grozno dirjali, prestrašila se jo gospa Križaj tako močno, da je odprla kooijina vratca ter skoOila \z kočij<>, ne da bi jej bili v stanu zabraniti to gospa" in gospo- «liona MankoO. Pri skoku pa je gospa Knžaj s tako silo z glavo udarila ob tla, da je roki od sebe moleč obležala nezavestna ter da ji je zacela vreti kri i/. nosa, ust in uses. Ko so konje inta- vili, peijali so se gospa in gospodiena Mankoč1 proti mestu ter na pomoč go- spej Križaj z nekirn i/.voš5čekom. Gospoif Josip Mankoč pa ostal je sam in se pe- Ijal tudi proti mestu s konji, ki so se nekoliko pomirili. Ko je pa prisel na mesto nesreče, mu ni ostalo druzega, nego spruviti nezavestno gospo Križaj v kočijo ter jo peljati v bolnišnico, ker je bila tarn zdravniška poinoč najprej pri rokah. Ali že med potorn je gospa Kri- žaj umrla, tako, da ni mogel zdravnik v bolnišnici drugega storiti nego konstati- rati smrt nesrečne gospe. — Gospa Kri- žaj jo soproga gosp. Franceta Križaja, trgovca v St. Petru na Notranjskem. Stara je 41 let. Prišla je v Trst pred par dnevi z namenom, da ostane nekaj dni pri svojih sorodnikih, namreč pri Mankočevi družini. Na smrt obsojen, ki pa noce biti poinih.sn'ii. — V Parizu k smrti obsojeni morilec L chera noce podpisati uloge za pomiloščenje, čes, da je za- služil. da se ga obesi. Suiiiüinor najhujšo^a ^ennani- zatorja na Poziianjskcm. — Te dni se je ustrelil jeden najodličnejSih doslo- janatvenikov na Poznanjskem deželni svetnik Willich. Willich bil je priznan kot riajvečji povspešitelj ponemčevalne nemäke politike na Poznanjskem. Loterijske številke. 31. j;iniiv;irj;i. Dunaj......59 42 6 20 37 Grac.......29 18 3f> 42 17 Št. 23 Pr. Razpis sluzbe. Pri podpisMtiom c. kr. uknijnein nl.ivarslvii ozironui c kr. ukrajrioin Aolskcm svetu je podclili shižbo ill II I'll ist jl proli phirihi (dnini) iiiomh'- uili SO K : s lo slii/^ho jo zdrn/ciio ludi po liiloliioni ziidovoljiijočom služliov.uijii pričukovjino inieiiova- iijc z;i pis;irniškoL»;i poiuučnik.-t v smislii rninislcrij;ilne^ji ukaza / due l(.>. jnlijit \\)i)-> drž. z;ik. sl. I i-o. lieflokljuili naj sc ohrneju z lust- iiorocno |)is;uio prosnjo na lukajsnjo c. kr. oknijno glavjiratvo do 15. IV bruvarja I. 1. ter dokažejo: 1. avstrijsko državljanslvo; 2. dopulnitev 18. in no preslop U). Iota starosli : U. znanjo neinskoga in slovenske^a jezika v besedi in j)iyavi; i. telesna in popolna sposobnost za službo. C. kr. okr. glavarstvo, v Tolminu, 31. jan. 1903. Prinzig, c. kr. okr. glavar. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna beia ^Aj^^ briskih, dal- in črna vina S^^3^ matinskih in iz vipavskih, (^85*) isterskih vi- ffurlanakih, w nogradovi Dostavlja na dorn in razpošilja po želez- -lici na vse krajo avstro-egorske monarhije T sodih od 5fi litrov naprej. Na zahtevo poäilja ludi uzorco. Cene zmerne. Poatrežba poitena. ZAHVALA. V najglobeji bolesti nad iioiiiidoiiiestno izgubo naäega iskronu Ijubljonegti soproga ozimma oceta izrokanio teni potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejrfo zahvalu za bla^odejno sočulje ined boloznijo in ob smrti blagopokojnika. 4 Posebno snio hvaložni časliti dubovščini, c. kr. dvomemu svolniku visokorodnemu gospodu grof'u Atlems, c. kr. okrajneimi sol. nadzornikii volecenjeneiMd gosp. b'inzger-ju, udoin c. kr. okrajnega solskega svela, odboru učiteljskega drustva za goriški okraj, gg. proiesorjem učilelJLšča, gg. učiteljicani in učiteljem, ter drugim čislaniin osebatn iz inesta in okolice; slavnoinu starešin- stvu in domacinom sploli, ki so na toli voličasten način poča- stili spomin pokojnika; nadalje innogim darovaleljein prekrasniii vonrev in doinačim pevcein za ginljive žalostinke. Hog povriii! Žalujoci ostali. V Renčah, dne 31. januvarja 1903. Naznanilo! Na splošno /eljo Ijudstva otvoril sein veliko zalogo ogerske moke v Ajdovščini iz prvih hii(la])(;staiiskili paroiuliuov. r«.'iH': Ht. _J|_ _1__ a 3_ 4 _5__ O w 14- ia-aö ia-- iä-vo ia-4o 1100 n-ao A. Casagrande v Ajdovščini.