Poštnina plačana v fotoriaL
Cena 25.— lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Leso vIII. - Štev. 50
mmBmmammmmmmmmmmmmmam
Trst » Gorica 10. decembra 1S54
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 115, CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Napačna gledanja
Ze ko so prvič omenjali, da bi moglo priti med Italijo in Jugoslavijo do ureditve tržaškega vprašanja na načelu reciprocitete v postopanju z narodnimi m njšinami, smo izrazili svoje pomisleke in nakazali nesporazume, ki se iz tiga lahko rode.
Londonski dogovori, memorandum, pisma in izjave (kakor se že ta pisani skupek raznih diplomatskih aktov imenuje J, so letos jeseni res predpisali za slovensko ■manjšino, ki je ostala na italijanski strani, in za italijansko, ki je ostala v jugoslomnskem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, popolnoma enak statut. Ce bi ta določila obvezovala dve državi z bistveno enako družabno in politično u-reditvijo, potem bi uresničevanje podpisanih določil ne moglo delati nobenih preglavic. Narodnostni manjšini na obeh straneh meje bi marali uživati popolnoma enake pravice: svoboda tiska tukaj, svoboda tiska tam, svoboda združevanja tukaj, svoboda združevanja tatm, kulturni in drugi skupinski obiski iz domovine tukaj, podobni obiski in kulturna izmenjava z domovine tudi tistim, ki žive tam itd. Toda v našem primeru imamo na eni strani totalitarno Titovo Jugoslavijo, na drugi strani pa demokratično Italijo. Nekatere stvari, ki so na tej strani ustavno priznana pravica, so na drugi strani proti-državni zločin.
In kar smo že pred meseci napovedovali, to se zdaj tudi dogaja. I-talijanski časopisi in politične skupine vedno pogosteje zahtevajo, da je treba slovenski manjšini Tržaškega ozemlja, ki iivi pod italijansko upravo, dati zajamčene pravice šele takrat, ko bo iste pravice dobila tudi italijanska manjšina na področju B. Krajevni italijanski politični činitelji so vedno bolj naklonjeni odložitvi izvajanja statuta. Zato je tudi minil že poldrugi, mesec od prihoda italijanske uprave, ne da bi bila izdana ena sarn.a uredba, ki bi nakazovala, da bodo prevzete obveznosti prizadete oblasti tudi pogumno in odločno izpolnile.
Kaj zahtevajo ti krogi, ki se li-pirajo takojšnjemu izvajanju statuta? Predvsem ugotavljajo, da i-talijanski listi ne smejo na področje B, medtem ko jugoslovanski prosta prihajajo v Trst. Se več, tu in v Italiji titovci celo nemoteno izdajajo svoja lastna glasila. Prav tako ugotavljajo, da na področju B Italijani ne smejo imeti lastnih ■neodvisnih političnih strank in društev, ki ne bi bila režimska. Nekateri gredo še dalje in pravijo, da je zasebna podjetnost pod jugoslovansko upravo močno omejena, da so bila mnoga premoženja zaplenjena ali nacionalizirana, medtem ko na italijanski strani ni takšnih omejitev ali kršitev zasebnih pravic. Med Italijani res ni nikogar ki bi si upal s prepričanjem trditi, da 'italijanski jezik na področju E ne bi bil priznan, da tam ne bi bilo dvojezičnih napisov itd. Vkljub temu pa zahtevajo, da se tržaškim Slovencem prav teh jezikovnih pravic ne da, vse dokler ne bodo istrski Italijani uživali pred tem naštetih demokratičnih svoboščin, katere imajo tržaški Slovenci.
Cim upoštevamo, da. imajo v Jugoslaviji danes komunistično vladavino, nam je takoj jasno, da s tem ti krogi zahtevajo nekaj, česar ni mogoče dobiti. Tudi ko je Stojadinovičeva vlada pred vojno urejevala dotlej napete odnošaje Z Italijo ni padlo niti na misel, da bi od fašistov zahtevala za primorske Slovence takšne svoboščine, katerih fašizem celo lastnemu narodu ni priznaval. Takšna zahteva po e-nakosti pravic tudi ni v soglasju ? jasnim besedilom manjšinskega statuta in posebej naštetih človečanskih pravic, kjer je povsod rečeno, da bodo manjšine uživale »enake pravice kot {pripadniki večine«., ne pa »kot manjšina na drugem področju«. To smo sicer že enkrat povedali, toda zdaj, ko se pojvi zopet zapletajo prav okrog tega vprašanja, sm') svoje besede še en krat ponovili. Ni upravičeno in tudi ne politično dalekovidno, da hi tržaškim Slovencem odrekali nj'-hove pravice samo zato, ker je Ju goslavija komunistična. Ce upoštevamo jx>leg tega še dejstvo, da obstoječe stanje v Jugoslaviji ni odraz prave volje jugoslovanskih narodov, potem je vsak povračilni n-krep, s katerim bi zaradi tamkajšnjih postopkov kaznovali tukajšnjo slovensko narodno manjšino, tudi moralno neupravičen. Kdor ga zagovarja, ta grobo krši načelo solidarnosti, ki mora navdajati politiko i'Snh svobodoljubnih narodov.
Pa še zaradi nečesa drugega se
U pomorsluii je bodočnost Trsk
To gospodarsko resnico so postavili že v onem stoletju najpomembnejši avstrijski gospodarstveniki. In v tej' simeri je potekal tržaški razvoj vse do prve svetovne vojne (1914-1918). In če je »Kranjska industrijska družba« zgradila v začetku tega stoletja plavže pod Skednjem za litje železa in jekla, je to storila v prvi vrsti, da 'bodo imele tržaške ladjedelnice železo in jeklo doma, pri roki, ki je potrebno za gradnjo trgovskih in drugih, ladij. Tako je Trst postal pred prv-> svetovno vojno največje in najpomembnejše pristanišče na vsem Jadranu.
Po prvi svetovni vojni je Trst nazadoval. Velik del njegove trgovske mornarice so mu pobrali, italijanski finančniki in kapitalisti, so videli tedaj v Trstu še nekaj tujega, še avstrijskega in zato ni bil Trst in njegovo gospodarstvo med prvo in drugo svetovno vojno deležen one naklonjenosti italijanskih gospodarskih krogov kakor druga pristanišča na Jadranu, kot Benetke in Bari. Dovolj je omeniti zgraditev ponosnega novega pristanišča Marghere pri Benetkah, do-čim je Trst vso to dobo pod fašizmom komaj životaril. Druga svetovna vojna ;e končala, ali za Trst je nastopila doba ugibanj, negotovosti in provizorijev. Z ustanovitvijo (Svobodnega tržaškega ozemlja se je pričakovalo, da nastopi za Trst doba gospodarske in politične stabilizacije in- v tej nadi so se 'že pojavili prvi znaki dvigajoče se podjetnosti. Ali agitacija za odstranitev Svobodnega tržaškega •> zemlja je pričela dušiti vsako podjetnost, vsaik samostojen gospodarski vzpon. Tako je Trst tudi za časa Anglo-Američanov z vsemi ERP-ovimi posojili in podporami samo životaril in šel gospodarsko nazaj namesto naprej.
Po odhodu Anglo-Američanov j« Italija 'našla v Trstu težko gospodarsko krizo, morečo brezposelnost, urade prenapolnjene z nadštevil-nim osebjem in pomanjkanje. Italijanska vlada se je zavedala težkega gospodarskega položaja v obmejnem mestu kot je Trst, v katerega so uprte oči vsega sveta. Zato je sklenila prihiteti Trstu na pomoč, da ga spravi na noge, tako da prične živeti sam lastno življenje od svojega delai in svojih dohodkov. Od tržaških gospodarskih či-niteljev je bilo sedaj odvisno, da oni svetujejo in pomagajo rimski vladi najti pot z-t povzdig tržaškega gospodarstva.
Trgovsko-obrtna zbornica, Zveza industrijcev, Zveza brodolastnikov in druge gospodarske organizacije so vzele problem v pretres. In kaj
čuda, če so prišli do istega zaključ- inju potenciranja tržaške mornari-
ka kot pred 80 leti avstrijski gospodarstveniki:	Trst	mora	izkori-
stiti svoje morje, svoj edinstven zemljepisni položaj, Ki ga je potisnil globoko v srce Srednje Evrope, Trst mora potencirati svoje pomorstvo.
Je res, da stare Avstro-Ogrske ni več; ali ostal je Trst še vedno na približno 45,7 vzporedniku, o-stale so dežele in ljudstva, ki so tvorile staro Avstrijo, ostala je njih industrija, .gospodarstvo, promet. In ostalo je neoporečno zemljepisno dejstvo, da je Trst 'naravno, najbližje in z železnicami najbolj o-skrbljeno pristanišče, ki prihaja za Srednjo Evropo v poštev. Zračne razdalje Trsta od središč svojega zaledja so te-le:
Dunaj - Trst:	360	km,	Dunaj	-
Hamburg: 736 km, Dunaj - Bremen: 762 km; Budimpešta - Trst: 453 km, B.*-Hamburg: 930 km, B. - Bremen: 980 km; Monakovo - Trst: 310 km. M.- Hamburg: 608 km M.-Bremen: 595 km; Praga - Trst: 490 km. P. - Hamburg: 485 km, P. - Bremen: 515 km; Plizenj - Trst:453 km, P.-Hamburg:	483	km,	P.	-	Bremen:
500 km.
Zato gravitira promet vse Srednje Evrope in Podonavja zemljepisno in naravno še vedno na Trst.
V petkovi seji tržaškega občinskega sveta so občinski svetovalci pokazali svojo soglasnost v vpraša-
ce. Brez zadostnih prekomorskih zvez ni mogoče konkurirati z o-gromnimi trgovskimi mornaricami Hamburga, Bremena in Amsterdama. Ze na predzadnji seji so nekateri svetovalci, med njimi tudi dr. Agneletto, opozorili mestni svet na kritiko avstrijskih časopisov o tržaškem pristanišču. In tako je občinski odbor osvojil nasvet, da se posveti ena cela seja tržaškemu pristanišču in njegovi mornarici.
Odbornik dr. Forti je v izčrpnem referatu obrazložil resolucijo, predloženo občinskemu svetu, s katero se zahteva potenciranje tržaške mornarice in pomorskih zvez Trsta s prekomorskimi deželami. Dr. Forti je tudi opozoril na pomen zastopstev paroplovnih tržaških družo in železnic v središčih kot je Dunaj, Budimpešta-, Monakovo, Praga im poudaril, da ima n. pr. Hamburg na Dunaju za prekomorskega zastopnika nikogar drugega kot enega prvih ravnateljev največje hamburške paroplovne družbe, ki ima na razpolago luksuriozne prostore. Vse to spada k stvari in pospešuje konkurenco. K debati se je oglasilo imalo svetovalcev. Dr. Agneletto je pozdravil korak, ki ga je storil občinski odbor s predlagano resolucijo, je pa opozoril, da bi bil skrajni čas, da se vzame resno v pretres tudi vprašanje železniških zvez (Nadaljevanje na 4. strani)
Hladna ooina
V splošnem ni priporočljivo, da se ljudje v političnih zadevah postavljajo s prerokovanji. Pogostokrat se zgodi, da potegnejo politični preroki najkrajšo bilko. Prav nič težko pa -ni bilo uganiti, kako bo potekala konferenca vzhodnega bloka v marmorni dvorani Spiri-donovske palače v Moskvi. Namen konference je bil tipična komunistična propaganda.
V propagandi so Sovjeti pravi imojstri iro glavna delavnost komunističnih strank po vsem svetu je reklama, propaganda. Nihče na svetu se verjetno ni s tako vnemo in doslednostjo držal ameriške trgovske modrosti, ki -je nastala ob začetku tega stoletja in zapovedovala: Ce imaš 100 dolarjev obratnega kapitala, uporabi 90 dolarjev za .reklamo in propagando, kakor so to -storili komunisti. Komunistično ideologijo sestavlja 90 odst. pretiravanj in zapeljevanj.
Kljub temu so v Sovjetiji redkokdaj porabili toliko papirja in barvila kakor prav za to konferenco. Posegli so po vseh rezervah, in i?. naftalina zvlekli na dan najzgovornejše komunistične veterane. Vse dežele Zahodne Evrope so preplavile kremeljske direktive, in provizijski potniki komunističnih strank so izvršili pravo udarniško delo. Celo na male države: Belgijo, Nizozemsko in Dansko niso poza-
Za obrambo demokracije
Italijanska vlada je dne 4. t. m. na Scelbov predlog sprejela vrsto
ukrepov za zaščito demokratičnega reda in zakonitosti v državi. Ukrepi so usmerjeni predvsem proti raznim totalitarnim gibanjem, ki so odvisna in podpirana od tujih držav. Ni težko ugotoviti in tudi nhče ne .zanika, da bodo napove-
velike dohodke. Brez njenega blagoslova ni nihče mogel skleniti kupčij s komunističnimi državami. Zato so tudi mnogi nekomunistični podjetniki radi plačevali partiji velike provizije, samo da so lahko zaslužili. Zgodilo se je tudi, da je bilo kakšno blago dobavljeno do posebno nizki ceni, del dobička, ki
dane mere prizadejale posebno ksfc,bi ».moral .doseči. italijanski iMm	pevadal,	i»	skrajni	č%&J§*,da
munistično partijo, ki je postala prava država v državi. Zahodnoevropski tisk soglasno ugotavlja, da vidi v tem prvi poskus resne akcije, ki naj brez 'nasilja in krivice izpodreže korenine komunistične moči v Italiji.
Italijanska komunistična partija je namreč doslej v marsičem uživala privilegiran položaj, ki ji je omogočal, da razpolagala z veliko večjimi sredstvi in organizacijskim aparatom kot druge stranke. Nobena tajnost ni, da je skoro vsa trgovina z vzhodnoevropskimi državami šla skozi njene roke in da je njeno vodstvo imelo od tega
fltouo prijetno potouanje
Namene Titovega potovanja smo I pravijo, je izdajalec, denunciant,
že dovolj razložili, zato nima smisla; da bi o tem še kaj govorili, čeprav se je »Primorski dnevnik« nad našo razlago tako razburil, da nas je imenoval celo »denunciante«. Smo morda zadeli v živo in povedali kaj takega, kar bi res moralo ostati skrito? Niti od daleč! Vse, kar smo napisali, je že zdavnaj znano vsem svetovnim agencijam iin o tem se v tujem tisku že davno živo razpravlja. Naš greh v titovskih očeh je samo ta, da smo s temi različnimi tolmačenji seznanili tudi naše ljudi, tiste, ki ne čitajo tujih listov in katerim bi morala svobodna misel in kritika ostati zakrita. Totalitarci so pač vsi enaki, njihovi možgani imajo posebne zakone in obliko: kdor ni z njimi, 'kdor ne odobrava vsega, kar na-
nam zdi, da je vsako odlaganje u-resničevanja manjšinskega statuta neupravičeno. Italijanske oblasti bi namreč v tem primeru same ne izpolnile prevzetih dolžnosti. S kakšno pravico naj potem vendar protestirajo pri drugi strani, posebno še, ko bi zahtevale od nje nekaj česar se ta niti ni obvezala dati? Ali ne bi pred svetovnim mnenjem in v očeh prizadetih prebivalcev oblast ustvarila vtis, da zgolj išče izgovorov?
Položaj Italije bp toliko močnejši in njen obraz toliko svetlejši kolikor bolj bo s svojimi dejanji dokazala, da je na strani pravice S takšno politiko' bo zaščitila svoje sonarodnjake v Jugoslaviji veliko uspešnejše, kakor pa, če bi prevladalo mnenje tistih, ki pravijo da ie treba v ta namen zatirati tukajšnjo slovensko manjšino.
* # s
pokvarjenec itd. Toda po tolikih letih drži vsaj eno: ta igra je bila že prevečkrat ponovljena, da bi še uspela. Tudi tisti, katerim je ne prijetno vsako prerekanje, so 5t> davno spoznali, da bi svobodna beseda že marsikdaj odpravila pre-nekatero zlo. Zato vedo, da je potrebna, in da so tisti, ki jo obsojajo, na krivi poti.
Medtem ko »Primorski dnevnik« izgublja živce, pa Tito lepo in mirno nadaljuje svojo pot protii Indiji. Na levi en rušilec, na desni drugi, iadaj tovorna ladja z darili in zalogami, v sredi pa; »Galeb« in na »Galebu« On s svojim spremstvom. Kaj hoče še več? Vreme je prijetno, vsaj v začetku. Radiotelegrafist marljivo pošilja v domovino svoja poročila, katera čitajo Jugoslovani na prvih straneh svojih listov in jih poslušajo v začetku svojih radijskih novic. .V njih zvedo, da so na »Galebu« vsi .zdravi, da jim je dobro, ne prehladno, ne pre vroče, da so se naspali, najedli itd. Cela eskadra potuje po neznanih morjih in pristaja ob neznanih o-balah. Kakor v filmu. Ljudje, katerim so te vesti namenjene, pa r, ozirajo okoli, vidijo vsakdanjo, brezizrazno sivino svojih dni. Bo do imeli za Božič dovolj bele rjio-ke, jajc, masti? Nasprotje med skrbmi enih ter udobnostjo in domisleki drugih je preveliko, da 1 se družabni red, ki to dopušča, še smel imenovati socializem.
Tako vsaj doživljajo Titovo potovanje Jugoslovani, ki menijo, da hi se isti zunanjepolitični učink; dali doseči za njihovo domovino tudi na drugačen, manj teatraličen in težkim gospodarskim razmeram primernejši način. In priznati jim je treba, da imajo prav.
vsem drugim .prepovedani. Nihče ne omejuje njihovega .tiska, nihče jim ne preprečuje, da bi se še naprej združevali in zbirali denar na vse priznane načine, toda izkoriščati svoje vplive na oblast v svoje strankarske pridobitne namene, tega ne sme nihče, niti komunisti.
Scelba ima popolnoma prav, da
voznik, pa je šel v partijsko blagajno. Tako so vzhodnoevropske države po sovjetskih navodilih dejansko pomagale italijanski komunistični stranki. Vse to so omogočali razni več ali manj prikriti komunisti, ki so v prvih povojnih' letih prišli na mnoga visoka mesta v italijanskih ministrstvih in rimskih uradih. Ti so gledali, da je bilo partijskim direktivam ugodeno na zakonit ali nezakonit način. Skrbeli so, da je težko dosegljive licence za trgovino z Vzhodom vedno dobil prosilec, ki ga je priporočala partija.
Takšno izkoriščanje vpliva na javno upravo ni bilo značilno samo .za zunanjo trgovino. Razne velike samoupravne enote (občine in province) so v komunističnih rokah. Tudi tu se je marsikdaj pojavil upravičen sum, da ni vse v redu. Levica je delala stvari, katere naj ne bi smela delati desnica. Pri raznih natečajih za dobave im javna dela so redno zmagovala podjetja, ki so bila s komunistično partijo v dobrih odnošajih, razne komunistične zadruge in tvrdke so v občinskih in pokrajinskih denairn;h ustanovah dobivale kredite.
Vse to je bilo dobro znamo. Toda italijanska vlada se je zdaj končno odločila, da stopi tej partijski dejavnosti na .prste. V bodoče bo skušala preprečiti, da bi partija še nadalje dobivala s svojim monopolom trgovine z Vzhodom dejansko podporo iz tujine. To je namreč po obstoječih zakonih prepovedano. Prav itako bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo onemogočila izkoriščanje javnih ustanov in javnega denarja za partijske namene. Budno bo pazila na razdeljevanje vladnih in poldržavnih podpor: ne bo dajala več naročil podjetjem, ki delaio v korist protidemokratičnih strank; takšnim podjetjem bodo odvzeli tudi uvozna in izvozna do-volienja. Pregledali bodo tudi vsa že dana dovoljenja in koncesije. V kolikor bi se pri tem ugotovilo, da 'o bila dana na nezakonit način a-li v nezakonite namene, bodo preklicana.
Vodstvo italijanske komunistična tnrfiie, k, Sp boii. da s» bodo zdai m;'8no zimanišali viri partijskih finančnih sredstev, seveda slasno T-rotestira. Komunisti r>a niti mal i ne oomislro. ka-i so sami naoravil’. ozJvoma kako dela;o z onoziciio v državah. k:er so na oblasti. Ttal'-'anska vlada iim s predvidenim' ukrepi se vedno ne vrača milo /.a diraeo. kar tudi ne bi bilo v demokratičnem duhu. Zahteva samo od niih. nai spoštuieio zakon in n»; ne postopajo na načine, ki so tud’.
se v Italiji to tudi izvede. Skrb vlade, kot predstavnice javnih koristi, pa mora biti, da učinkovito ■prepreči vsako izigravanje sprejetih .načel. Istočasno mora onemogočiti, da bi to, kar naj velja za ene, ne veljalo za druge. Togliatti namreč že demagoško govori o takšni možnosti. Zato mu je treba jasno dokazati, da ne gre pri tem za obrambo koristi ene ali druge stranke, temveč za obrambo demo kracije. To je namreč namen vlad nifr ukrepov, ki imajo, dokler so takšni, v tem svoje polno opravičilo.
bili. Tem trem državam so n. pr očitali kratkovidnost, ker da ne u-vidijo, da bo ponovno oooirožca;. Nemčija- igrala glavno vlogo v *a-hodnoevropski zvezi. Vse stranke, tudi skrajno desničarske, so prejele potrebne parole, *v koi .kor jt. bilo njihovo stališče odklonilno nasproti pariškim dogovorom.
V Moskvi je potekalo vse po vnaprej določenih načrtih. Pr.prei-niški kimavci so sklonili vratove in hrbtenice, vsako nt so g lasje-bi nemudoma končalo v Lubjanki.
O popolnem soglasju govori le komunistični tisk tretjega reda. Glavna glasila o tem molčijo, ker vedo. da v Moskvi ni ugovarjanj.
Inscenacija je bila kar spretne zamišljena, in sicer originalna, ea; je Hitler svojo napadalnost opravičeval s strahom pred Poljsko. Češkoslovaško, Avstrijo, Dansko, Norveško itd. Tudi Malenkov poziva na oboroževanje, kakor da b tega njegov prednik Stalin že- nt izvršil v taki meri, da je ruski narod zdrknil na najnižjo raven.
Vzhodnonemški predsednik de, Grotewohl, je napovedal ustanovitev vzhodnonemške armade; v ostalem tega ni storil prvič. Vendar razpolaga sovjetsko področji Nemčije že davno s svojimi divizijami, čeprav jih imenujejo ljudska policija. Te divizije so bile že n<; nogah, ko v Zahodni Nemičiji o kakem nemškem vojaku ni bilo nt duha, ne sluha. Sedaj bodi) par spremenili zgolj imena, in .še h j tridesetletni general-lajtnant Hein Kessler bo s svojim do sedaj prikritim delom nadaljeval očitno.
V Moskvi so kimavci tuiiJi ž<-sprejeli imenovanje vrhovnega poveljnika priprežniških armad. P-vesteh iz Moskve je Kremelj Ka mesto določil sovjetskega maršali Rokosovsikega, ki je že nekaj le poljski obrambni minister, dejansko pa najvišji oblastnik na, Poljskem.
Tako so v Moskvi pričeH z novim obdobjem hladne vojne. To * obdobje naj bi karakterizlralo (rožljanje s sabljo .ropotanje z bohnoin in trobentanje k poplahu. Sovjeti tudi v novi z&sedbi vodilnih vidu-zvesto vztrajajo na Stalinovem izročilu živčne vojne. Ce bi jim ne šlo za pojačanje in razširitev le vojne, pač pa bi jim bil v re«nic■ pri srcu svetovni mir, bi spreje-1' zahodne predloge, ki jim nudijo dovolj priložnosti za pametne razgovore. Moskvi je Zahod ponudi; diplomatsko izmenjavo misli o vseh evropskih vprašanjih. Mdskvai je te predloge zavrnila iz tfcjazni, da bi bilo konec hladne vojne...
Uničujoč poraz strank ekstremistov v Berlinu
V nedeljo so v zahodnem Berlinu volili nove poslance za svoj občinski svet, ki je obenem tudi deželna skupščina. Udeležba je bila velika, skoro 92-ods.totna, toda samo tri stranke so dosegle več kot 5 odstotkov glasov, ki so jih upravičili na udeležbo pri razdelitvi poslan-sfch mest. Vse ekstremistične skupine, tako nacistična desnica kakor 'komunistična levica, so doživele popoln poraz in ne bodo v novem deželnem parlamentu zastopane niti z enim samim poslancem. Tako so Berlinčani, ki žive sredi komunističnega morja ter ga zaradi tega dobro pozne jo, pred vsem svetom dokazali, kako obsoja komunizem in druge totalitarizme tisti, iki jih je imel priliko okusit'. Za komuniste, ki vedo vedno toliko povedati o svoji priljubljenosti pri ljudskih množicah, nad katerimi gospodarijo, je berlinski, poraz sramota, katere ne bodo nikdar o-prali.
Demokratične stranke so z rezultati berlinskih volitev v glavnem zadovoljne. Predvsem velja to za socialiste, ki so v bistvu ohranili svoj dosedanji delež glasov (okrog 44 odstotkov) in1 so izrazito najmočnejša stranka zahodnega Berlina. V novem parlamentu bodo i-meli 64 poslancev, to je enega nad polovico. Absolutna večina bi jim sicer omogočila, da sestavijo zgolj socialistično vlado, toda njihov vodja. dosedanji župan Otto Suhr, je izjavil, da je večina enega samega poslanca preslaba, da bi vladala deželo. Zato bo skušal sestaviti vlado skupno s krščanskimi demokrati. ki so pri teh volitvah povečali svoj delež glasov od 24,6 na 30 odstotkov in so si pridobili 44 poslanskih mest. Preostalih 19 poslanskih
mest pripada liberalni stranki, ki
je pa ipri teh volitvah utrpela precejšnje .zmanjšanje svojih glasov. Videti je namreč, da dobiva politična borba v Nemčiji, podobno kakor v anglosaških državah, vedno bolj obliko dvoboja med dvema skupinama, .socialnimi in kržčan* skimi demokrati, medtem ko se o-stale politične stranke počasi top<5.
Ce se bodo uresničile napoved; o novi koalicijski berlinski vladi, potem bomo imeli v Nemčiji zanimiv položaj:	krščanski	demokrat,
in socialisti bodo v Berlinu eode lovali, v Bonnu, to je v osrednjem nemškem parlamentu, pa si bod stali nasproti kot vlada im ostra opozicija.
Konferenca petih za razorožitev
Leto dni je poteklo odkar je bi L predsednik Eisenhower v Združenih narodi*- izrazil misel po ustanovitvi mednarodne ustanove za izkoriščanje atomske energije v m: roljubne namene.
Zamisel je medtem napredovala. V pogajanjih, ki so potekala med Združenimi državami in Sovjetsk.. zvezo, je tudi slednja obljubila svoje sodelovanje.
Medtem so se pa zastopniki Združenih držav, Sovjetske zveze. Vel, Britanije, Francije in Kanade v Združenih narodih načelno spora-zjumeli, da bodo februarja prihodnjega leta v Londonu pričeli pogajanja za zmanjšanje odosrio omejitev oboroževanja.
Upati je, da bodo medtem premostili še preostale težave, ki zavir-.. jo izvedbo zamisli, ter da bodo v postavljenem roku res pristopili i rešitvi tega važnega vprašanja, od čigar -rešitve v veliki meri zavihi ohranitev miru na svetu.
VESTI z GORIŠKEGA
Beneška četa na zatožni klopi
klevetniki slovenskih duhovnikov pa ne
Slo v enska Benečija se drami
Italijanski tisti napovedujejo sko ajšnjo Kazensko razpravo proti oripadnikom Beneške čete, ki je med vojno sodelovala s slovenskimi partizani.
Pri stvari gre za očitno kršitev mirovne pogodbe, kajti nje 16. člen e glasi dobesedno: »Italija ne bo niti preganjala, niti motila italijanske državljane, zlasti ne pripadnike oboroženih sil, samo zaradi tega ,ker so med 10. junijem 1940 in dnevom vstopa v veljavo pričujoče mirovm pogodbe izrazili svojo naklonjenost pravdi zavezniških in združenih sil ali ker so v prid njej vodili kako borbo (condotta una rzione).«
Z .napovedanim kazenskim preganjanjem pripadnikov Beneške če-‘e bo, če se bo postopek vršil, Ita-,ija kršila mirovno pogodbo, kot «, že krši z ozirom na določilo njenega 15. člena, ker ne nudi Slovencem; ,v Italiji tistih pravic, ki jim pritičejo in ki jih omenjeni člen predpisuje.
Zakaj pa?
Odgovor je jasen: Slovenska Be--•večttja noče umreti, ona se z dneva v dan -bolj živo drami. Zato misli-39 Še krepkeje pritisniti z ustraho-•vanjem in preganjanjem!
Sram jih je, ker so se naši bra-je med vojno po naravneng nagi-du in po sveti zapovedi izrekli za •rdovensko stvar, ko jim pač Italija: ni od leta 1866 dalje nič drugega nudila kot samo prezir in raznarodovanje, to je narodno smrt!
Po zlomu fašizma smo imeli vsi ■državljani, zlasti Slovenci, ki smo ood njim največ trpeli, vso pravico oddahniti ,se in dati pravičnega duska .toliko let zatrtemu čutu pravičnosti! Rili smo v svojih najsvetejših čustvih in pravicah užaljeni, preganjani in ponižani, zato smo •šli .tja, kjer je bil naš naravni pro-titor: proti fašizmu nacizmu, za ntago pravice nad krivico.
Blagor narodom, katerih sinovi -e nosijo v srcu iskro čuta po pravičnosti in junaško odločitev *a ■oonbo proti zlu. Blagor narodom, katerih sinovi so pripravljeni dati življenje za njihovo osvoboditev in •častno uvrstitev med one, ki jim je, pravičnost in poštenost luč življenja!
Beneška četa se je borila za zmago skupne, tudi italijanske pravde, ker j« šlo za zmago svobode nad •zavojevalci, ker je šlo za zmago demokracije proti fašizmu in nacizmu.
Prav te dni so v Milanu vod it e-Sji italijanskih patriotov, to je partizanov, prikazali vso svetost nji-tKjve odporniške sile ter povedali, da je borba partizanov v Italiji bila nadvse pravična borba svetovnega pomena.
Z napovedanim kazenskim preganjanjem pokaže Italija vsemu svetu, da stoji še vedno na strani fašizma in nacizma in da še naprej raznaroduje Slovence v njenih mejah, kakor že pred fašizmom in med njegovo vladavino!
Najlepši dokaz slovenstva
Hkrati pa pokaže Italija vsemu svetu, da v dolini .Nadiže žive Slovenci, ki jih ona od leta 1866 zaman raznaroduje in ki hočejo ostati in živeti Slovenci. To bo najlepši dokaz slovenstva dolin Nadiže in Tera!
Vsa umazanost raznarodovalne politike bruhne na dan in v svet! iSram jih je, ker Slovenci v dolini Nadiže in Tera še žive.
„Bilo bi za vero in za domovino boljše, če bi se mons. Trlnko ne rodil" g
Demokristjanska vlada dovoli preganjanje in raznarodovanje naših bratov v dolinah Nadiže in Tera, ne zna pa ali noče sodno preganjati tistih, ki so sestavili in po Slovenski Benečiji širijo sledeči letak, ki ga ponatiskujemo iz »Matajurja«, glasila beneških Slovencev:
»Dne 26. junija je umrl v svojem rojstnem kraju Trčmunu pri So-vodnjah monsignor Ivan Trinko, ki je bil več kot 40 let profesor v nadškofijskem semenišču v Vidmu.
Dne 30. junija — štiri dni pozneje — je duhovščina iz beneške doline organizirala pogreb, ki je bil, kot je vsem znano, spremenjen v prostaško slovensko komunistično manifestacijo.
Med obredom se je dogodilo ce-
lo,	da s0 prinesli u cerkev vence s trakom jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo.
Ta pogreb je bil -najbolj jasen dokaz tega, kar misli del duhovščine v Nadiški dolini, in pravično priznanje delovanju kot ga je vršil pokojni, ki si je nadel naziv »Zamejski« (to je stran meje). Najvišje pokrajinske oblasti, cerkvene in politične, so se povzptele... peš prrav do Trčmuna, da bi izkazale čast pokojniku.
Prebivalstvo Nadiške doline pa je ostalo doma, ker je oprravljalo svoje vsakodnevno delo.
Zakaj naši ljudje niso prrišli, da bi izkazali zadnji pozdrav monsi-gnorju Trinku?
Zato, ker kot pokrajinski svetnik ni storil ničesar za stoje rojstne doline in je kot vzgojitelj pokvaril svoje najljubše učence. Dokazi za to so navedeni na priloženem listu.
Sodba, ki jo ima naše ljudstvo n monsignorju Trinku, je naslednja: Bilo bi za vero in za domovino boljše, če bi se ne bil rodil.
Bog naj bo milostljiv njegovi duši in naj ponovno pripelje na prano pot naše duhovnike v interesu vere in za mir med našim prebivalstvom.
Cerkvene in civilne oblasti bi se morale zavedati težkega verskega in političnega položaja, ki nastaja v naših dolinah, in bi morale energično ter takoj intervenirati, da bi preprečile protiverskim in protidr-žavnim tokovom, da bi se uveljavili v naših zdravih dolinah.«
Zahtevamo sodno kaznovanje krivcev
K temu letaku, razširjenem v obliki okrožnice, dodaja »Matajur« sledečo pripombo:
»Ne bomo objavili tudi prevoda tistega lista, ki je bil priložen n zgoraj navedem okrožnici.
Vzrok za tako opustitev lahko takoj navedemo: omenjena priloga vsebuje obtožbo, obrekovanja in žalitve na račun večje skupine slovenskih duhovnikov (kar vse spada pod kazenski zakonik).
Te obtožbe so nanizane v tako ■nizkotnem in prostaškem duhu, da niso primerne za objavo v našem listna, ki je, sicer skromno, toda pošteno glasilo beneških Slovencev.«
»Matajurjeva« odločitev, da drugega lista, priloženega k objavljeni okrožnici, ne objavi, se nam z nacionalnega in verskega stališča ne zdi, opravičena.
O O S P O DARSTVOI
KRMLJENJE ŽIVINE
Vsak gospodar mora svojo živino »ravilno in dobro krmiti, hkrati pa roora seveda paziti, da jo -krmi na m j cenejši način. Predvsem mora v jeseni preceniti, koliko in kak-štto krmo ima v zalogi do prihod-<uje trave.
Ce bo -videl, da mu krma v zalogi ne bo zadostovala skozi vso zimo in prvo pomlad, naj si je le hi-
-	ro nabavi dopolnilno količino, da ne ibo živina stradala, mošnjiček pa se praznil, ko bo krma zelo draga.
■	Vsakih sto kg žive živine porabi •dnevno 2 do 3 kg si*he krme. Žival .»d 500 kg teže pa je porabi dnevno povprečno 12 kg. Z ozirom na če podatke, naj živinorejec prera-•čuna, koliko krme -bo njegova živina porabila.
Krma, ki pride v poštev, je: seno, »lama, činkvantinpva stebla, koruzno listje, repa, pesa, korenje.
Ea kg sena velja kot hranilna & nov za tri kg slame; »tiri kg pese veljajo za en -leg sena. Močna krmila, kot na primer otrobi, orehove tropine, en kg »pannello sole« -veljajo 3 do 4 kg sena odnosno ota-'ve. Korenje, peso in repo dajemo ižtvtni navadno v času, ko smo jo prisiljeni krmiti s slamo ali s kakim starim debelim senom. Kore-flje, pesa in repa so lahko preibav-, jive, trda hrana .pa ne. Zato prve tri pomagajb prebavljati drugo.
Mnogo -krme prihranimo z rezanjem. V ta namen dobimo pri kmetijskih konzorcijih slamoreznice, ki i»l jih nabavimo sami ali v družbi drugih živinorejcev.
Rezanju -lahko primesimo razne vrste že imenovane krme. Paziti S« moramo, da od koruznih stebe! vežemo na drobno samo višji, meh-
kejši del. Koruzno listje (škušov-lje) moramo očistiti vseh las, ker sicer povzročajo pri živini zaprtje.
Tako rezanico stlačimo v kako posodo in jo sproti škropimo z vročo slano vodo, kateri dodamo 1/1 do 1/2 melasa na vsako glavo odrasle živine. Melas je črna, -gos-ta, sladka tekočina, ki daje krmi zelo dober okus. Dobimo ga pri kmetijskih konzorcijih.
Cez noč se -taka krma segreje in zmehča, da jo drugo jutro lahko živini že damo Več kot za dva dni hkrati take krme ne smemo pripraviti, ker sicer splesni in živini škoduje.
Ce narežemo večjo količino slame odnosno koruznih vejic, moramo dodati nekaj močnih krmil, kot na primer otrobi, orehove tropine, zmlete koruzne storže s koruzo vred itd., in sicer eden do dva kg na dan na vsako glavo odrasle živine.
S tako rezanico krmljena živina se hitro nasiti in- izgubi velik vamp, ki ga dobi pri krmljenju s samim senom ali slamo.
-Dobro je pokladati mladi živini med -hrano klajno apno ali kako drugo sredstvo, da si napravi močne kosti. Dobimo ga v »Vinoagra-riji« v Gorici ali pri kmetijskih konzorcijih, ki nudijo tudi potrebna navodila.
Ce živina liiže zid z ometom, pomeni, da ji primanjkuje klajno a-pno!
Krmiti moramo vedno ob določeni url in se tega reda držati. Pozimi pa krmimo živino le dvakrat na dan!
Za zaključek pripominjamo, da če ne dajemo rezanice, moramo dati mladi živini dnevno 20 gramov živinske soli, odrasli pa 50 gramov,
Gre namreč za pravo zločinsko početje, ki spada res pod kazenski zakonik. Časopis pa je upravičen in dolžan braniti resnico pred nasilniki in obrekovalci, ki se skrivajo za anonimnostjo.
-Iz objavljenega letaka-okrožnice prihaja sum, da imajo pri njem .tudi duhovniki prste vmes. Slog je preveč duhovniški, da bi mogli trditi, da ga je pisala laiška roka!
Mi vemo, da je italijanska duhovščina v tistih krajih zelo slabo razpoložena do slovenske in splob do vsega, kar je tam slovenskega, tudi do slovenske molitve!
Prizadeti slovenski duhovniki pa bi morali takoj vložiti kazensko o-vadbo proti sedaj morda še -nepoznanim krivcem. Sodna oblast ima dolžnost uvesti preiskavo in krivce izslediti in zasledovati. Ko se njihova imena odkrijejo, se bo proti njim vršila kazenska obravnava.
Ce pa se o-dkrije, da ima res prste vmes tudi kak italijanski duhovnik, ga je treba tožiti naravnost v Vatikan!
Cč bomo samo molčali, nas bodo z dneva v dan bolj hudo preganjali, .raznarodovali in obrekovali!
Sicer pa spada zadeva pod člen 656 kaz. zakonika, zato mora državno pravdništvo takoj iz svojega nagiba nastopiti. Dobro pa bo, da državno pravdništvo o tem kdo obvesti, da ne bo kakega izgovora, češ, za stvar nismo niti vedeli!...
SOCIALNA VPRAŠANJA
Za zaščito deklet pred zapeljivci
Pri naraščajočih pojavih samomorilnih poizkusov in zločinov, ki jih nesramno in cinično zapeljana dekleta v obupu izvršujejo, izhaja, da so dekleta pravzaprav pred zverinami v1 človeški podobi premalo zaščitena. Zato je prav, da se družba zgane in pristojnim zakonodajnim organom predoči potrebo večje, stroge in -učinkovite -zaščite.
Zakon pravzaprav kaznuje samo tistega poročenega moškega, ki se pod obljubo poroke spolno združi z mladoletno žensko. Predvidena -kazen (člen 526 kaz. zak.) teče pa le od L.:. m ..... do sest let zapora.
Kaj pa tisti, ki žensko zapeljejo, ko niso poročeni? In tisti poročeni moški, ki zapeljejo že polnoletno žensko?? Oni, -izgleda, ženske lahko varajo in zapeljujejo z obljubo poroke, ki je potem ne sklenejo!...
Civilni zakon nudi takim ženskam le možnost odškodnine, če ro si z ozirom na obljubljeno poroko pripravljale »balo« in zaradi tega morda tudi dolg napravile! Pa še tu mora obljuba poroke izhajati jasno iz prismene listine!
Ce je zapeljana ženska rodila, i-ma seveda pravico zahtevati prispevke za prehrano otroka. Toda dokazati mora zo-pet z neoporečno pismeno listino, kdo je oče otroka!
To je vse premalo, kar nudi zakon v zaščito zapeljanih dekle:! Menimo, da bi zakon moral predvidevati strogo zaporno kazen in. visoko denarno kazen za vse pri-
nehaj za uradnike žrtoe fašizma
Leta 1949 je j?oslanec Belloni predložil zakonski predlog št. 1002, da se popravi krivica, ki jo je fašizem storil mnogim, ki so zaradi svojega zadržanja, nasproti fašizmu izgubili službo.
Zdaj je jposlanec Macrelli Bello-nijev predlog obudil c zahtevo, da se takoj izglasuje in odobri zšbkon, ki naj popravi krivico ne le tistim, ki so bili odpuščeni iz službe z izrecnim poudarkom njihove protifašistične usmerjenosti, ampak tudi vsem tistim, ki jih je fašizem krvično ocenil kot nezmožne za delo odnosno strokovno nesposobne, da jih je -lahko vrgel iz službe. Tako namreč .glasi -zloglasn-a okrožnica fašističnega ministra Della Tor-re od 28. febr. 1923, ki je ukazala, da se morajo vreči iz službe kot »nezmožni«, »nesposobni« in »lenuhi« tudi tisti, ki niso bili vneti za fašizem.
Turinska »La Stampa« od 7. t. m. pozdravlja ta zakonski predlog zelo -toplo in pravi, da je povsem pravičen in upravičen, in se pritožuje, da je bila dana možnost zopetnega sprejema v službo neštetim fašistom, ki so bili pravi odurni preganjevalci državljanov in zoprni oblastniki, medtem ko se j>o tolikih letih zloma fašizma še ni popravila krivica žrtvam istega.
Tudi mi Slovenci v Italiji pozdravljamo predlog poslanca Ma-crellija in besede turinske »La Stampa«. Hkrati pa -upamo in želimo, da se krivica popravi tudi tistim našim slovenskim sorojakom, ki službe niti nastopiti -niso mo;;.i samo zato, ker so bili Slovenci, ki jih je fašizem smrtno preganjal!
lo	hiti ene stojnice jz Brd. Za prihodnje leto -naj se kdo le zgane, saj mu bo zelo koristilo, če pride točiti dobro domačo kapljico. Pa še kako klobaso naj nudi zraven!
Razstava živine je tudi uspela. Tu so se slovenski živinorejci izkazali! Imena nagrajencev pa niso še znana.
Goriške trgovine niso imele zadovoljivega števila obiskovalcev. ‘Zato moramo reči, da se nekdaj cvetoči semenj sv. Andreja spreminja vedno bolj v navadno zaba-vališče za otroke in mladino!
so, da- se tak predlog ne more vzeti v -poštev, ker -je treba spoštovati občinsko avtonomijo!
Ker neofašistični poslanec s svojimi vprašanji nadaljuje in pravi, da se javnost -nad temi spomeniki zgraža, upamo, da dobi od strani ministrstva še kak krepkejši nje mu primeren odgovor!
Ustanova vojnih invalidov razpisuje natečaj za tobakarno v Stan-•d-režu pri Gorici.
Obrtnico za tobakarno lahko dobi samo vojni invalid. Ker teh v Standrežu in Gorici ne manjka, svetujemo najbolj potrebnim, da se natečaja udele-žč!
Novi podppefelit
V	Gorico je te dni prispel novi podprefekt dr. Domenico Dicuonzo. ki je že prevzel svoje mesto. Želimo, da bi se počutil zadovoljnega med nami in da bi ,z nami ravnal pravično, brez vsakega predsodka do Slovencev.
Neprimerno vprašanje
Monarhistični -zastopnik v gori-škem občinskem svetu, odvetnik Pe-droni, je stavil na župana vprašanje: ali ne misli podvzeti korake, da bi osrednja oblast zahtevala od Tita vrnitev odpeljanih v maju 1945?
Bolj primerno vprašanje bi bilo tisto, ki bi ga morali staviti slovenski občinski svetovalci, in sicer: ali ne misli gospod župan najeti nar metlačev, ki naj pometejo iz Gorice še zadnje ostanke fašističnih smrdljivcev?!
Semenj sv. Nndreja
V	ponedeljek 6. t. m. se je za semenj sv. Andreja vreme zvedrilo in privabilo v Gorico lepo število liudstva. Semenj kot tak pa ni nudil mnogo. Prevladovale so igrač«1 in slaščičarne. Razstava vin je bila lepa in okusna. Le škoda, da ni bi-
Pičla odškodnina
-Lanska toča je kmetom v goriški okolici povzročila ogromno škod«) Prav posebno je bila prizadeta šte-verjanska občina. Kmetje v Jazbinah in v Valerišču so bili ob ves pridelek. Hudo škodo so pa utrpeli tudi Brda.
Razen že imenovanih, so v gorički '-olici utrpele škodo vasi O-slavje in Stmaver, v k-rminski Ple-šivo, v dolenjski pa Skri-ljevo :u Rutarji.
Na poziv Pokrajinskega poljedelskega nadzorništva so kmetje prijavili škodo, toda delna pomoč 'e -bila- priznana samo nekaterim. Iz Jazbin in Valerišč so -tako le dvajsetim priznali škodo in jim dodelili pomoč v iznosu 2.400.000 lir za kritje stroškov obnovo vinogradov ir. sadovnjakov. Ostalim štirim občinam: goriške, krminske, moške in
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem velikodušnim darovalcem, ki so pripomogli, da se je letošnje obdarovanje naših slovenskih otrok ob prazniku sv. Miklavža tako lepo obneslo. Po mestu v Gorici se je nabralo 69.250 lir, v uredništvu »Kat. gl.« 11.000, v uredništvu »Demokracije« 7.000. ;Skupno 87.250 lir.
Največje priznanje zasluži gospa Kati Kerševani, ki je tako požrtvovalno in s tolikim uspehom v imenu odbora nabirala darove okrog naših goriških rojakov.
Ljubi Bog naj bo vsem bog >( plačnik! Otroci naj pa za svoje dobrotnike molijo.
-Istočasno priporočamo slovenski javnosti, naj še naprej skrbi za naše otroke in revne dijake. Potrebe enih in drugih so velike. Uredništvi »Kat. gl.« in »Demokracije« bosta radi sprejemali in objavljali poslane darove.
Uredništvi »Kat. glasa« in »Demokracije«
Darujte
za »NAŠ DOM«
v Londonu
Darove sprejema uprava Demokracije
dolenjske občine so pa pritnali
3.600.000	lir.
Odmerjena pomoč je, žal, zelo majhna v primeri s škodo, ki so jo kmetje utrpeli. Za prizadete oškodovance se postavlja vprašanje, od česa živeti in s čim obnoviti nasade, ki še tekom prihodnjih let ne bodo rodili in dejali potrebnega pridelka.
Prejel je odgovor...
Neofašistični poslanec Colognat-ti je stavil na notranjega ministra vprašanje, ali je bila vzeta v pretres zahteva po odstranitvi slovenskih spomenikov padlim v Pevmi in v Steverjanu.
Odgovoril mu je podtajnik Rus-
mere varanja in zapeljevanja deklet. Poleg tega pa bi -moral da:! zakon tudi možnost dokazovanja s pričami.
Spretni zapeljivci znajo zapeljati dekleta na vse mogoče načine!
'Najboljša obramba proti td*.im -nečimurnežem je pa v dekletih sa- k -mih, ki, naj slepo ne verjamejo prvemu gizdalinu, ki jih mami z darovi, parfumi in sladkimi besedami.
Na starših je dolžnost resne vzgoje in nadziranja ter pravilnega in pravočasnega svetovanja in tudi 11-ka-za!
IZ SLOVENIJE
JUGOSLAVIJA CLAN1CA.
SVETOVNE ORGANIZACIJE POTOVALNIH AGENCIJ Na zadnjem mednarodnem -kongresu potovalnih agencij (FIAV) v Lizboni so sprejeli v to svetovno organizacijo tudi Jugoslavijo. Kot prvi ukrep tega sprejema so sklenili podaljšat v J-ugoslavijo turistično avtobusno zvezo, ki je lani segala od Francoskega Maroka preko Egipta, Izraela, Sirije in Turčije do Grčije.
Prihodnji kongres -te .zveze ibo v jeseni 1955 v Dubrovniku.
t Prof. Leo aiilcSEah umrl
V	soboto 4. t. m. je nenadoma, zadet od srčne kapi, umrl v Krmi-nu prof. Leo Obleščak, star -komaj 42 let. Pokojni prof. Obleščak ja poučeval angleščino in italijanščino na -nižji srednji šoli s slovenskim -učnim jezikom v Gorici.
Pokopali so ga v nedeljo 5. t. m. ob lepi udeležbi tudi slovenskih profesorjev in dijakov iz Gorice.
Pokojni prof. Leo Obleščak je b<I človek dobrega srca in mirnega značaja.
Njegovim preostalim naše iskreno sožalje!
KRITIČNE CENE
Ukrepi za znižanje cen postajajo zadnje ča-se že smešni. Tega ne prikriva niti »Ljubljanski dnevnik«, ki je pretekli teden prišel do zaključka, da ni mogoče »občutno znižati cen v trgovini, kajti dobički v trgovini so minimalni in tudi, če -bi ta sredstva (iz »neopravičljivega« zaslužka v trgovini) vložili za znižanje cen-, hi- pomenilo -to le trenutno -znižanje, nikakor pa- ne solidnega prispevka k stabilizaciji trga«.
V Skoplju so nekaj časa vrgli cene- mesu od preko 250 din na- 80 din. To pa za-radi res nespametnega ukrepa. Nekemu podjetju so namreč zaplenili 40 milijonov dobička, katere so nakazali raznim mesnicam, ki so tako iahk-o prodale meso po nerealni ceni... To, se razume, je traja-lo le, dokler niso porabili 40 milijonov!
V Sa-rajevu so znižali cene volnenemu .blagu na 1070 din iza meter. Toda »s tem se niso okoristili ljudje, ki žive od svoje plače, marveč špekulanti, ki so pokupili večje količine bla-ga, ki ga bodo lahko že v kratkem preprodajali po 4, 5 in 6 tisoč dinarjev za meter.«
Ti kratkovidni ukrepi pra-v gotovo bolj škodujejo kot koristijo stabilizaciji trga, kar povzroča gospodarsko zmedo in negotovost celotnega- položaja, česar so se Tito ■in njegovi gospodarski strokovnjaki končno začeli zavedati.
ZA ZAŠČITO OTROK
V tednu otroka so ustanovili poseben Sklad za. zaščito otrok. Ta sklad ima dva glavna namena:.zagotoviti pravilno in močno hrano čim večjemu številu otrok in jih čim bolj -zaščititi pred boleznimi!
V Ljubljani -so do 1:5. novembra razna podjetja prispevala v ta sklad 3,5 milijona din; v Celju do konca oktobra že nad 7 milijonov 600 tisoč din; v Kranju 5 milijonov; v Mariboru 4,1 milijona.
MIzflf|i I kmetovalci V podjetnih! •
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete mufi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal« Sonnlno, a 4
DROGERIJA
AHTOH PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Komu - Tel, 3009
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
V*
Cormona - prov. Gorizia
Leto Vlil. - Stev. 30
D EM O K R A CI J A
Stran 3,
»Možgansko pranje“
Ni mogoče istočasno govoriti in poslušati, čeprav o tem navadno ne razmišljamo. Moderni človek, ki istočasno počenja različne stvari, se redkokdaj zaveda, kako škodo s tem povzroča svojemu živčnemu ustro-j(u. Take obremenitve rodijo površnost, pozabljivost in živčnost; miselni mehanizem propada.
Britanska mornarica je skrbno preiskala, kaij se zgodi, če človek
■	opiavi.a istočasno različne stvari. Kdo bi mogel še jasno misliti, če prihajajo poročila in ukazi drug vrhu druigega; če brnijo telefoni, tiktakajo daljnopisni aparati, drvijo mimo nas prikazi televizije in če z vseh kotov hreščijo zvočniki’
Piri enem izmed poizkusov so postavljali vprašanja v hitri zapovrst-,nosti. Ce ie med vprašanjem in odgovorom potekal kratek odmor, so bili odgovori do 98 od sto pravilni. Kakor hitro pa so se vprašanja in odgovori križali, je točnost odgovorov skokoma padala in končno je nastala prava babilonska zmešnjava.
Ce miselni ustroj le preveč napenjamo, nam grozi pravi živčni zlpm. To je pokazal poizkus, pri katerem je med dvema znanstvenikoma . sedel poizkusni kandidat; Moral je poslušati poročilo, ki so ga večkrat odigrali ,na gramofonski plošči. Istočasno je eden izmed ■zrianstvenikov kandidata monotono opozarjal: »Dobro poslušajte poročilo.« Drugi znanstvenik pa je obenem .postavljal kandidatu najrazličnejša vprašanja in ukazoval: »Odgovarjajte točno na moja vprašanja!«
Le: zelo redki kandidati so uspe-
li,	poslušati nekaj minut .gramofonsko poročilo in istočasno pametno odgovarjati- Ze kmalu so izgubili ■z leve strani udarjajočo zgodbo s plošče in , na vprašanja na desni -tstirani niso znali odgovarjati. Cim bolj so se kandidati trudili, da bi zadovoljili obe izabtevki, tem močneje se je pojavljal v njih občutek omotičnosti. Pričeli so se strahovito potiti, se tresti in končno so se zgrudili pod težo popolnega živčnega zloma.
To trpinčenje miselnega ustroja igra, kakor znano, pr.i tako imenovanem »možganskem pranju« kakršnega uporabljajo pri zasliševanjih v komunističnih državah, ■posebno važno vlogo. Žrtve takega navzkrižnega ognja vprašanj se kaj hit po zamotajo v protislovja in v resnici ne vedo več, kaj so že pred eno uro trdile. Njihovi možgani se pri zasliševanjih tako močno obre-menijjO, da tudi z največjo duhovno energijo niso več v stanju svo je misli pametno izražati.
Miselni sestav pa lahko zblodimo ne samo s pretiranimi drži ja ji, p>ač pa tudi, z otrpmjenjem. Ce naš duh ne prejema od čustvenih organov ■nobenih dražljajev, se dogajajo kaj čudne stvari.
Pri poizkusih so prostovoljnim kandidatom ponudili dvajset dolarjev zaslužka na dan p>od edinim, pogojem, da mirno ležijo ti a mehki postelji. V majhni sobici je vladala popolna tišina. Kandidatom so nataknili' 'na ;oči napol prozorna, očala; skozi katera so postali vsi pred meti megleni. Cez debele rokavice so jim navezali vrečice iz lepenke da so s tem tip popolnoma ohromeli. Vprašanje, kaj px>čenjajo možgani, če jih oropamo vsakega čutnega dražljajo, ni zgolj teoretično igračkanje. Vojaki, ki morajo Ure iin ure ‘neprestano opazovati radarsko zaslonko, na kateri ni mogoče
ničesar videti, se obnašajo, kakor da bi jih udarila slepota, če se nenadoma na zaslonki psojavi označ-ka, ki napoveduje ,da se bliža letalo. Piloti, ki dolgo časa letajo skozi meglo, doživljajo izredne halucinacije.
Kdor vozi z avtom po nezanimivi, ravni avtomobilski cesti, pričenja sanjariti. Monotono drsenje koles, nenaporna vožnja in nespremenljivi nop>ot motorja, vse to u-stvarja hipnoze, ki pogosto povzročajo najtežje avtomobilske nesreče.
Vrnimo se spet k našim prostovoljcem. Ti so v svojem brezdelju kaj hitro zadremali in se pošteno naspali. Ko so se zbudili, p>a so že kmalu prosta!i nemimi, pričeli so žvižgati, prepevati in se sami s seboj razgovarjati. Komaj so čakali, da jim prineso hrane. Mnogi so poskušali krčevito misliti na svoje delo ali pa se ukvarjati z najrazličnejšimi problemi, možgani pa so odpovedali. Niso se mogli koncentrirati in komaj so še znali poštevanko. Misli so se jim izgubljale.
Nato so se pojavile veličastne halucinacije: črte, točke in čudoviti črteii, ki so počasi oživljali. Zrli so v strašila, pravljične živali, veličastne procesije, tuja' mesta.' Iz nič prihajajoči prividi, glasovi in zvoki so se jim zdeli absolutno pristni in resnični.
Mnogi prostovoljci so imeli ob-
čutek, da leži nekdo poleg njih, da so nekaki dvojniki. Nekateri so vzdržali to nirvano šest dni dolgo, mnogim pa je kljub dobremu plačilu postalo tako življenje že po dveh dneh neznosno. Kakor hitro so zapustili malo sobico, so. izginile tudi halucinacije, vendar so še polnih 24 ur zatem občutili močan glavobol, pisava je bila okorna in nečitljiva, misli nejasne.
Dlake na jeziku
Ljudem s hudobnim jezikom so ljudje sponašali, da nimajo dlak na jeziku. Dejansko pa jih nima niti tisti, ki nikoli ne spregovori žaljivke.
Na Japonskem psa je zdravnik dr. Tatsuro Matsuda ugotovil, da so mnogim bolnikom, ki so le preveč pogosto jemali penicilin, zrasle na jeziku črne dlake. Tudi nemški in ameriški zdravniki so ugotovili, da penicilinske tablete in žvečilni gumi s primesjo penicilina ugonabl.ia-ta koristne bakterije v ustni duplini. Na ta način je mikroskopič-no majhnim gobicam, naselitev v ustni duplini omogočena. Penicilin je izloček neke plesnive 'gobe in ima namen, da uničuje bakterije, ki se naselijo na krmiščih te gobice.
Neprijetne dlake izginejo, če bolnik preneha 2 jemanjem penicilina.
Zaslužki športnih zuezd
V prvih začetkih športa je nasto- tisoč dolarjev (6,2 milijonov lir).
pal zgolj amater, to je človek, ki se je športno udejstvoval iz čis.te, zabave, užitka in ljubezni. Sele ko so se pojavili prvi gledalci na a-reni in športnih igriščih, se je nekdo domislil, da bi bilo koristno izrabljati javno radovednost v pri-, dobitne namene. Isti pojav, ki se je y najmodernejšem času ponovil tudi v političnem življenju med nedemokratičnimi političnimi strankami.
Danes skoTO ni športne panoge, ikjer ne bi -bila postavljena ločnica med amaterjem in poklicnim športnikom. Danes pa ne plačujejo zgolj športnega znanja. Moderni razvoj je tudi šport .premaknil iz svojih prvotnih kolesnic. Nekdaj so športna igrišča prikazovala zmogljivosti, napore in muke, danes odločata senzacija in privlačnost. Največja športna zaslužkarica je zato žena. ki jo je -njen menažer primerno »zgradil« in privlačuje s svoiim i-menom množice kot magnet. To je 'Sonja Henie. Njeno premoženje cenijo na okrog 13 milijonov dolarjev (nad 8 milijard lir). Pridobila si -,ga je v dvajsetih letih na drsanju. s filmom in drugimi posli. Njen naivišji tedenski zaslužek ie znašal 20.000 dolarjev (12,5 milijonov lir).
Njena . konkurentinja, Barbara Scott, olimpijska -zmagovalka leta 1948, zasluži tedensko najmanj 10
Na seznamu moških športnih dobičkarjev so prvi boksarji, Jack Dempsey ie v letih 1920 - 1930 zaslužil okrog 5 milijonov dolarjev (nad 3 milijarde lir). Naj višji honorar vseh časov za enkatno srečanje je prejel njegov konkurent Gene Turmey 1. 1927 za svojo drugo borbo proti Bempseyu 990.000 dolarjev (skoro 600 milijonov lir). Maks Schmeling je zaslužil okrog 1,5 imilij. dolarjev. Danes so zaslužki bokserjev znatno manjši. Vendar računa svetovni mojster Rocky Marciano za eno srečanje še vedno na 200.000 dolarjev honorarja.
Nogometaši zaslužijo v Južni A-meriki še vedno po 300.000 lir na mesec. Tudi v Italiji plačujejo podobne mesečne honorarje najboljšim nogometašem. Angliji so mnogo skromnejši — 90 - 120 tisoč lir mesečno zaslužijo najboljši nogometaši.
Atomska sila » miroljubne namene
Na Angleškem so prepričani, da ,bo le naslednje pokolenje uporabljalo atomsko silo tako v gospodinjstvih 'kakor v tovarnah. Premog ne. 'bo igral več važne vloge. Ožji Churchillov svetovalec na znanstvenem področju, ki se je pred kratkim pogajal z avstralskimi strokovnjaki o bodočih dobavah uranove rude, je napovedal popolno preobrazbo britanskega gospodinjstva 'že v nekaj letih. Atomski časi prinašajo boljšo svetlobo In več toplote. Predelava bo seveda stala denarja; še vedno pa znatno manj kakor pa je stala prva atomska bomba, ki so jo odvrgli nad- H troši mo. Ta je stala namreč pol milijarde funtov šterlingov ali 850 milijard lir.
Do sedaj je atomska znanost v prvi vrsti služila izdelovanju atomskih orožij, odslej dalje pa se trudijo strokovnjaki, da bi te neznanske sile vključili v koristne namene, ne le iza pogon tovarnam, pač pa tudi 'za zasebno gospodinjstvo.
V	tem času porablja Velika Britanija za gradijo atomskih obrato-vališč in za atomska raziskovanja na teden eno milijardo 700 milijonov lir kapitala. Velik del tega zneska je namenjen temeljnim delom zato, da hi atom čimprej stopil pod streho domače hiše.
Pogostokrat se postavlja vprašanje: kaj pa bo z angleškim premogom, če bo vsa dela opravljala a-tomska sila? Te skrbi so zanekrai popolnoma odveč. Dr. Bronovski, vodja raziskovalnega sveta premogovne industrije, je mnenja, da bo premog pri uvajanju atomske sile na svoji pomembnosti samo še pridobil. Britanska industrija bo namreč v prihodnosti potrebovala mnogo več energije, kakor pa je zmorejo dobaviti premogovniki. Le pomočjo novih virov energije bo Anglija lahko ohranila svoje mesto kot vodilni gospodarski narod sveta.
Prva angleška proizvajalnica a-tomske energije je že v delu in bo
kmalu dogotovljena. Ta bo proizvajala električno energijo. Ze zdaj imenujejo ta vir pridobivanja »a-lektrika«. To pa zato, ker bo ta obrat poganjala atomska sila: Zaenkrat bo ta »alektrarna«, ki leži v Cumberlandu, proizvajala 50 tisoč kilovatov električne energije, kar zadostuje za .oskrbo srednje velikega angleškega naselja. Kasneje bodo podoben obrat postavili na Škotskem.
Oba obrata bosta proizvajala velike količine toplote. V Ameriki so že pričeli s poizkusi, s katerimi bi uporabili toploto, ki se sprosti ob ohlajevanju atomskih reaktorjev, za kurjenje stanovanj. Nekje drugje v Ameriki segrevajo s to sproščeno toploto vodo, ki poganja parne turbine. iZdaj gre za to, kako, bi te orjaške količine toplote še u-spešnejše uporabljali.
Haho bodo preganjali meglo?
Megla je največji sovražnik cestnega prometa po mestih in tudi po podeželskih cestah. Megla množi cestne nesreče in zavira odtok prometa.
Na kratki, zato pa najlepši cesti na vzhodni obali Združenih držav, na znanem New Jersey Turnpike, postavljajo na vsakih štiri sto metrov desetmetrske drogove. Na vsakem drogu je pritrjen orjaški lijak 7. obsežnim ventilatorjem, ki ga poganja elektromotor z močjo 30 konjskih sil. V neki določeni razdalji od drogov so na nizkih podstavkih postavljene »magične oči«. Fotocelice, ki izžarevajo infrardeče žarke, so za človeško oko nevidne.
Kako deluje naprava? Ce se pojavi med fotocelico in žariščem infrardečih žarkov megla določene gostote, sproži ta ventlator, ki vsesa v eni uri kakih 100.000 kubičnui metrov zraka, ga segreje in izpiha z mogočnim lijakom čez. cesto. Vsak drog na ta način očisti kakih 300 metrov ceste pred meglo. »Vremenski mojstri«, kakor imenujejo
napravo, so prvi poizkus za preganjanje megle. Dosedanji poizkusi so se> menda kar dobro obnesli, le stroški vzdrževanja so zaenkrat še previsoki. Mislijo pa, da bodo tudi ta nedostatek odstranili.
Pivo in zdravje
Vseučiliški profesor dr. med. Vi' ljem Stepp je na podlagi dolgoletnih raziskovanj ugotovil, da je pivo ne samo okrepčujoča pijača, ne samo redilni »tekoči kruh«, pač pa tudi izredno 'zdravilno poživilo.
Omenjeni zdravnik je predpisoval pivo pri lomih kosti. Piv.u ta zdravnik pripisuje pomembno vlogo pri želodčnih operacijah. Priporoča ga rekonvalescentom, ker vzbuja tek, malokrvnim in sploh bolnikom, ki -so izgubili znatne količine krvi. Posebno je pivo priporočljivo — po mnenju tega zdravnika — za živčne ljudi; 'take, ki so nagle jeze in tudi za ljudi, ki so ■telesno izčrpani zaradi prekomernega dela in naporov. Za nespečn: je prav posebno priporočljivo močnejše pivo, ki je, po mnenju tega zdravnika, pravo zdravilo. Pivo zdravnik priporoča nosečim in doječim materam v količinah po pol litra na dan.
Z eno besedo: V ocenjevanju piva je nastala prava revolucija. To pa nišo samo ugotovitve omenjenega zdravnika, pač pa se s temi raziskovanji ukvarjajo kemiki, biologi in zdravniki. Posebno Angleži so dognali, da pivo ne vsebuje zgolj alkohola, ogljikove kisline, škrobnega sladkorja, beljakovin itd., pač pa tudi celo vrsto amino kislin in predvsem . -znatno količino dveh važnih vitaminov, laktoflavin (vitamin B 2) in nikotinsko kislino (antipelagravitamin).
Prof. Stepp pri svoji obrambi piva ni prezrl nevarnosti, katerim se izpostavljajo prekomerni pivci piva. Zato resno svari obilne uživalce piva- pred .težkimi obolenji, katerim se izpostavljajo.
Kralj je prepovedal nogomet
Nogomet, ki ga ponavadi pripisujemo angleški iznajdljivosti, so poznali narodi še v časih, ko po Angležih ni bilo ne duha, ne sluha. Tudi o zahodni kulturi v teh čas h še ni bilo sledov. Ze pred štiri tisoč Jeti, to je še predno so bile Dostavljene egiptske piramide, so Kitajci že pridno igrali nogomet. »Ce,nši« so imenovali 'to svojo igro. Takrat še niso igrali z dvemi moštvi, pač pa so streljali ustnjato žogo v ena sama vrata, ki so bila r.-krašena s pisanimi svilenimi trak-v vi. Najboljši strelec je bil zmagovalec.
Nogomet v današnji obliki so pa v resnici iznašli Angleži. Tam so že v samih začetkih igrali z dve ma nasprotnikoma. Da je šlo pri takih igranjih precej živahno, Izhaja iz neke kraljevske prepovedi k XV. stoletja, po kateri je bilo nekemu britanskemu mestu prepovedano, da na mestnem področju igrajo nogomet. vsaki igri, tako ■zatrjuje prepoved, so bile vse šipe okoliških hiš razbite.
Vse do XIX. stoletja niso poznali pri nogometu pesebnih igralnih pravil. Sele cambridgeski predpisi so v igro uvedli določen red. V > stalem so ti predpisi dovoljevali i-gralču, da je žogo vzel v roko in jo odnesel.
Pred kakimi osemdesetimi leti je nogomet postal množični šport. K temu je pripomogla takratna angleška navada tako imenovanega potujočega pokala. Na evropsko celino so nogomet, upeljali šele razmeroma kasno. Leta 1889 je bil na Dunaiu ustanovljen prvi celinski nogometni klub. Leta 1901 so prvič našteli 100 tisoč gledalcev na neki nogometni tekmi. Petdeset let nato, 1. 1953, so Angleži doživeli na svoji lastni zemlji prvi nogometni poraz. Potolkli so jih namreč Mad-
CMillroa darila
Med mnogimi darili, ki jih je preiel Winston Churchill za svojo osemdesetletnico, je bil tudi volneni pullover, ročno spleten. Ta pul-lover je darilo nekg kmetice z e-nega izmed samotnih otokov otočja Shetland v severnem področju Se vernega morja. Kmetica si je preskrbela mere Winstona Churchilla na ta način, da se je obrnila na kuharico jubilanta, ki ji je postregla z vsemi potrebnimi ftodatki o okroglinah, dolžini in drugih intimnostih predsednika britanske vlade.
OD TU IN TAM
Sovjetski napori za pridobivanje novih obdelovalnih področij tudi v krajih, kjer doslej še ni bilo moči ukvarjati se s poljedelstvom, so še vedno vsaj n območju komunistične propagande zelo pomemoni. Predvsem prihajajo tu v poštev Sibirija in Kasakstan. Moskovski radio je pred kratkim napovedat da bodo prihodnje leto lahko nanovo preorali v. teh krajih okrog 17 milijonov hektarjev zemlje. Ob istem času je pomočnik sovjetskega predsednika vlade izjavil, da je v Sovjetski zvezi še toliko ozemeljskih površin neobdelanih; kakor znaša površina Italije in Francije skupaj. Ta orjaški ogramo-politič-ni program poteka istočasno s preselitvijo sovjetskega kmečkega prebivalstva na nova področja. Sovjeti nudijo preseljen,cem prosto vožnjo. Poleg tega prejme družinski poglavar po 500 do 1000 rubljev in za vsakega člana po 150 do 300 rubljev podpore. Kljub temu pa vlada v Sovjetiji še vedno občutno pomanjkanje živil in priprežni-ške države morajo še nadalje dobavljati vse svoje žetvene presežke v »domovino socializma in blaginje«.
* • «
Pred muzejsko palačo v Quebecu v Kanadi stalno odmevajo težki ko raki stražarjev, ki s čuječim očesom budno pazijo na zaklade, ki so nakopičeni v muzeju. Tu so spravljene med drugim tudi dragocenosti neprecenljive vrednosti. Tako je tu poljska stenska preproga razsežnosti 13,50 x 7,50 metrov ' iz, Zlata in srebra v pestrih barvah, • ki predstavlja stvarjenje sveta. Poleg tega so tu nameščene dragocene zlate in srebrne posode poljskih kraljev ter njihova dragocena o-blačila. Stene krasijo zbirke slik svetovnega slovesa. Vse te< zaklade je nekdanja poljska vlada l. 1941, evakuirala iz domovine. Namestili so jih najprej v samostanu sv. A-ne de Beauprč, kasneje pa so jih prepeljali v 400 let stare kleti hotela Dieu. Ko je kanadska vlada sklenila, da komunistični poljski vladi vrne nekaj teh dragocenosti, je predsednik pokrajinske vlade Duplessis na skrivaj prepeljal dragocenosti iz stare kleti v dežel,ni muzej. Ker je muzej last pokrajinske vlade, se zvezna vlada ni mogla polastiti dragocenosti.. Puples-sis je izjavil, da bo vrrfil dragocenosti takoj, ko bo zavladala na Poljskem demokratičnou izvoljena vlada.
m • •
Med javno trgovsko družbo »Crn-ter - orjaško kolo«, ki vzdržuje v dunajskem parku »Prater« največ-jo dunajsko zanimivost, >fOrjaško kolo«, in lastnico zemljišča, na katerem stoji praterska zun,inj,ivost, je nastal nevaren prepir glede višine najemnine. Do sedaj je druž ba plačevala 7000 šilingov na leto, od sedaj dalje pa zahteva lastnica
50.000	šilingov. Če ne bo prišjfl do mirne poravnave; bodo orjaško kolo, ki se vrti na Dunaju že nad 50 let, prodali za staro železo.,
• * * . ! , '
Najnovejša ameriška ženska moda je v šivu krila vdelan kilometrski števec. S to napravo je ameriškim damam, ki skrbijo za vitko linijo, mogoče ugotoviti, ali je bil njihov dnevni »footing« (pešačenje) dovolj izdaten. Počasi se bodo tudi Američanke zopet priučile pešačenja. Bog že ve, kako je treba urejevati ta grešni svet. Naše žene imajo kilometrski števec malo nižje, na odebelelih krčnih žilah, pa ne zaradi linije, pač pa zato,, da. imajo mož in otroci kosilo, da so oprani, zašiti in polikani. Tudi naše perice žulijo pogostokrat kilor metrski števci na prstih nog in. pod podplati.
HiaitiiniiiuHiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiuiniiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiKniiifiiiiminiimmiitiinimiiiiiimiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiHimniiiHiiffiiiiiiJiiifliuifltuiiUitiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiuuKinuiuiiiuiuJUiuaiiuuunHiuiaiiiiiiuiiiiiiiiimuniuiHiutumn
POD ČRTO
ŠOFERSKE GOSTIJE
Filip Bar-in, stari prijatelj, me je obiskal. Zaposlen je v neki mehanični delavnici, pa mu ne gre preveč dobro. Prišel je s svojo mlado- blondinko, ki malo govori, zato pa gp neprenehoma občuduje. Povabil sem dvojico na kozarec bur-gunca. Filip mi je med potjo razodel vso svojo revščino. Suh je kot cerkvena miš. Oba skupaj ne premoreta počenega groša. 2e dva dni nista ničesar zaužila.
To je precej nerodna zadeva. Prav včeraj sem zapravil svoje zadnje štiri franke. Namesto, da- bi delal, sem se s taksijem potepal ves dan po mestu. Rad bi ju povabil k Larivaud-u na kosilo, vendar sem tam preveč znan. Neprijetno bi mi bilo zahtevati na kredit, ko pa sem se doslej izdajal za samostojnega. gospoda. Stvar bom že kako uredil.
»Počakajta me tu. Grem po svojo motorizirano Noetovo barko«, sem jima naročil in odšel.
Ko sem gospodarju izplačal dolžni znesek za prevožene kilometre, so mi ostali še celi štirje franki. Bencina ne dobim od gospodarja vnaprej. Ga bom pač vzel med potjo, četudi po višji ceni.
Tako so zopet enkrat pričele vožnje za moj račun. S povešano za-
stavico na taksametru smo vozili do ulice Beaubourg. Tu je stala restavracija za taksi-šoferje in izvo-ščke. Natakarico sem dobro poznal. Na žalost pa je bila prav ta dan prosta, gospodarja pa nisem poznal. Dvojico kljub temu lahko posadim za mizo. Medtem bom pač napravil dve, tri vožnje in se vrnil.
Vozaril sem po ulicah in — brez sramu — vabil goste s tem, da sem se postavljal na pločnik in od časa do časa zaklical: »Taksi!« Nič! V teku polne ure sem vsega napravil kratko vožnjo za. 3,50 franke — in še to po nekaj kilometrih praznega vozarjenja. Smola!
Da bi usoda še povečala mojo jezo, so drugi taksi-šoferji nakladali pred menoj vrsto potnikov in mi jih pred nosom odvažali. 'Končno sem Iztaknil v Belleville postajališče z živahnim prometom. Parkiral sem kot peti. Štiri vozila pred menoj so odpeljala v teku 10 minut. iSedaj sem jaz na vrsti... Ostal sem tam polno uro. Izračunal sem, da potrebujem najmanj 20 frankov, če hočem pomagati Filipu in njegovemu dekliču. No, ta si mora delati že lepe skrbi! Ubogi Filip! Pretekli sta že dve uri, odkar sem dvojico zapustil.
Končno sem le naložil potnika za Porte de Saint - Cloud, s kovčki vred. To bo 14 frankov z napitnino. Motor pa. je pričel nenadoma krehati. Ni bencina! Na to nisem
pomislil. Napolnil sem torej tank pri bližnjem napajališču; ostalo mi je še 7 frankov.
»Austerlitz, hitro!« — In še kako! Dvajset minut kasneje sem imel v žepu 19,70 frankov — in niti solda več. To bi morda tudi zadostovalo, zato sem barko zapeljal nazaj pred restavracijo.
Tam sta še vedno sedela Filip in njegova blondinka. Igrala sta karte pred praznimi kozarci in pod nezaupliivimi pogledi krčmarja. Ko me je Filip opazil, se je pošteno oddahnil. Ravnodušno sem se pretvarjal: »No, ali sta dobro pokosila?« — »Da, da.« Na tiho pa mi je prijatelj iztresel vse svoje srčno gorie. »Bil sem že v peklenskem strahu, da te ne bo nazaj. Kaj se, ti je vendar pripetilo?« Razložil sem mu vso svojo smolo. Zasmeial se je. Mala pa tudi. Prestala pa sta v resnici nekaj strahu.
»Okrog ene sva pokosila. Sedaj r>a je tri. Vsi gostje so že davno odšli. Krčmar je pospravljal in pometal. Stolice je postavljal na mize. Izgledala sva kot dva polita mucka. Zahteval sem karte, da ne bi vzbuial nezaupania. Da bi krč-maria obdržal pri dobri volji, sem naročil še kozarec rizlinga in nato šp dve kavi. Ko pa te le ni bilo, sem dodal še dva kozarčka češnjevca. Vse to mu je vlilo nekai zaupan ia. Nekako se je prepričal, da z nama ne kaže biti nevljuden.«
»Koliko sta zapravila,?«
»Počakaj, moram šele izračunati. Predjed 3.40, pašteta, za Nanette in mali kruhek. Bila je lačna, saj dva dni ni ničesar použila, revica... K temu pride še moja govedina, potem . . . dva vrčka piva, kava 3 :'n
4	in 7, potem, počakaj . . . Skupai 24.60 frankov.«
»Vraga, denarja ne bo zadosti!« Mislil sem že, da bo mala padla v omedlevico. To gotovo ne bi bilo prijetno, in predvsem tega ni moč: 'avno razkazovati. Le pokoncu glavo!
»S čim smem postreči gospodi?« Krčmar je stal pred nami z mračnim pogledom.
»Dva konjaka ... najboljše vrste .. . imate Martell?« Ni vraga, da ne bi imel Martella. Postregel nama je iz njim kar v pivskih kozarcih.
Filip mi je pošepetal: »Končali 'bomo na policijski stražnici!« Seveda sem vztrajal na tem, da tudi blondinka vzame še majhen kumi-novec.
»Koliko vam dolgujem, gospod krčmar?«
»Vse skupaj?«
»Ne, ne, za te tri kozarce!«
»Dvanajst frankov.«
»Tu jih je štirinajst, ostanek je za natakarico.« Filip se je delal, kakor da bi hotel plačati: »Sedaj sem jaz na vrsti...« Odklonil sem odločno: »Ne, ne«, sem dejal, »saj
sem vaju vendar jaz povabil!«
Krčmar se je vmešal: »Ne preri-rajta se, gospoda! Ce želi gospod naročiti še eno rundo, mu boste vendar dovolili to veselje!«
Filip se je ohrabril in samozavestno odgovoril: Tako je, gospod krčmar. Se eno rundo; konjak je v resnici izvrsten.« Obrnil se je do svoje oboževalke: »Ti boš tudi še en kuminovček?« Dobri otrok ni mogel več govoriti od samega strahu. Res je dekle izgledalo, kakor da bi požrlo nogo od mize. Razpoloženje je postajalo že kar čudovito. Filip in jaz sya prasnila v smeh
—	in, oj čudež! Tudi krčmar se nama je solidarno pridružil. Ni mnoi go manjkalo, pa bi naju pričel šči-pati.
»Ej, dobri krčmarji takoj spoznajo, kdaj imajo opravka s fino gospodo«, se je veselo hvalil. Filip se je od smeha še komaj držal na stolici. Smeial se je tako nazorno, da je nekoliko premočno potegn'1, za zaveso, ki je visela za njegovim hrbtom. Štrbunk! je reklo in na sredi mize je obležala velika napisna tabla: Na kredit ne dajemo! Sedai tudi sam nisem mogel več od smeha. Vse tri so nas lomili pravi krči smeha.
S samimi krči pa zadeva ni bila končana in še mani urejena. Nekaj ie bilo treba ukreniti.
V	tem trenutku so se odprla vrata restavracije in nekdo je zakli-
cal: »Ali je tu šofer?«
in še kako je tu. »Kam bi radi, gospod?«
»V Buttes - Chaumont.«
»V redu! Vrnem se takoj, saj bosta počakala? Krčmar prinesite še en kozarec; tudi vi ste danes moj gost!«
V	Buttes - Chaumont, to Je komaj 7 frankov in niti solda več. Vozil sem počasi, ko sem se vračal. Opazil pa sem Lojzeta* ki me je prehitel s svojim taksijem.
»Lojze! Ustavi! Lojze!« Ni me slišal, vozil je naprej, Kaj storiti?, Najboljše bo, da mu sledim. Tako sem jo rinil ,za njim v divjem str-hu, da. ga izgubim izpred oči. Stresel ga bom vsaj za 50 frankov. Bil je v sluižbi že od 9. ure zjutraj, gotovo ima poln žep drobiža. Nemogoče ga- je dohiteti! Stalno je kak butec pred menoj, in gneča taka, da se Bogu smili. Končno sem ga le vjel v Petit - Chamart-u. Moja dogodivščina ga je zabavala, »I-maš srečo, da sem nekaj malega zaslužil, dam pa.ti pod pogojem, da mi vrneš jutri!«
Cez poldrugo uro sem se vrnil v restavracijo. Filip je veselo .napajal krčmarju. Ves je bil poskočen in razigran, V resnici mi ugaja značaj tega Filipa.
Po dveh polnih požirkih mi je zaupal: »Vse je v polnem redu! Pri igranju na karte sem krčmarja o-lajšal za 60 frankov...«
VESTI s TRŽAŠKEGA
Jugoslouansko - italijanska pogajanja
Po podpisu londonskih sporazumov sta v jugoslovansko - italijanskih odnos.h nastopila skoro dva meseca nekakega zatišja. Na eni in drugi strani so -sicer padale izjave, tisk v Obeh državah je obširno komentiral vse dogodke in razglabljal o bodočnosti, toda raznih komisij, .ki bi morala dopolniti sprejete dogovore, od nikoder ni bilo. Zadnji dnevi septembra in posebno začetek decembra pa so prinesli tudi 'poživitev neposrednih uradnih stikov. Lahko bi rekli, da se iele-zo kuje kar na štirih ognjiščih.
Po svojem odjeku v javnosti je vsekakor najvažnejši obisk italijanskega ministra za zunanjo trgovino Maria Martinellija, ki je 7. decembra prispel v Beeograd, kjer je začel pogajanja za poživitev go-ispodarskih stikov in trgovine med obema državama. Minister Martine Hi je včeraj zaključil svoj obisk, pogajanja pa se bodo nadaljevals v Rimu. Obojestranske izjave ka-'žejo, da j* misija italijanskega *r-i^ovinskega ministra uspela, kar bo koristilo obema narodnima gospodarstvoma, ki se naravno dopolnjuje*«. 'Ni brez pomena, da sta istočasno bili medsebojni diplomatski zastopništvi povišani v veleposlaništva. dtalja je ob tej priliki tudi zamenjala svojega dosedanjega predstavnika v Beogradu. Za novega italijanskega veleposlanika pri jugoslovanski vladi je bil namreč i-menovain Vanni d’Archigrafi, v Rimu pa je ibil v veleposlanika povišan dosedanji poslanik dr. Pavle Gregorič.
Tržaške Slovence pa verjetno še bolj zanima izid nekih drugih pogajanj, ki so začela včeraj v Rimu. Tam se namreč mudi jugoslovanska delegacija, ki sodeluje na razgovorih za ustanovitev predvidene jugoslovansko - italijanske mešane komisije, ki bo nadzorovala izvajanje manjšinskega statuta na obeh področjih Tržaškega ozemlja. Jugoslovansko delegacijo vodi državni podtajnik zveznega izvršnega sveta, CPetar Ivičevih, člana pa sta Slovenca dr. Boris Puc in dr. Stanko Peterin. Slednji je docent pravne fakultete v Ljublani, dr.' Borisa Puca pa itak poznamo. Ko bo enkrat sestavljena mešana komisija, potem bo s tem ustvarjena vrhovna instanca, pri kateri bodo narodne manjšine, ki so ostale na obeh straneh razmejitvene črte, lahko iskale podporo in; zaščito, če bi se ena ali druga vlada pregrešila proti z manjšinskim statutom prevzetim obveznostim.
Prav tako spremlja tržaško prebivalstvo z živim zanimanjem delo videmske konference za ureditev obmejnega prometa med italijanskim delom Tržaškega ozemlja in Jugoslavijo.
Jugoslovansko delegacijo, ki se udeležuje te konference, ki je začela 3. decembra v palači videmske .provincijske palače, vodi d’-. Miloš Bučar, svetnik tajništva za motrenje zadeve Ljudske Tepublike iSlovenije, člana pa Sta Vladislav 'Katana in Zivorad Jovanovič, oba 'iz Beograda. Italijansko delegacijo vodi dr. Fabiani. Do danes člani
delegacij še niso dali nobene po drobnejše izjave in so zato vsa a gibanja o bodoči ureditvi obm , nega prometa neumestna.
Prav tako 3. decembra je bil % Ljubljani prvi sestanek komisi ,e za dokončno določitev razmejitvi ne črte med obema področjema. Tržaškega ozemlja (torej nad Miljami). Italijansko delegacijo razm jitvene komisije vodi polkovn.k Gianfilippo, jugoslovansko pa R -hard Knez. Komisija bo imela svo sedež v Ljubljani.
Tržačani želimo, da bi vse te komisije in konference uspešno zaključile svoje delo, v zadovoljstvo obeh držav, predvsem pa z upoštevanjem naših upravičenih in življenjskih koristi.
Mpisi o mejnem prometu
Osebni promet čez mejne prehode prve kategorije na državni meji se ravna po veljavnih predpisih in mednarodnih dogovorih.
Mali poljski promet je dovoljen na podlagi mejnih izkaznic, in to po navodilih pristojne oblasti.
Cez mejne prehode druge kategorije je dovoljen poljski promet samo peš, k dvokolesi in z vozili, ki jih ne vleče mehanična sila.
• * »
Redni prehod oseb iz Tržaškega ozemlja na področje, ki ga upravljajo jugoslovanske oblasti, je dovoljen samo čez mejni blok pri
1 Škofijah ter je zanj potrebna oseb-! na izkaznica in propustnica, kate-| o izstavi .kvestura. V dokazanih i htnlh i:i nujnih primerih izstavi cpustnico pristojni mejni urad, vendar samo za,eno potovanje.
Propustnica velja največ dva meseca. Zanjo je potrebna prošnja na n- *!colkovanem papirju, v kateri mora biti naveden razlog potovn-n.'a in kateri morajo biti priloženi upravni kolki za 200 lir.
Pi. .od na Tržaško ozemlje s po-droc a, ki ga upravljajo jugoslo-v„..i oblasti, je dovoljen čez isti mejni blok in je potrebno- zanj pokazati osebno izkaznico in dovoljenje pristojnega urada.
Mali poljski promet med Tržaškim ozemljem in med zgoraj navedenim področjem se bo še dalje vršil z mejnimi izkaznicami ter je dovoljen s sredstvi, naštetimi v čl. 2 in to čez mejne bloke, ki so navedeni v priloženi preglednici.
Pri osebah, ki imajo za to upravičene razloge zaposlitve, je za prehod Iz Tržaškega ozemlja na tisti del ozemlja, ki je prešel pod jugo slovansko upravo na podlagi Memoranduma o sporazumu, parafiranega v Londonu dne 5. oktobra 1954, potrebna osebna izkaznica in začasno dovoljenje, ki ga izstavi komisariat v Miljah.
Prebivalcem iz zgoraj navedenega dela ozemlja je dovoljen prihoi na Tržaško ozemlje proti predložitvi osebne izkaznice in začasnega dovoljenja pristojnega urada.
TRŽAŠKI 1J K K PlH H
Izigravanje pa ostane...
V	nedeljo nam je »Primorski dnevnik« spet napisal odgovor, ki ni odgovor, svojim bralcem pa a tem zagovor, ki ni zagovor. Ker bo marsikoga zanimalo, kako se to naredi, mu hočemo opisati v par besedah.
Zgodi se n. pr., -da morajo .titov-ci odgovoriti na naš članek. Članek je zanje neprebavljiv, a odgovoriti hočejo .kljub temu. Kaj storiti? Nič enostavnejšega! Iz članka, na katerega odgovarjajo, vzamejo stavek, ki nikakor ne predstavlja osnovne misli članka in ki dobi, iztrgan iz svoje organske celote, popolnoma drugačen prizvok. Na ta stavek na-vesijo nekaj svojih krepkih laži in argumentov, ki so ne samo neresnični, ampak dajejo stavku in ie zlasti prvotnemu članku popolnoma drug videz in pomen. Vse skupaj olepšajo s primerno količino »borbenih« žaljivk ter stlačijo dobljeni zmazek »zaradi pomanjkanja prostora« v skromno odmerjen' prostor rubrike »Skozi sito in rešeto«. Na ta način jim svojih bu-dalosti brez repa in glave ni treba klobasati bolj na široko. Bralc.i pa dobijo o vseii polemiki popolnoma »jasno sliko« ter vsaj nekateri pri-trjevalno kimajo ljudem, ki v svoji »socialistični« vnemi pozabljalo, da ie kolektivno poidiotenje (KP) po ustavi dovoljeno in izvajano le ■na oni strani Fernetičev.
Natanko teh načel se je držalo
Jesensko zasedanje občinskega speta u Nabrežini
Pretekli torek, dne 30. novembra, se je pričelo v Nabrežini jesensko zasedanje občinskega - sveta. Takoj po prečitanju zapisnika se je župan Terčon spomnil umrlega svetovalca in odbornika Ivana Terčona iz Mavhinj. Občinski svet je z enominutnim molkom počastil njegov spomin. Takoj nato je župan orisal upravne spremembe, ki so se izvršile na našem ozemlju po zadnjem zasedanju občinskega sveta. Naglasil je, da so proti volji našega prebivalstva razdelili Svobodno tržaško ozemlje ter nas tako vrgli tja, kamor si nismo želeli. Ne preostaja nam drugega kot sprejeti izvršeno dejstvo ter iz tega izvajati posledice. Upamo, da se bodo z 'izvajanjem londonskega sporazuma zaščitile -naše narodne pravice. zato je poklican občinski svet, da dvigne svoj glas kot edini izvoljeni organ.
Dalje je poročal župan, da je že stopil v stike s predstavniki nove oblasti, ter da je bil v soboto 20. p. m. sprejet od generalnega komisarja. Predložil mu ie v pretres najnujnejše občinske probleme, kakor stanje kamnoseške industrije, turistični problem Sesljana in Devina, potrebo po zgraditvi novega šolskega vrtca v Nabrežini ter zgraditev doma za onemogle. Generalni komisar se je za te probleme zanimal ter nekatere takoj dal v nadaljnjo proučitev, vendar je župa-
(Nadalje vanje t 1. tirani)
Trsta s Srednjo Evropo. Skoro ve? promet iz Avstrije v Trst teče po progi Trbiž, Pontafelj - Videm, ki je do skrajnosti preobremenjena, dočim sta južna železnica preko Ljubljane in karavanška železnica preko Jesenic, ki je bila zgrajeno prav zato, da približa Trst še bolj Srednji Evropi, skoro prazni.
Pod fašizmom je šel ves tržaški promet proti severu po teh dveh železnicah. Kje so vzroki, je vprašal dr. Agneletto, da se te dve progi ne izkoristita v korist tržaškega pristanišča? Dr. Porti je odgovoril, da se Trgovsko-obrtna zbornica ba-v,i s tem vprašanjem in da je storila v Rimu ie potrebne korake. Vemo pa, da ni to odvisno samo od Italije, ampak tudi od Jugoslavije. 'in dokler bo ta zahtevala, kakor n, pr. za osebni tranzitni promet preko jugoslovanskega ozemlja. celo jugoslovanski vizum na potnih listih, bo težko speljati tržaški promet na proge, ki gredo preko Jugoslavije.
Resolucija, ki jo je občinski svet soglasno sprejel, se glasi:
»Z ozirom na slavnostne izjave in zagotovila vlade za gospodarski podvig Trsta in na nujnost primernih, ukrepov, tržaški občinski svet /phlteva:
1)	da mora tržaško pristanišče meti poleg že obstoječih še -naaled-' nje domače pomorske proge:
a) progo Trst - Neto York z motor. ladjami »Saturnia« in »Vulca-
bodočnost Trsta
nia« i opremnim pristaniščem Trst;
1») progo Trst - Južna Amerika z
rednim mesečnim obratom štirih brzih tovornih ladij;
e) progo Trsi - Daljni vzhod z vsaj štirimi brzimi motor, ladjami iz redno mesečno ,zvezo in s pristajanjem v pristaniščih Indije in Daljnega vzhoda;
č) progo Trst - Južna Afrika z vsaj tremi bAiml tovornimi motor, ladjami v zameno za »Liberty«. ki so počasne to neučinkovite;
d) progo Trst - Severna Evropa s podvojenjem sedanjega prometa družbe »Tirrenia«;
e) .pomnožitev proge Soria z dvema motor, ladjama od 3000 do 3500 ton za izvedbo 14-dnevmega prometa iz Trsta;
/) progo Vzhodna jadranska obala z mešanim osebnim in blagovnim prometom.
2) Olajšave za železniški prevoz blaga iz in v Srednjo Evropo preko tržaškega pristanišča, in blaga, ki prihaja in gre v notranjost države.
3) Reorganizacijo in okrepitev zastopstev na Dunaju štirih plovnih družb P. I. N. kakor tudi dunajskega .zastopstva Italijanskih državnih železnic za boljšo informacijsko službo, za zbiranje in pošiljanje blaga iz in za Srednjo Evropo preko tržaškega pristanišča.«
S	to .resolucijo je tržaški občinski svet pokazal, da se je pričel zavedati odgovornosti, ki jo tudi •on nosi za .gospodarske probleme
našega mesta.
Dr. A.
na opozoril, da se občinska uprava ne sme več zanašati na državne prispevke, ampak da bo morala paziti na to, da sčasoma uravnoteži svoj proračun. Zanimal se je za narodnostno stanje v občini ter želel, da bi živeli v prijateljskem sožitju obe 'narodnosti.
Pri drugem delu svojega poročila je župan poročal v glavnih obrisih dela upravnega odbora od konca spomladanskega zasedanja. Odbor se je v glavnem zanimal za znižanje števila brezposelnih. Imeli smo več del iz gospodarskih načrtov, dela v občinski ekonomiji, a v prvi vrsti dela SELAD-a. Poročal je dalje, da. je bil občinski proračun za letošnje leto šele pred kratkim definitivno odobren. Primanjkljaj v znesku 40 milijonov lir, predlagan od občinske uprave, je bil znižan na 20 milijonov, za ostalih 20 milijonov pa so bili izdatki znižani ali pa dohodki povišani. Dalje je poročal o občinski počitniški koloniji, o napeljavi telefona v Sempolaj, Mavhinje in Vi-žovlje, kar bo v kratkem rešeno. Tudi za požgane vasi je odbor napravil nešteto intervencij pri merodajnih oblasteh. Zanimal se je tudi za zemljišče za zgraditev novega poštnega poslopja v Nabrežini. Končno je še pojasnil zadevo paketov, ki je v zadnjem tednu ta ko razburila naše prebivalstvo. Pojasnil je, da je bil seznam za razdelitev teh paketov sestavljen v Trstu od uprave, ki je določena za to razdelitev. Predloge za ta seznam so pa poslale razne organizacije in ustanove. Razen teh je poslal seznam tudi odbor. Nastala je zmešnjava, ker se razdelitev ni vršila po nekem načrtu, zato so pakete prejele tudi družine, ki nimajo potrebe, izostale pa so druge res potrebne. Prvotni seznam je obsegal le 838 paketov. Po teh pritožbah pa je odbor dosegel, da se bo število paketov povišalo na nekai čez tisoč. Za božične praznike namerava naša podporna ustanova, kot vsako leto, razdeliti omejeno število paketov za najrevnejše družine v občini.
Po poročilu župana se je vnela daljša razprava, v katero so posegli različni svetovalci. Zupan in odborniki so dali na vprašanja potrebna pojasnila. Dr. Skrk je predložil protestno pismo na tržaški občinski odbor, ker ne dovoli, da bi ise pri občinskih sejah v Trstu naši svetovalci posluževali slovenskega jezika. Svetovalca Drago Le-giša in Srečko Colja sta se v daljših govorih strinjala s predlogom dr. Škrka. Zupan je nato izrazil mnenje, da bi bilo bolj učinkovito da bi to pismo odposlali zastopniki vseh slovenskih občinskih svetovalcev, ki so se pred kratkim združili, da skupno napravijo potrebn korake za izvajanje londonskega statuta. Po kratki razpravi je ob črnski svet sprejel županov predlog.
Odbornik Ado Slavec je predlagal, naj se pošlje protest proti odlikovanju zloglasnega policijskega komisaria za časa nemške okupacije, Colottija, kar je občinski svet soglasno odobril.
Končno je svetovalec dr. Skrk predlagal, naj se ponovno postavijo krajevni napisi, ki so -bili pred leti nasilno odstranjeni, ter da naj se pozove tudi razne druge državne urade, da prilagodijo svoje napise v duhu londonskega sporazuma. Zupan je obljubil, da se bo potrudil za vrnitev prejšnjih napisnih desk, nakar bi jiih skušali s.pet postaviti na prejšnja mesta. Glede poziva ostalim uradom je pa mnenja, da se še malo počaka, dokler ne vlada izda zakona v smislu londonskega sporazuma.
Končno se ie prešlo k prvi točki dnevnega reda: Izvolitev volilne komisije. Ta točka je bila takoj rešena, ker je občinski svet potrdil prejšnjo, le mesto pok. Terčona je nastopil svetovalec Stanko Pertot.
Slednjič , je podal dr. Skrk predlog, naj bi se na prihodnji seji, postavilo kot prvo točko dnevnega reda izvolitev dveh občinskih odbornikov na mesto umrlih pok. Josipa Colje iz Devina, pok. Ivani Terčona- iz Mavhinj. Občins-kii svet je predlog sprejel. Nato je župan zaključil sejo ter sporazumno določil prihodnjo za četrtek, dne 3. t. m.
glasilo umirajoče OF za prodano STO, ko je v odgovoru, k: ni odgovor, prikazalo naš članek »Operacija izigravanje« v poginoma drugačni luči. Tragično-sivarno a-nalizo splošnega izigravanja mia-dine po komunistih na Tržaškem je »Prim. dnevnik« predstavil svojim bralcem kot obrekovanje tako imenovanega prostovoljnega dela pri tako imenovanih mladinskih akci-, jah. Pa saj ga razumemo: prebava je zelo delikatna zadeva in za »Primorski it a.« je bila tokrat porcija le nekoliko pretežka. To je videti tudi iz njegovega obnašanja: navadno se spravlja nad svoje nasprotnike v sarkastičnem in za-smehljivem tonu, v nedeljo pa je bil od težko pritajenega bes« naravnost slinast. Tovariši, malo ri-cinusa vam svetujemo. Saj 'ga je po vašem lastnem prizadevanju od nedavnega v Trstu spet možno dobiti...
V	nečem se pa popolnoma strinjamo z njegovim odgovorom, ki ni odgovor: v naslovu! Ta se namreč glasi: »Ob pomanjkanju argumentov«. Krasna avtodefinicija'! Dasi poznamo tradicionalno poštenost in resnicoljubnost že omenjenega glasila. OF za STO, smo nad tako odkritosrčnostjo naravnost presenečeni. Obenem smo »Primorskemu itd.« tud-i hvaležni, da je prostovoljno in neprisiljeno potrdil našo vztrajno trditev, da obstfaja med njim in nelogiko neka logična .zveza. Iskreno upamo, da se bo dično glasilo čimprej spet oglasilo, kajti v tem neveselem času je humor zelo dragocena reč!
Seja iSirieifa odbora SDZ
Za nedeljo, dne 12. t. m. ob 9,30
prostorih SDZ, ulica Machiavelii št. 22-H, sklicuje tajništvo redno sejo širšega odbora z naslednim dnevnim redom:
1). Stališče tržaških Slovencev do statuta.
2) Politične vladavine in uveljavljanje manjšinskih pravic.
3) Slučajnosti.
Prosimo gg. člane odbora, da se seje polnoštevilno in gotovo ude-
leŽi;o'	'Tajništvo,	SDZ
Logika »Primorskega dnevnika"
Pod naslovom »Kdo napada S. G.K.Z.«! piše »Primorski dnevnik« od srede 8. dec. 1954 v uvodu to-le: »Vsi:	kominformisti,	agnelettovi
in klerikalci so s še večjo silovitostjo kot doslej napadli ustanovitev Slovenske gospodarsko-kultur-ne zveze. Najbolj pa...«
V	istem članku, samo pet odstavkov niže, pa prinaša list tudi Ričetove race, ki med drugim gagajo takole; »Sadovi uspehov, ki jih bomo dosegli, ne bodo omejeni samo na nas, ki ustanavljamo to Zvezo, temveč bodo last tistih, ki gledajo na naše delo s simpatijo, in prav to dejstvo, da bomo teh sadov deležni vsi, bo odločalo, da bodo člani še tistih organizacij, ki niso prijavile svojega pristopa, zahtevali od svojih odborov in tistih, ki so nad njimi, naj to store.«
Kdo govori resnico:	»kolektiv
Primorskega dnevnika ali eden izmed vršacev nekdanje titovske K. 1 . ? Kje so VSI in kje so TISTI REDKI?
Šila in kopita
Pouzmano »sito in rešeto« pri »Primorskem dnevniku« je prav tajt preluknjanec, skozi katerega padajo otrobi in smetljivosti, kako ie redko zaposleni »ventilator«, ki iz te uredniške kuhinje izganja cvet in sad izbranega komunističnega izrazoslovja. Skozi luknje »narodno imovinskega« rešeta tako pogosto uhajajo »koncentracije protijugoslovanskega strupa«, kajti mlinarji pri »Primorskem dnevniku« čudovito radi mešajo čisto pšenico z — ljuljko. Ti pobeljeni mlinarji •bi radi titovsko ljuljko podtaknili za jugoslovansko pšenico. »Demokracija« napada Tita, ki se s štirimi vojnimi ladjami vozari v Indijo Koromandijo v trenutku, ko so doma gospodarski coprniki porini-
li	kupno moč dinarja v močvaro inflacije brez dna in isti Tito Jugoslovanom sponaša, da pojedo preveč kruha. Tito je -za mlinarje seveda Jugoslavija. Ves svet pa ve, da je titovščina zgolj zgolj ljuljka na jugoslovanski pšenični njivi — in ljuljka še nikoli ni dala bogate žetve. Ljuljka kar zadostuje; ni treba ne suše, ne povodnji...
To je ena zaplata za preluknjano rešeto. Da »Primorski dnevnik« zagovarja plačane komunistične priganjače, je pač njegova »sindikalna dolžnost«, saj je dosledni zagovornik »delavskega ljudstva«, čeprav ie ta opričniška kasta številčno še vedno najmanjši, pa čeprav diktatorskih državah najpomembnejši »kolektiv pohajačev in valptov«. iRe-s je, enkrat je tudi g. Par-ri poslal svojega sina na. udarniško, in tudi drugi državljani »imperialističnih. držav« so to storili enkrat in nikoli več, čeprav so z »mlado gospodo iz kapitalističnih dežel« postopali v Titovi Jugoslaviji z rokavicami. Cas je zapisal svoje in končno bo vse splavalo na površje resnice. Druga zaplata!
»Sila in kopita« so res pobrali številni prebivalci novopridoblje-nega ozemlja. To pa niso bili »gospodje pri Demokraciji«, niti niso bili vsi njeni naročniki! Levji delež šil in kopit je odšel s komuni sti, in med njimi je bil tudi po kak titovec. Ti so morda še preveč »molili svoje nosove v današnje razmere v Jugoslaviji« — in obrnili nosove na Zahod. Le njih povprašaj-
te ali pa tiste svoje na.oz.e prijatelje, ki jih .zona oblije, če jim »ta vikši« zagrozi, naj poo v o s,la m kopita in gredo v — 'i' tovino. Nam pa »ta vikši« nima a ukazovati, -zato bodo kopita .dritičn* besede še nabijala proti nasilju, it še bodo šila popravljala luknje v raztrganih rešetih in sitih. To vse. dokler ne bo y matični državi svobode in resnične demokracije! Verjetno pa bodo pred tem morala v resnici izginiti mnoga par,ti ska šila in kopita. Tretja zaplata!
Kako je z uredniki »Demokracije«, vedo mlinarji sami najbolje Morda bi nam danes lanko pojasni-tragično usodo prvega -urednika dr. Slavka Uršiča? To vprašanj* jim ponavljamo danes triintridesetič. Verjetno zopet zaman! Po prv. izkušnji so »prijatelji Demokracije« -morda izbrali drugi del alter native: če ne zgrda, morda zlejt (kakor Malenkov s Titovo Jugoslavijo!), in po najnovejših direktivah morda tudi s — spletkarjenjenc. No, te spletke so preveč prozornt da bi vžigale... Četrta zaplata!
Lojalnost in morala
Dne II. nov. 1954 je »Primorsfc dnevnik« pod naslovom »Lojalnost..* med drugim napisal to-le:
» ..zgodilo se 'je, da je dr. Agn*-letto v družbi s predsednikom 1* k* imenovane Slovenske katoJišk-skupnos-ti v ponedeljek zvečer obiskal generalnega vladnega komisarja dr. Palamaro, s katerim sta razpravljala — kot je javil Radio Trs. ‘II — o izvajanju statuta. Tako j. torej dr. Agneletto prekršil... S tem je izvršil nadvse grobo in skirajn-, nelojalno dejanje, ki je brez dvema vse obsodbe vredno...« To t bil torej po morali »Primorskega dnevnika« zločin!
Dne 2. dec. 1954 pa je isti »Pr. morski dnevnik« pod naslovom »Delegacija OF pri Palamari* napisal to-le:	„
»OF je pred časom zaprosila vladnega generalnega komisarja Palamaro za sprejem svoje delegacije, da bi mu obrazložila stališč OF .glede raznih vprašanj, 'ki zadevajo slovenski živelj in interes* tržaškega prebivalstva sploh. Vit raj opoldne je vladni .generalni fcc-misar Palamara delegacijo OF sprejel.« To naj bi .bilo — po mx rali istega lista — seveda Jerepos-. Pa naj še kdo reče, da v Ljubi jan niso veseli tukajšnjih svojih političnih modrijanov, ki capljajo v političnih vprašanjih za »reakcijo: , zraven pa delijo lekcije drugim loputanjem pesti po lastnih zobe*! Dober tek!
Ali si že poraonal naročnino?
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC
Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 ‘ in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
Darilne pakete
za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka
ALASKA
S. H A V E R I C
TRST - ulica S. Lazzaro J3-I Tel. 35-658
Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah
0 Z 0 R!
Potne liste in viiume
uradne listine, prevode v in iz tujih jezikov, overov-ljenje uradnih aktov in prošnje za prehod v cono K. -per izposluje v najkrajšem času
ANAGRAFSKE LISTINE PA IZPOSLUJE ZE V TEKU DNEVA.
------ VSE	ZA	MAJHEN	HONORAR< -------
P 0 z o
R
AGENCIJA CELERITAS
TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tel. 31*404