305. štev.
V Ljubljani, petek dne 1. novembra 1912.
Leto 1.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedelja.' in praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečuj K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20"—, polletno K 10’—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se k:	pošilja upravništvu.	"
J«
Telefon Številka 118.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ss	CrednIBtvo in upravniitvo j	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi le ne vračajo. Za oglase ■e plača: potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pii večkratnem oglašanju po* s post. — Za odgovor je priložiti znamko, a
•••
•••
Telefon Številka 118.
V strašnem begu proti Carigradu!
CARIGRAD PRED REVOLUCIJO. - BEG
TLRŠKl: ARMADE. - SAMOZAVEST BALKANSKIH DRŽAV. — LULE-BURGAS. — ZADNJI TRENOTKI. — TURŠKI POLMESEC
V	EVROPI ZAHAJA. — ZMAGA KULTURE.
Predeti se je začela vojna, niso bile v notranji Turčiji čiste razmere. Italija je stala takrat pred Dardanelami — v Carigradu, v Solunu in po drugih mestih pa so se prepirali mlado- in staroturki. — Turški oficirji so hoteli dokazati, da je Turčija vojaška država in so lioteli odiočevati tudi o politiki. Ta politika Pa je vznemirjala one narode, ki so čutili težko Pest turške armade. Albanske In macedonske nemire so porabili staroturki, da so mogli nakopati proti miadoturkom. Zato so obljubili tudi reforme in so mislili s tem strmoglaviti mladoturke, ki so si pred nekaj leti s krvavo revolucijo pridobili moč v Turčiji. Očitali so jiiladoturkom, da so povzročili vso nesrečo, ki Jo pošilja Alah nad Turčijo zadnja leta. Mlado-turki pa so očitali staroturkom, da so oni krivi slabiji razmer: lako je bilo v začetku vojne. «oj je združil staro- in inladoturke — politični spori so prenehali — zato pa so se tem sil-neje pojavili po groznih porazih zadnjih dnij. Pi i splošni zmešnjavi, ki je nastala zadnji čas, očitajo Turki drug drugemu, kdo da je kriv poraza. Poraz se smatra kot kazen božja — in drug drugemu očitajo velike grehe proti Alahu. Ja notranji razpor raste — sovraštvo in maščevanje je zavladalo povsod.
« K temu se je pridružila nevolja ljudstva. Cete iz Azije so rabile hrane in živeža. Vojaštvo je moralo biti preskrbljeno — za ljudi je začelo zmanjkovati kruha. Turška državna bla-Eajna se je hitro praznila. Pred par dnevi so Zapazili, da je v nji le še za par dnij denarja. Cene so postajale vedno višje, košček kruha le bil vedno dražji — turške ladje niso ničesar dovažale. Od vseh strani so se bližale mestu sestradane čete, ki so zahtevale hrane. Ljudstvo je stalo po ulicah, čitalo je poročila z vojne in je videlo, da se bliže >)ogin. Da bi se ljudstvo pomirilo, je turška vlada izdala strogo Cenzuro, listi ne srtiejo slabo poročati, brzojavke se ustavljajo na pošti. Toda vse to ne pomaga. Nekaj časa je ljudstvo delilo zadnji košček z vojaki — sedaj pa se že pojavljajo slu-Cajl, da se ljudje tepejo za kruh. Vlada je postavila vojaštvo, da bi rešila v mestu mir — toda nemir raste od dne do dne — vojaštva je v mestu vedno več — savražnik se bliža od vseh strani, v Carigradu se pojavlja revolucija
—	boj na življenje In smrt. V tern težkem tre-notku so tudi stranke zopet razdvojene, oseba nastopa proti osebi, drug drugega dolže, kdo je kriv groznega poraza.
*
Turška armada beži. To ni umikanje, kakor se godi v drugi vojni — to je beg, hi ga še ni videl svet. Vojaki mečejo orožje v stran in Se izgube, kamor morejo. Topničarji zapuščajo svoje topove in se skušajo rešiti — glas srbske 811 bolgarske trombe zadostuje, da pobegnejo cele čete. Častniki zapuščajo svoje čete in skušajo čim preje dospeti v Carigrad. Pri besedi »Bolgar« obide bežeče množice taka groza, da beže, kamor morejo. Vojaki sami zapuščajo
svoje vrste in beže, beže . . . Turki so v prve vrste poslali macedonske Bolgare za »Kano-nenfutter«. sestradani vojaki pa so se pustili vjeti in ko so prišli kot vjetniki v bolgarski tabor — so pokazali svojo slovansko zavest in so svojim zmagovalcem — bratom klicali »hura!« Ker so se prve čete tako slabo obnesle, so druge izgubile pogum in so začele bežati. Toda beg je tem bolj strašen — ker nobena četa ne ve, ali ne naleti na sovražnika, ki je znal tako mojstersko turško armado zajeti, jo razdeliti iti — poloviti.
Nihče več ne more dati tej armadi poguma. Nobenega načrta nimajo Turki — ne za boj ne za beg. Pot gre naravnost na — Carigrad!
Parola je sicer, da je treba zadnje trdnjave pred Carigradom braniti, toda tudi za obrambo ni več sile. Vsi vedo, da se bliža popoln poraz in da Bolgarov nič več ne zadrži. Edina nada so zadnje trdnjave pred Carigradom. Tja bodo dospeli Bolgari v par dneh — tam se začne grozen boj. ki bo tem strašnejši ker preti iz Carigrada notranji boj med strankami, med ljudstvom in vojaštvom. Lule Burgas je bila po Drlnopolju zadnja nada. Padel je. — Za njim pride čorlu, ki je že obkoljen od vseh strani.
Turška armada, ki je stala prej na črti 40 km — bo sedaj zgnana skupaj na ozek prehod in — le Človeška domišljija si more predstavljati. kako bodo te čete v divjem boju iskale rešitve pred pritiskajočimi bolgarskimi četami. Nastala bo gnječa in splošen poboj.
*
Turška armada že s početka ni imela enotnega vodstva. Predstavljala si jc boj kot nekaj lahkega. Mislila je, da bodo turške čete zmagale in bodo šle v Srbijo in Bolgarijo ropat. Zato svojih čet ni preskrbela. Ko pa so začele balkanske armade zmagovati — je nastala zmešnjava. Zmagovite bolgarske in srbske čete so pri zasledovanju dobile turške zaloge v svoje roke — in Turki so bežali brez zalog nazaj. Pri tem so poveljniki armad postopali na svojo roko, častniki so zapovedovali po svoje
— In nazadnje so zaceli tudi vojaki — bežati po svoje. Ker se je Mukdar-paša — slabo obnesel, je Sel sam vojni minister Nazim-paŠa »a bojišče — toda hll je premagan . . . Ubogi Šefket-paša čaka pri Bltolju svoje usode, obdan je okoli in okoli od sovražnih čet. F.sat-paša pri Skadru sam nc ve, kam ho našel rešilno pot, Zekkl-paša beži naprej od Velesa proti Donjanskeniu iezeru — od tam pa na Seres.
— Golz-paša in drugi nemški svetovalci so brez načrta In ne vedo, kje iskati pomoči. Turška armada je bila že preje slaba, zdaj je še slabša. Nove čete iz Azije so brez pravega orožja, vojaki so bosi in izmučeni od bega m od prenočevanja na prostem, ker niso vajeni mrzlih jesenskih noči.
*
V	teh težkih časih se Turčija ozira po pomoči. Obračala je oči proti Nemčiji, potem je mislila na Avstrijo. Od Rumunije se je slišal pomožni glas. Rumunlja je rekla, da je tudi ona balkanska država in mora dobiti svoj delež pri delitvi. Toda kdor ni pomagal v boju — ne bo delil in ne bo ničesar dobil. Zato je Runui-nija hitro utihnila, da vsaj z mirom pomaga-
Edina zmaga Turkov,
3$
12
ki so jo dosegli v neki srbski vasi, predno je tja dospela srbska osvobodilna vojska.
Sploh pa pri teh velikih zmagah, ki so jih balkanske države dosegle — nihče ne misli na to, da bodo balkanske države pustile druge odločevati. Belgrajska »Samouprava« piše: Do-čim nekateri evropski listi še pišejo o status qiio, hočejo njih ljubljeni Turki svoj sramotni poraz prikriti s prelivanjem krvi nedolžnih otrok in neoboroženih prebivalcev. Še pred bitko pri Kmnanovu so sekali nosove, ušesa, ubijali žene, otroke in starce. Zažigali so vasi in kradli, kar so mogli. Streljali so celo zdravnike, ki so jih lioteli obvezati. Za to sramoto se zavzema Evropa. Človek se mora zgroziti nad tem. da nai bi se osvobojena raja vrnila spet pod turški jarem. Ali nai da Evropa zopet sile enemu naivečjlh zel našega časa. Evropa mora vedeti, da balkanski narodi, ki sedaj toliko žrtvuiejo za svoje brate — se tudi pozneje ne bodo strašili nobenih žrtev. — Ako misli Evrona Turčijo reSIfl. bodo bafkansk/ narodi storili svofo dolžnost fn bodo rajše v boju zgini!? ?. zemlje, nego da bi gledali, kako kulturna Evropa notna^a turškemu polmesecu do nove zmage na Balkanu. Naše mnenje je, da se Evropa do take monstroznosti ne bo ponižala.
*
_ Tako mislijo na Balkanu in tudi v Evropi se je mnenje izpremenilo. Oni »status quo« naj se ohrani le kot »interesna sfera«. Navdušenje, ki polni danes Fvropo, bi oo našem mnenju onemogočilo vsako ugodno akcijo proti balkanskim zmagovitim državam.
♦
Turčiji se torej bližajo zadnji trenotki. Kakor sramotna je bila turška vlada — tako slavna je zmaga balkanskih narodov. Med grmenjem topov se valijo dosedanji gospodarji Balkana, razbite turške čete proti Carigradu
—	v mrakovih dima izginja turški polmesec in se^ umika v Azijo. Za balkanskimi četami pa prihaja kulturna Evropa, ki zna ceniti veliko delo balkanskih armad in bo pomagala, da se
razširi evropska kultura do onega Carigrada^ ki Je bil središče nekdaj cvetoče grške in prve slovanske kulture. Zmagovite balkanske čete nosijo s seboj veliko idejo — s turško vlado izgine iz Evrope njena najbolj temna »Iran.
Vojjna.
Po krvavih bojih in sijajnih zmagah preganjajo sedaj Srbi razbito turško armado kar se da.Turki beže na vse strani, v strašnem neredu, brez artilerije, tako, da je popolnoma izključeno, da bi /amogli zabraniti zmagovitim Srbom pot do Egejskega in Jadranskega morja
Tudi Grki so se že zelo približali Solunu. Zavzeli so važno obmorsko postojanko Katarino in udrli tudi v Verrio (KaraSerio). ki odpira pot na Solun.
Skader je tik pred padcem. Črnogorci so podvzeli odločilen naskok in otvorili peklenski ogenj na Taraboš in Skader. Turki se branijo kakor levi, a vse jim ne bo nič pomagalo. Od vzhoda prodira sedai v največji naglici srbski general Živkovič proti Skadru. da kolikor .mogoče hitro zavzame pomorsko luko S. Ivan Medua.
Na vzhodu se bije pravkar odločilna bitka. Oči cele Evrope gledajo sedal na Lule Burgas, kjer se bojujejo Bolgari In Turki na življenje in smrt. Bitka se je pričela v torek. Nasproti sl stoji 400.000 mož, namreč 140.000 Bolgarov in okolo 260 tisoč Turkov To je največja bitka, kar jih pomni svetovna zgodovina.. Od vseh strani prihajajo strašna poročila o bitki. Bije sc na 28 km dolgi črti. 'I o je vse. kar je mogoče kot sigurno posneti iz posameznih brzojavk. Turške vesti o turških zmagah — če sploh odgovarjajo resnici, je smatrati samo kot čisto navadne epizode, ki se odigravajo v tej strašni bitki.Faktum je, da imajo mogoče Turki na kakem kraju srečo,*toda večina poročil, tudi carigrajskih govor' ''n b<nV) Turki doživeli pri
C
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Oče!«
»Da, da! Imenuj me tako. Reci mi, da sem tvoj oče! Ali si more človek misliti bolj čudno prigodo! Moj otrok izve, da Je kraljevska hči, a kliče z imenom oče mene, Tribuleta, mene raljevega dvornega norca! Ah, kaj sem storil. s Čim sem si zaslužil tolikšno srečo!«
»Ubogi oče! Tako dobri ste!«
»Torej ti ni bilo nič, ko si izvedela, da sem tvoj reditelj Jaz, Tribulet, jaz zaničevano bitje, Jaz grbavec, ki se vse boji mojega zlega jezika! Da sem jaz tolikanj preklinjani in zasmehovani dvorni norec, izpostavljen vsem zbadljivim opazkam! Vse to te ni dirnilo od mene, ti krotki angel j moj!«
»Oče. zgolj dobrota vas Je; takšnega vas poznam od nekdaj.«
»Zgolj dobrota napram tebi; zgolj zloba napram drugim! Poslušaj. Tudi Jaz sem imel svojo opravičbol Tl ne veš, kako strašna je ta tiorčevska služba, ti ne veš, kako podli so ljudje, tl ne veš. koliko mečev Je znosilo nad mojim srcem zaradi mojih šivankinih zbodljajev.«
»Oče, dragi oče. Kaj mi je treba vedeti vse
tol«
»Strašen posel je to! In ti ne maraš, da ti ga opišem? Ah, kako sem trpel, koliko sem prestal!«
»In vse to zaradi menef Zato, 3a me vzgojite in storite gospodično, ki Ji skoraj vse me^ Sto zayida njeno srečo]*
»Žileta, z blaženim srcem sem vršil svojo nizko in poniževalno službo, ker mi ie nudila možnost, osrečevati tebe. in ker je bila slehrna žalitev, ki sem jo moral pogoltniti, plačana z darežljivostjo, ki mi je omogočila, izpolniti kako tvojo željo. Trpel in trepetal sem le zato, Žileta, ker sem živel v neprestani grozi. Če se zgodi, da ti spoznaš v meni Tribuleta! sem si mislil venomer. Ta misel, vidiš, me je morila. A zdaj je konec bojazni, ko se mi smehljaš ti, sladko dete moje! Končan je strah, ti moj zaklad! Oh. daj, da si oddahne moje ubogo srce. Kadar sem imel priti domov, sem stal po dve uri pred zrcalom, izkušaje se popraviti in izbrisati s svojega obraza porogljivo črto, ki so mi jo vtisnile zlobnoti moje službe. A kljub temu se mi je zdelo na ulici ob slehrnem koraku, da poreče kdorkoli pride mimo mene:
—	To ie tisti slavni Tribulet z modrasjim jezikom!«
Žileta pa se je še krepkeje oklenila Tribu-letovega vratu.
»Ali se spominjaš nekega dne? Marcelina je govorila vpričo tebe in vpričo mene o Tri-buletu. Rekla je, da ga je videla! In nazadnje je dejala' Orbast je, kakor gospod! Ali se spominjaš? Obrnil sem se stran, oči so mi bile polne solz, in obraz mi je prebledel od groze.«
»Očka, ne mislite več na te reči! Saj pravite sami, da je končano.«
»Da. končano. Poslušaj! Tebi je hudo, kaj ne da? Duši te zrak v tej pozlačeni kletki?«
»Da, očka,« je vzdihnila Žileta.
»Pa kralj? kralj, tvoj oče, zakaj tvoj oče jc...«
Z neizmerno tesnobo je čakal Tribulet dekličinega odgovora.
žileta pa je vztrepetala.
tiho.
»Oroza me je pred njim!« je odgovorila
»Torej?« je dejal Tribulet. motreč deklico z globoko pozornostjo. »Ali nisi rada tu? Odgovori, kakor ti veleva srce, dete moje.«
»Ne! Oh, ne!«
»T ak nočeš biti vojvodinja.«
Ne! Oh, oče, najina hišica, moji ptički, moj vrtiček, moje cvetke in vi!«
T ribulet je trepetal.
Brezmejna radost je navdajala njegovo, toliko časa trpinčeno srce.
»Toda,« je povzel trdovratno, »premisili, dete moje, oboževani otrok moj. Ako greš odtod, prekineš nepopravljivo te sijajne sanje in še sijajnejšo tesničnost, odrečeš se ji na vekomaj. Kralj.«
»Oh, ne govorite mi o njem!« je zajecljala Žileta in vztrepetala.
»Zakaj ne? Saj je vendar tvoj oče, Žileta!« je silil Tribulet pozorno.
»On? Ne, ne! Oh, nikdar!«
In živa rdečica je pobarvala dekličino lice.
»Podlež!« je izbruhnil Tribulet. »Saj sem ugenil! Drznil se je obrniti nate svoj zločinski pogled! Brala si sramotno misel za krinko njegovega molčanja in hinavskega očetovstva. O kralj, zahvali boga, da nisi imel časa, izpolniti svoi gnusni namen, zakaj kolnem se pri obo-žavani glavi svojega otroka — kakor si kralj francoski, zmagovalec pri Mariujanu in strah vse Evrope — pal bi bil od bodala svojega norca! Bežati je treba, Žileta, dete moje.«
»Ah, da! Bežati, kakor hitro mogoče.«
»Poslušaj, denar imam, mnogo denarja. Ni dvoma, da se mi bo posrečilo podkupiti kakega Stražnika, ki nama odpre ta ali ona vrata, nato
pa odpotujeva .	■	io pojdeva, v Ita-
lijo, kamokoli boš hi ie.:i ii: tam začneva novo življenj;, mirno in tiho, nihče ne bo znal za naju dokler se ti ne zazdi, da izbereš tovariša svojemu in mojemu življenju.«
Žileta pa je živahno zmajala z glavo.
»Ali ne maraš slišati pogovora o možitvi?« je rekel Tribulet veselo. «Naj bo! Tem boljSe zame, gospodična Če je tako, lahko obrneva tem bolj brez skrbi hrbet tej prokleti deželi, in se odpraviva daleč kam, daleč od Pariza.«
Žileta je naslonila glavo na Tribuletovo ramo.
»Ne!« je dehnila jevda slišno.
Tribulet se ie zdrznil.
»Ti nočeš oditi iz Pariza?« je vprašal z nenadno tesnobo.
»Ne. očka.«
»Zakaj ne?« je ponovil on s tresočim glasom.
Deklica je zaprla svoje lepe oči.
Biserne solze so se ji zaiskrile med dolgimi trepalnicami.
»Ti plakaš? Kaj se godi. Žileta? Ti pla-kaš? In jaz sedim tukaj v neumr.em veselju in ti pripovedujem budalosti. Žalost ti tare srce, velika žalost. Drugače ne bi jokala, saj vem, da si hrabro dekle. Kaj ti je. Žileta?«
Ni mu mogla odgovoriti.
Toda njene roke so se še krepkeje oklenile njegovega vrata.
Se bridkeje so se ulile njene solze, in prsi so se ji dvignile v ihtenju
Žileta!« jo je rotil Tribulet ves zbegan spričo te neme bolesti. »Ljubljeno dete moje.
(Dalje.)
Lule Burgasu tako katastrofalen poraz, da se ne bodo mogli več ovirati zmagcpijanih Bolgarov na potu proti Carigradu. Posamezne epizode v tako velikanski bitki nimajo nobenega odločilnega pomena za nadaljni razvoj in izid bitke. Sofijska lakonična brzojavka samo poroča, da se bije strašna bitka, ki se še ni odločila. To bo tudi najbrže resnično. Sofijska poročila nadalje tudi zatrjujejo, da so izgube na obeh straneh kolosalne, kar je tudi čisto razumljivo, Poveljstvo turške armade je prevzel sam turški vojni minister Nazim paša, ki je Abdalah pašo čisto enostavno odstavil. Ce bo imel Nazim paša morda srečo, jc silno dvomljivo. Ves kulturni svet ie danes edin v tem, da je evropska Turčija zgubljena in da se Turki ne morejo več rešiti. Srbi so pravzaprav vojno že končali, ker so popolnoma uničili turško armado Zekki paše in imajo prosto pot do Soluna. Bolgari imajo prestati samo še odločilno bitko, pri Lule Burgasu. Kajti čisto gotovo je, da bo za slučaj, če bodo Turki pri Lule Burgasu poraženi, tudi padec Drinopolja samo vprašanje par dni. S tem pa bo Bolgarom pol do Carigrada odprta.
Bolgarsko-turška vojna.
ODLOČILNA BITKA PRI LULE BURGASU.
Carigrad, 28. oktobra. Vojni minister Na-ziin paša poroča, da se ie pričela v torek pri Lulo Burgasu odločilna bitka med Bolgari in Turki. Bitka je strašna in se ie pričela za turško armado zelo ugodno.
Carigrad, 30. oktobra. Uradna poročila zatrjujejo, da ie turška armada na vsej severni liniji od Klrk-KHise do Naraše stopila v ofenzivo. Zdi se. da se bitka za Turke razvija zelo ugodno.
Sofija, 30. otKobra. Od Kadikoja, jugovzhodno od Mustafe paše se vidijo natančno bolgarke in turške pozicije. Bolgari so Turke napadli na vseh straneh. Turki so pometali vse stran, samo da lažje beže. Proti vzhodu se ne more prodirati, ker tu strašno funkcionirajo turške granate.
Carigrad, 30. oktobra. Odločilna bitka pri Lule Burgasu se je popolnoma razvila. Na turški strani zapoveduje sam vojni minister Nazim paša. Dosedanji poveljnik Abdalah paša ie bU odstavljen.
Carigrad. SO. oktobra. Bolgari so se utaborili na Uniji Midije, na Črnem morju, okolu Vize in Lule Burgasa in čakajo sedaj na ojačenje od čet, ki so stale severno od Drinopolja. Turki so pričeli z ofenzivo. Na bolgarski strani se bojuje 140.000, na turški 260.000 vojakov, od katerih se nahaja 90.000 na liniji Čataldže.
Carigrad. 30. oktobra. Boglari, ki so se spustili v ravnini Lule Burgasa na liniji 70 km .v bo), so podvzeli zelo predrzen korak. Bitka se razvija neugodno za Turke.
Carigrad, 30. oktobra. V včerajšnjem bo-iu, ki je trajal od jutra do pozne noči, je divizija Mahmud Muktai paše vrgla Bolgare z velikanskimi izgubami nazaj.
Carigrad, 30. olkobra. (Uradno.) Vojni minister Nazim paša poroča: Včeraj so Turki na zapadni strani Maraša napadli Bolgare in jih potisnih nazaj.
Frankfurt, 30. oktobra. »Frankfurter Zei-tung« poroča iz Carigrada: Desno krilo turške armade pod Mahmud Muktat pašo je po 12urni bitki vrglo Bolgare nazaj.
Carigrad, 30. oktobra. Generalissimus Nazim paša poroča: Naše čete, ki so se včeraj navalile na Vizo so dosegle sijajno zmago. Sovražnik se je moral umakniti nazaj.
Sofija, 30. oktobra. Včeraj popoldne se je začela na progi Lule Burgas in čorlu odločilna bitka med Bolgari in Turki. Na obeh straneh so veliicanske izgube.
Sofija, 30. oktobra. Bolgarska armada se nahaja že pred Rodostom na Marmarskem morju in je Rodosto zavzela.
OBLEGANJE DRINOPOLJA.
Sofija, 30. oktobra. Včeraj zjutraj se je pričelo bombardiranje Drinopolja. Del trdnjave je poplavljen, tudi vodovod je odrezan od mesta
Sofija. 30. oktobra. Turške čete so na več krajih poskusile izpad, a so jih Bolgari povsod .vrgli nazaj. Položaj turške armade v Drinopo-Iju je obupen.
RAZNE VESTI Z BOLGARSKEGA BOJIŠČA.
Milan, 30. oktobra. »Corriere della Sera« prinaša poročilo svojega dopisnika iz Sofije: Včeraj se Je govorilo, da so Bolgari zavzeli Lule Burgas in Dimotiko kar se pa še ne potrjuje. Vendar se lahko trdi. da so te trdnjave že padle, ker stoje Bolgari pred njih vratmi.
Iz Drinopolja ni ničesar novega. Neki višji bolgarski častnik je rekel:	Taktika, katero
zasledujemo ni niti nemška, niti italijanska, ampak bolgarska. Po vojni se bo videlo, kako delujejo naše eksplozivne snovi, katere vpo-rabljamo mi, kakor so Italijani v vojni prvi .vporabili aeroplane. Takoj kakor hitro Bolgari zaplenijo sovražniku kako orožje, ga takoj odpošljejo na bojišče. Srbske čete, ki se bore skupno z Bolgari, so silno hrabre. — Ko je neka kolona rezervistov odšla na bojišče, je eden izmed ranjencev pomolil glavo skozi okno vlaka, v katerem so se vozili ranjenci in zaklical: Samo pojdite proti Turkom, Videli boste. kako beže. Nihče jih ne more zadržati. — Vojni duh bolgarski je vedno večji. — Pri neki maši sta	bili tudi	dve ženski,	oblečeni kot vojak. Ena	je mati	štirih	otrok.	Turki so ji ubili
moža in	zato ga	hoče	sedaj	sama maščevati.
—	Neki japonski	dijak	se je	prijavil kot pro-
stovoljec. Nastavili so ga pri Rdečem križu. —
Iz Macedonije neprestano prihajajo turški begunci. — Neka 50 letna starka je zbežala iz iVlahije. Turki so ji zaklali njenega 141etnega sina. Ubili bi tudi njo, da je ni rešil neki bolgarski častnik. — Begunci pripovedujejo, da počenjajo Turki nepopisne krvoločnosti. V Ser-ilm so zaprli v cerkvi 30 kristajnov in nato cerkev zažgali.
POPOLEN TURŠKI PORAZ PRI LULE BURGASU.
Sofija, 31. oktobra. Vse turške vesti o uspehih turške armade pri Lule Burgasu so popolnoma izmišljene. Turki so doživeli katastrofalen poraz in beže v največjem neredu proti Carigradu. General Dimitrijev jim je za petami.
Srbsko-turška vojna.
BEG MACEDONSKE TURŠKE ARMADE.
Belgrad, 30. oktobra. Po uradnih poročilih iz Vranje, so se Turki, ki so bili pri Kumanovu in Skoplju tako strašno poraženi, poskusili postaviti Srbom pri Velesu v bran. Vnela se je torej bitka, ki je bila siinc krvava, ker so Turki zavzeli jako dobre pozicije. Toda Srbi so po kratkem boiu vrgli Turke na vsej črti nazaj in zasedli mesto. Turki se v največjem neredu umikajo proti Prilepu in Gostivaru. Čisto izključeno je, da bi se mogli docela poraženi Turki še kie postaviti Srbom v bran. Iz najnovejših informacij je povsem sigurno, da je bila pri Kuir.anoveui zbrana vsa turška-macedonska armada, katero je tvorilo 8 divizij okrog 100.000 vojakov. Ce se pomisli, da so imeli Turki silno ugodne pozicije in da je Imela srbska armada prebiti velikanske težkoče, potem število srbskih žrtev nikakor ni veliko. Zekkl paša je sedai skoro brez topov, ker so Srbi zajeli do malega vso njegovo artiljerijo. Ni izključeno, da bodo Turki, ki beže proti Prilepu, naleteli tudi na Grke.
SRBI V SKOPLJU.
Belgrad, 30. oktobra. V Skoplju je že po-polen red. Srbska armada navdušeno zahteva, da se jo čimpreje odpošlje, na morje. Sedež generalnega štaba je sedaj v Skoplju. Pri nadalj-nem prodiranju je srbka armada našla celo vrsto požganih vasi. General Putnik je odredil. da se_ ranjence z največjo naglico odpravlja z bojišča v bolnišnice.
NEDISCIPLINA V TURŠKI ARMADI.
Belgrad, 30. oktobra. Iz Skopija se poroča, da vlada v turški armadi popolna desorgani* zacija. Porazi vojske so docela uničili disciplino med vojaki, a med generali vlada veliko nesoglasje. Po bitki ori Kumanovu so se generali pošteno skregali, ker se niso mogli zje-dlniti glede nadaljne akcije. Rezultat vsega je bil, da je Zekki paša odredli. naj se vojska razpusti. A nekateri častniki so se temu protlvill in na svojo roko organizirali čete in iih pripravili za odpor. To se je zlasti zgodilo pri Velesu, kar pa ie imelo za posledico, da je bil Zekki paša v drugič popolnoma poražen. Poveljnik bltollskega Nova Džavid paša se je najbolj potegoval za to, naj Turki pri Velesu še enkrat poskusijo svojo srečo. Radi tega so ga Turki sami ustrelili.
ZAVZETJE NOVEGA VAROŠA V SAND-ZAKU.
Belurad. 30. oktobra. Dosedai o zavzetju Novega Varoša v Sandžaku niso bile znane nobene podrobnosti. Kakor se sedai poroča, se je v Novem Varošu, takoj začetkom vojne sestavil odbor kristjanov in mohamedancev, ki je imel skrbeti za red. Ko pa so se Srbi pojavili pred mestom, so mohamedanci naenkrat odložili svoje mandate in izjavili, naj srbska armada sama vzdržuje red. Naslednjega dne je bilo mesto že v srbskih rokah, ne da bi se Dre-lila kaplja krvi.
OKUPACIJA STARE SRBIJE.
Belgrad, 30. oktobra. Ker je glavna akcija končana, se bo sedaj pričelo okupiranje terena, iz katerega so lurki pobegnili Vsak čas se pričakuje, da se glavna srbska armada pojavi ped Solunom, na drugi strani pa ob obali Jadranskega morja.
PRODIRANJE SRBSKE VOJSKE.
Belgrad, 30. oktobra. Glavna srbska armada le dobila povelje, naj z največjo naglico prodira proti Solunu In se tamkaj združi z grško armado, general Zivkovič pa ie dobil povelje naj se pri Skadru združi s Črnogorci.
GEŠOV — PASIČU.
Belgrad, 30. oktobra Danes je obelodanjena depeša, katero je poslal bolgarski minister imii if^n Gešov svojemu srbskemu kolegi Nikoli Pasiču. V depeši pravi Gešov Paslču: Sprejmite moje najskrenejše čestitke in iskrene zelje na srečen konec in venčanje balkanske zveze, za katero je dala Vaša ekscelenca prvo inicijativo.
Grško-turška vojna.
PRODIRANJE GRKOV.
Atene, 30. oktobra. »Agence d’Athenes« iavl,a iz Kozane: Polkovnik Liedes poroča, da
!°» v 1 »an?£oh,1’ Krl ziu<rai brez boja zavzeli Verijo (Karaferie). Mohamedanske družl-ne niso zapustile mesta. Mohamedanski prvaki so izjavili prestolonasledniku Konstantinu, da se brezpogojno pokoravajo Grkom. Železniška zveza med Karaferijo in Bitoljem je pretrgana.
•	.£ * oktobra. Levo krilo grške voj-
ske je 1 urke pri Karaferiji pognalo v beg. Grki v največji naglici prodirajo ob železnici proti bolunu, da se združijo s Srbi, ki prihajajo od severa.
GIBANJE GRŠKEGA BRODOVJA.
Solun, 30. oktobra. Dva grška torpedna rušilca sta se pojavila pred otokom Thasos in polotokom Athos.
GRKI ZAVZELI KATERINO.
Atene, 30. oktobra. Po večurnem boju je grška vojska zasedla Paterlno. Grki prodirajo proti Solunu.
Crnogorsko-turška vojna.
OBLEGANJE SKADRA.
Cet'«-'*?-- .’0. oktobra. Včeraj so Črnogorci zavzeli važno pozicijo Bardanjoli na reki Kari
vhodno od Skadra. Turški bašibožuki so razobesili belo zastavo in v srbskem jeziku klicali. da se udajo. Ko so se Črnogorci radi tega približali, so Turki nenadoma začeli streljati in se z bajoneti vrgli na Črnogorce. V tej bitki je padlo nad 300 Črnogorcev. Črnogorci so bili radi tega barbarstva tako razkačeni, da so se divje vr^li na Turke in jih razkosali na drobne kosce. Črnogorci so silne razkačeni, ker se
1	urki poslužujejo takih barbarskih prevar.
DETAJLI O PREVARI TURKOV.
Rieka, 30. oktobra. Turki, ki so pri Bar-danjolu razobesili belo zastavo, so popolnoma prevarili Črnogorce. Ko so se Črnogorci približali na 500 korakov so Turki nanje ustrelili. Nad 300 Črnogorcev se jc na mestu težko ranjenih zgrudilo na tla. Črnogorcev jc bilo dva bataljona. Ko so se zavedli, so v divjem naskoku pregnali Turke, poklali vse, kar so dobili v roke in razsekali vse Turke do zadnjega na drobne kosce.
Slovenska zemlja.
Glas iz Radovljice.
Vsi Sveti so pred vratmi, vse se pripravlja za ta svečani dan, še celo radovljiški kanonik ki ima sicer navado, brigati se za take stvari (seveda za svoj žep se že briga, da ne bo postal suh) se je začel sedaj brigati za pokopališče. ki je sedaj lahko rečemo, eno najbolj nerednih v celi lepi Gorenjski. Vse se je začelo izmed občanov pripravljati, za ta praznik. Toda glej ga spaka, je trgovina v Radovljici, katere gospodar nam je že znan, ki nima mimo drugih rečij, niti sveče, in drugih potrebnih stvari za ta veliki praznik. Resnici na ljubo povemo, da je to občeznani gospod Fr. si bomo pač v prihodnje tega moža še bolj zapomnili. Povemo temu človeku, da naj se vsaj te grde navade odvadi, da namreč ne samo sam kaže sovraštvo, proti ljudem, ampak da se morajo tega načela držati tudi njegovi vajenci, namreč. da ne smejo njegovi vajenci raznih ljudi na cesti pozdravljati. 'Io je pač dobra šola, vsem materam in očetom pač priporočamo to šolo, da dajo vanjo svoje sinove učiti.
DNEVNI PREGLED.
Zamorci se perejo, Naši klerikalni zamorci se sedaj perejo kar se da. Če jih kdo spomni na dobo Aehrenthala, ki je nam Jugoslovanom še živo v spominu, tedaj zdivjajo tako kot sršeni, če se podreza v njih gnezdo. Seveda zelo neprijetno je sedaj zagovarjati lopovstva in ba-rabstva, katera so uganjali naši klerikalci za časa aneksijske krize, ko so prekinprek napredne Slovence, ki so se drznili pobijati barbarsko Aehrenthalovo politiko, denuncirali radi veleizdaje in se dalje silno naslajali za časa srbskega »veleizdajniškega« procesa v Zagrebu. Gospodje okolu »Slovenca* skušalo sedaj sicer na 'jvse mogoče načine opravičevati takratno postopanje, a jim ne gre in ne gre. Sicer pa še danes niso nič boljši. To so pokazali s svojim podlim blatenjem onih zaslužnih ljubljanskih gospe in gospodov, ki so se drznili ustanoviti odbor, ki naj bi priskočil jugoslovanskim našim bratom na pomoč, lakih Slovanov mi ne potrebujemo v svojih vrstah. Če se klerikalci dalje navdušujejo tudi za turški Rdeči križ, je to stvar njihovega okusa, mi se z ozirom na grozodejstva, katere uganjajo nad slovanskimi ranjenci in podaniki, ne moremo in smo trdno prepričani, da so istega mnenja tudi klerikalni somišljeniki. Take barbare naj bi mi še podpirali! Kar se pa tiče »Slovenčevega« izgovora, da klerikalci niso nikdar odobravali protijugoslovanske^ politike avstrijskih politikov, samo eno vprašanje: Čemu pa podpirate vedno vlado in glasujete ž njo in to celo sedaj, ko vlada na sramoto cele Evrope na Hrvaškem najskrajnejši absolutizem.
Hrvatski krvnik za Turke. Hrvatski krvnik, kraljevski komisar Čuvaj, je zašel sedaj že tako daleč, da preprečuje hrvaške zbirke za Rdeči križ balkanskih držav. Hrvaško gledališče v Osjeku. je nameravalo prirediti te dni posebno predstavo, katere čisti dobiček bi bil izročen Rdečemu križu balkanskih držav. Kdo pod božjim solncem bi bil mislil, da še to Čuvaju ne bo prav. In vendar je to resnično. Vladne oblasti so takoj poklicale vodstvo gledališča k sebi in naznanile, da se pod nobenim pogojem denar ne 3me darovati za Rdeči križ balkanskih držav, ampak le avstrijskemu ali pa ogrskemu Rdečemu križu. Na tak sramoten način rešuje torej hrvaški krvnik pod patronanco ogrskih despotov jugoslovansko vprašanje. Menda ni med Slovani na svetu razven naših klerikalcev in komisarja Čuvaja človeka, ki bi bil voljan tudi za Turke darovati kak vinar. Turki v tej vojni izvršujejo tako strašna grozodejstva,- da niso vredni nobenega usmiljenja. Pogazili so v blato mednarodno pravo in se belih zastav poslužujejo samo zato, da balkanske Slovane lažje varajo in več pobijejo. In za te barbare naj bi mi še darovali denar, čudimo se, kako more centralna vlada na Dunaju mirno gledati to najnovejšo odredbo hrvaškega krvnika, Ali pa jo morda celo odobrava!
Dvoboja ne bo med E. Kristanom in župnikom Antonom Sojarjem v Chicagu. Kakor znano, e chikaški slovenski župnik v »Amer. Slovencu« pozval E. Kristana na dvoboj z uma svetlim mečem. Sojar se je delal tako korajžnega in krvoločnega, da smo se za Etbina Kristana že resnično bali. Toda Kristan je ponu-deni dvoboj sprejel in povabil župnika Sojerja v »Glasu svobode« na junaški mejdan. Vsa Chicago se je že veselila obetanega boja. a zdaj je župniku Sojarju padlo srce v hlače in
—	dvoboja ne bo. Sojar pravi: »Voda in ogenj ne gresta skupaj in tako tudi ne Bog in — hudič.« Sojar torej priznava, da je delal le vodo in da se boji Kristana kot hudiča. Po domače povedano: Sojar je širokoustnež. a strahopet-než.
»Delovanje« kleriKalnege poslanca dr. Jan-' koviča v državnem zboru. Dr. Jankovič je v. državnem zboru — pomislite! — zopet govoril V poldrugem letu svojega poslanstva menda celo že drugikrat. Pa kaj je tokrat dne 29. oktobra, povedal? Gotovo kaj koristnega in pametnega za svoje volilce. Brez dvoma! Zakaj — kregal se je v državnem zboru nad graško Tagespošto, ki je baje svoj čas slovenskim klerikalnim poslancem očitala, da z raznimi predlogi za nujne podpore lovijo volilce. In sedaj ječite, ljudje božji, če ni za Slovence to velikanskega življenskega pomena, da je »ljudski« zastopnik dr. Jankovič v državnem zboru to »sumničenje« zavrnil!
Poroka. Dne 28. oktobra sta bila v Zrečah pri Konjicah poročena učitelj g. Karl Mravljak in gospodična Amalija Tribnik. Mnogo sreče!
V Mariboru je v ponedeljek 28. oktobra umrl, zadet od srčne kapi, lastnik pivovarne Anton Gotz, star 54 let. Bil je velika opora mariborskega nemšlva, skozi 18 let do leta 1909 občinski odbornik.
Ujet defravdant. V Boliviji v Južni Ameriki so aretirali poštarja Karla \Vimmerja, ki je poneveril poštnemu erarju 52.000v K in je junija t. 1. iz Ardninga na Zgornjem Štajerskem izginil.	i
Spoštuj očeta in mater: Kmečki sin Anton Vidic v Razboru pri Zidanem mostu se vedno prapira s svojimi starši. Te dni je v prepiru pretepel očeta, ki je še ležal v postelji, in mu prizadjal precejšnje poškodbe. Oče ga je naznanil.
V Celju bodo nastanili domobransko dopolnilno poveljstvo in ie mestni občinski svet ze sklenil dati dovoljenje za potrebne adaptacije pri domobranski vojašnici.
Žalostna posledica tepeža. 231etni posestnikov sm Alojzij Čeh iz Spuhelj je postal žrtev tepeža, ki se je vršil v noči med 24. in 25. oktobrom v okolici Ptuja in pri katerem je dobil v spodnji^ del telesa krogljo iz samokresa. Predvčerajšnjem je vsled zadobljene rane umrl v graški bolnišnici.
Z ljubosumnosti streljal na svojega tekmeca. Pocestnikov sin Jakob Zagorišek iz Lokav-ca pri Laškem trgu je šel te dni k posestniku Prailcu Kokotarju, da bi dobil za dva vola ogledni list. Ko je prišel k Kokotarjevi hiši je neki človek sprožil nanj strel iz samokresa v razdalji kakih sedem korakov. Kroglja je zade-*a Zagoriška v levo koleno, vendar ga je k sreči samo lahko poškodovala. Ko je Zagorišek opazil, da je neznanec zopet nameril nanj samokres, ga je udaril po roki, na kar je počil zopet en strel. Nato je storilec zbežal. Toda kmalu so ga zasledili. Imenuje se Mihael Blatnik, ki je imel razmerje s posestnikovo hčerjo Barbaro Kokotar in ki je videl v Zagorišku svojega tekmeca.
Drobiž iz Štajerske. O p r o š č e n je bil pri
razpravi dne 28. oktobra v Mariboru strojevodja Janez Cah. Bil je obtožen krivde, da je 4. junija t. I. povozil postrežčka Alberta Ribiča. Ta je šel čez tračnice k nekemu osebnemu vlaku, med tem pa je prišla z druge strani lokomotiva, katero so prevažali, in ta je Ribiča podrla in povozila, da je umil. Državno pravd-ništvo je Čaha obtožilo, da je vozil brez spremstva in prehitro. Pri razpravi pa sta se izkazali obe očitanji kot neopravičeni, nakar je državni pravdnik tožbo umaknil in je sodišče Caha oprostilo. — lz Maribora je izginil 551etni mlinar Jožef Bukošek, doma iz KaIobja*pri Celju. Bil je skozi 25 let uslužben pri tvrdki Scherbaum. Zapustil je pismo v katerem jemlje oa svojcev slovo. Bil je na želodcu težko bolan in slutijo, da je šel radovoijno v smrt. —
V	Žalcu so zaprli dninarja Franca Ureka, ki je 27. oktobra pri popivanju v Seničovi gostilni hlapcu Žnideršiču iz suknje ukradel 270 K. Denar so našli skrit v slami Urekove postelje.______
Divji lovci. Dne 23. cktobra je lovski paznik Peter Bohm v Dobovi zapazil v revirju Veliki Brod dva hrvaška lovska tatova, ki sta ustrelila zajca. Zahteval je, naj obstaneta. A-tatova sta zbežala in pustila zajca na mestu. Ko je Bohm hotel zajca pobrati, sta divja lovca naenkrta začela nanj streljati in je Bohm komaj ubežal pred njunimi kioglami. - V Celju so v nedeljo 27. t. m. našli v potoku Koprivnica blizu Diehlove hiše na Dolgem polju 27 mesecev staro Štefanijo Zupanc, ki je bila v reji pri svoji stari materi Tereziji Zupanc. Pogrešili so jo v soboto zvečer. Utonila je v narasli vodi Koprivnice. - Otroka seje hotela iznebiti Neža Grobelnik. Dne 27. oktobra je prinesla svoje 2 leti staro dekletce k trgovki z južnim sadjem Mariji Oberstar v Celju in jo je prosila, naj obdrži dekletce tako dolgo, da bo ona obiskaia svojega fanta v cinkarni. Ker pa Nežike ni bilo'več nazaj, je Oberstar zadevo drugi dan naznanila policiji. In še tisti dan so Nežiko zasačili in zaprli pri okrožni sodniji.
Bitka s prekljo. Janez Cerar je doma od sv. Andreja pri Moravčah, posestnik je in 57 let je star. 14. septembra t. 1. je na vrtu tresel jabolka. To se pravi: Tresel jih je njegov brat France, Janez iih je samo pobiral. Lepa jabolka so bila in Janezovo srce jih je bilo veselo. Iz tega veselega razpoloženja ga je pregnala neka Marija Cerar, njegova soseda, visoka in krepka ženska s samo to grdo navado, da rada večkrat pogleda v frakelj. če moški pije šnops je grdo, če ga pije ženska, je to še stokrat grje. Oni dan se ga je Marija Cerar, ki pa m prav nič v sorodu z našim Janezom, pošteno nasrkala v Moravčah. Ko je prišla domov, je ravnotežje njenega telesa zelo sumljivo balansiralo. Šla je kosit, pa ni delo šlo izpod rok. Kako pa naj bi šlo! Razjezila se je in vrgla koso strani. V istem času pa je zagledala Janeza in Franceta Cerarja, s katerima živi v večnem prepiru, in izlila je jezo nad Janeza z neprimernimi besedami. Janez pa je ne bodi len pograbil neko prekljo in je zamahnil z njo po Cerarjevi. Pa je ni zadel. Nato je spravil prekljo v vodoravno lego puške z bajonetom in je sunil Cerarjevo v život. Pa Janez še ni izlil vse jeze. Kakor hu-
Jcfournik je letel s svojim bratom Francetom za Cerarjevo, ki je ušla obema v hišo. Brata sta se sklonila k tlom in sta začela pobirati kamenje. Nato sta bombardirala z njim hišo. France je treščil par kamnov v vrata, Janez pa je šel proti oknu Cerarične hiše in je zalučil kamen. Kamen ni zadel okna. Nato se je Cerar še enkrat sklonil, pobral še en kamen in ga zagnal proti oknu. Topot je boljše meril, zakaj naenkrat se je šipa v oknu razdrobila in kamen je priletel v izbo, kamor se je Cerarjeva vsa prestrašena skrila. Tole pa ni bilo prav in zato je sodnija poklicala Janeza Cerarja na odgovor in včeraj je Janez sedel na zatožni klopi. Ker pa so manjkali natančni podatki o prostoru, kjer stoji hiša Marije Cerarjeve in o njeni okolici, se je obravnava preložila.
»Le povej mu, da ga bom s cepinom ubil!« Voznik Jože Kalin je silno nagle jeze. In kadar je jezen, se krega in prepira na vse kriplje in bruha iz sebe kar najbolj lepe priimke. Pa tudi grozi zraven. Dne 22. julija t. 1. sta nakladala z voznikom Francetom Bajcem hlode na glavni cesti v Hrušici. Med delom je Kalin nenadoma vzkipel in se je začel jeziti nad Matijo Trtma-nom, katerega pa ni bilo zraven. Z omenjenim možem živi Kalin že dalj časa v prepiru, ker ga je Trtman nekoč tožil radi razžaljen ja časti in je moral Kalin, ki je bil obsojen, plačati globo 20 K. Tudi oni dan mu je naenkrat prišel J rtnian na misel in Kalin se je razjezil in vzrojil. Začel je Trtmana preklinjati in ga je obkladal s surovimi psovkami. Med drugim se je okrenil k Francetu Bajcu in mu je rekel: »Le povej Trtnianu, naj ne hodi sam po tej cesti, iaz ga bom s cepinom ubil! Ce pride sedaj sem, se bom kar vanj zakadil. Tudi trebuh mu bom Prerezal, saj ne bom zato dolgo zaprt.« Tako je Kalin pravil Bajcu. Ta je res povedal Trtma-ou. kar mu Je Kalin naročil. Ni čudo, da se je 'rtnian grožnje vstrašil. Pomislite: kaj bi napravili, ako bi vam kdo obljubil, da vas bo s cepinom ubil? Storili bi isto, kar je. storil Trtman: naznanili bi onega človeka sodniji, ki ima za take ljudi poseben predal, kamor jih potem potisnejo m zaklenejo s ključem. Temu predalu se pravi zapor. In deželno sodišče je tako za prav spoznalo, da se mora Kalin potisniti v tak predal za dva meseca, da ne bo s cepinom ljudij pobijal jio svetu.
O morilcu Durchlauferju, ki je umoril v An-mtihlu pri Kindbergu delavca Freitaga in o katerem je včerajšnji »Dan« prinesel poročilo se Poroča iz Kindberga še sledeče: Kilijatia Durch-^iiferja so pripeljali včeraj ponoči ob 3. uri k okrožnemu sodišču v Ljubnem. Žrtev morilca, ^lavca Pavla Freitaga so včeraj popoludne ob številni udeležbi pokopali na Kindberškem pokopališču.
Aretacija tatinske porodne babice. Že od
lo. oktobra t. 1. je policija zasledovala porodno babico Marijo Pfibyl iz Miirzuschlaga, ki Je bila obdolžena radi raznih tatvin. Predvčerajšnjem pa jo je zasledil stražnik Avg. Wanggo v splošni bolnišnici v Miirzuschlagu in jo je izročil okrajnemu sodišču. PFibylova je rojena
t" n, v Svatovi in je pristojna v Temnico na Veskem. Njena zadnja tatvina se datira na 14. Oktober t. I. ko Je nekemu hlapcu, Mihaelu Schnablu iz Birkenfelda ukradla 75 kron.
Samomor orožniškega stražinojstra. Te 'dnj so našli na nekem strmem pečevju blizo Kallwanga orožniškega štražmojstra Ivana Schormana mrtvega. Pogrešali so ga že od 2. Junija t. 1. Truplo je bilo že popolnoma gnilo, pplošno mnenje je, da je Schofmann v navalu blaznosti sklenil svoje življenje končati. Pri bjem so dobili 50 K denarja, uro in verižico Schofmann Je bil šele 42 let star in zapušča ženo in tri otroke.
Krvav boj med delavci. V Marseillu je pri-litega boja med stavkujočimi in nestav-lu Phm!' ,e|a,Ycj.’ službujočimi pri nekem kana-kar el j l °l'cija je več delavcev aretirala, na lniLr- “dl.Ie,žene aretirancev na policijski ko-misarijat, katerega so hotele zažgati. Ko je prišla policiji pomoč se je vnel na obeh straneh hud pretep, pri katerem je neki stavkajoč delavec sprožil na policijskega agenta strel. Pri Pretepu je bil en delavec ubit in več drugih ranjenih.
»Leva prideta!« V Charlesville je prišla te dni neka menežerija z dvema levoma. Leva Pa sta_ na neki poseben način prišla iz kletke n.fruJ0 hjbhhilbv kavarno, ki je stala nasproti.
kiTf« V,3™11!,50 ravno velik oglas, in l J lastnik menežarije natisniti v listih
or,veliki "as,ov se ie glasil: .Leva " s? se "“"krat odprla vrata ka-•t -a a se Pr'šla ljudem osebno predstavit. Gostje so se v velikanskem strahu po-
rili pod irnze in klopi, drugi so poskakali sko-zi okna na ulico. Leva sta bila dobre volje in sta se zadovoljila s tem, da sta prevrnila par ni-l5L-in s*°'ov' Tudi kavarniška kredenca jima m bila všeč, zato sta jo skušala prevrniti. Ko nista dobila v kavarni ničesar za pod zobe sta se na velikansko veselje do smrti prestrašenih poslovila od kavarne in odšla skozi vra-•*«i, °,dkoder pr'šla. Najbrže jima ni ugajala obakovega dima nasičena atmosfera v kavar-
nLa|rv kil kn°-V f xba begunca spravili zopet
•	J letlco m to še ne s prevelikim trudom.
n„nneč,°VeŠka "iatl- Redarjeva žena Marija
£lnvpčk-Va 'v.Dedlc n.f beškem je te dni na ne-Govesk! nacm umorila svojega otroka. Njen
moz je pred^ nekaj meseci odšel za delom v
'tlS k Sedaj donia’ se ne bi nioral U og, črviček, kateremu je bilo komaj eno leto,
___rt • . ", v,., ’ bnova ie.priiela otroka za-nogo in je treščila z njim ob zid. Otročiček je bil na mestu mrtev. Nečloveško mater so zaprli m jo izročili sodišču.
Matifaep°nLne-if7 teŽk0 po*kod°val. Užitkar Matija Pučko iz Zagorice pri Ptuju živi v ved-
nem prepiru s svojo ženo Nežo. Sicer sta žl 15 sk„	€aa’	vendar stanujeta še vedno
uSM,e ZOpet y.nel med ni>ma velik d i ' ir f . uckova je očitala svojemu možu.
gnhVK n^°	Med P^Pirom je po-
ličko sekiro m je svojo ženo težko po-
'Šlcodoval na glavi. Prepeljati so jo morali v bolnišnico v Ptuj. Matija Pučko je po storjenem zločinu zbežal, vzel je s seboj 110 K denarja in se je izrazil napram nekemu posestniku, da si bo kupil samokres in da se bo vstrelil, ker je ubil svojo ženo.
Enajst ljudij se potopilo na reki. Ko se je hotelo predvčerajšnjem prepeljati osem mož in štiri ženske čez reko Samos, v obližju Sziba na Ogrskem, se je čoln vsled zelo narasle reke jX)topil. Od vseh dvanajstih oseb, ki so bile v čolnu, se je rešil le en mož, vsi drugi so utonili.
Črne sence življenja. Pred enim tednom približno je prišla na opavski policijski komisa-rijat žena delavca I. Krempla in je vsa obupana prosila, naj se zapro njeni dve hčeri, ker se potepata in se udajata prostituciji. Dekleti so nato aretirali. Pri zaslišanju sta izpovedali, da jih je oče pogosto spolno zlorabil, ko sta še hodili v šolo. Ravno tako jih je spolno zlorabil njen brat. Policija je zato aretirala očeta in sina in ju je dala v roke deželni sodniji.
Ljubljana.
— Predstojnik okrajnega sodišča Sturm je včeraj cel dan švigal po hodnikih okrajnega sodišča, stikal po sobah in prisluškoval, da bi našel tistega krivca, ki se je tako spozabil v našem včerajšnjem listu, da bi se drznil napisati par vrstic o »vladanju« Elsner-paše in pa o Sturmu samem, ki je Elsnerjev najposlušnej-ši in najzvestejši služabnik in oproda. Predsedniku Elsnerju svetujemo naj ne muči svojega zvestega oprode in naj ga ne pošilja poizvedovat v tem oziru, poskrbi naj raje, da se bode napravil red drugod, da se ne bodo godile stvari, kot se dogajajo pri nemških sodnikih. Saj razumemo!
— Pritožbo smo prejeli o postopanju nekega narednika v 3. kotnp. pri 17. pešpolku.
V nedeljo so imeli drugi vojaki rekruti izhod, vojaki te kompanije j>a so morali s suhimi krtačami likati sobo. da bi se svetila. Ta mož ima navado da stoji na postelji s pipo v ustih in komandira: ein Mann Feuer. Mislimo, da si take kaprice mož lahko prihrani zase.
-• Surovost in zanikernost. Regulačna dela v Ljubljanici nekateri surovi in zanikerni ljudje ovirajo na vse obsodbe vreden način. Odrasli in otroci ustavljajo vozove in celo vlake v Ljubljanični strugi, prevračajo prazne vozičke v vodo, pokvarijo stroje in obmetavajo delavce s kamenjem. Na železniškem mostu dolenjske železnice poleg vojaškega skladišča stoje trope dečkov, ki mečejo kamenje na vlak Na Francovem in St. Jakobskem nabrežju pa mečejo stranke v strugo razne odpadke, čeprav delajo v strugi delavci in inženirji. Policija bo take storilce strogo kaznovala.
— Z izmišljenimi zavijanji je delala včeraj »Zarja* reklamo za svoj list v notici, ki jo je priobčila pod naslovom »Iz Šiške«. Že večkrat smo omenili, da bomo grajali, kar je graje potrebno. Kar je priobčil »Dan« o spodnješišenski mladini, je gola resnica in ni bilo v tozadevni skozinskoz opravičeni graji niti z besedico omenjeno, da so to ravno delavski otroci, ki se vedejo na cestah kakor divjaki. Zastonj fsces v dotični graji tudi besedo, da je ta mladina »zarobljena« in kakor »Zarja« še pristavlja: »itd.« Zadnji priimek naj »Zarja« kar sama spravi ali pa naj ga odda tja, odkoder ga je dobila. Kako pa naj bo otrok vljuden, dostojen, če ga k temu nihče ne priuči. Kako velika razlika pa je med »otročje razposajeno« mladino v Šiški ali pa v Ljubljani, o tem se lahko prepričajo »Zarjini« uredniki vsaki šolobvezni dan. Koncem koncev pa pravi »Zarja«, da se s takim pisarenjem »Dan« prav nič ne priporoča delavstvu, ki se temu tako zelo usiljuje po dtugi strani. Izmišljotine in zavijanja, nazadnje pa s pomočjo teh sebi prid in drugim škodo, to je vaše načelo. Ali vas ne obide sramežljivost, ki pačite na tak način resnico!!!
Za balkanske ranjence ie darovala mala darovalka MHada Puklova, hčerka ravnatelja Kolinske tovarne vse svoje premoženje v vsoti K 1.20. Odrekla se je bonbonov in drugih slaščic, da je prispela za balkanske ranjence. —
, "le Je izročil našemu uredništvu za balkan-
£? PnI°nYC	po!iak Ladislav vi-
tez Podhajecki 3 K. Hvala lepa vsem skupaj.
— Brzojavni promet s Kreto. Zasebne brzojavke na Kreto, so do nadaljne odredbe le v grškem, francoskem, angleškem, italijanskem nemškem in ruskem jeziku dopuščene
— Zahvala. I. obrambna razstava je končala svojo turnejo; bila je slovenski javnosti na ogled v vseh večjih slovenskih centrih- v Ljubljani. Trstu, Gorici, Celju in Mariboru!
V moralnem oziru je razstava v polni meri dosegla svoj namen: podala je bilanco naših narodnostnih bojev m vzbudila med inteHgen-co in tudi v širših masah zanimanje za narod-no-obrambno delo. V ostalem je zadela obr razstavo usoda skoro vseh novih inštitucij* Na eni strani iskreno priznanje, pomoč in zaslomba. na drugi strani zagrizeno nasorotstvo Časopisi: Slovenski Narod, Dan Tdim Rn' nik. Soja -in Narodni Listi s^svojo narodno
napran, razsta™ iz-vršili v polni men. Iskrena jim hvaHi Paz
nikIavpIPrVi vrsti de!V,ov. Mačkovška, tehnika v Piagi; on je sprožil misel za slovensko obrambno razstavo in vodil vse nrinnve v manjšinskem odseku akad. društva »Adriie« in v podružnici »Prosvete« v Id rij? Tov Ma” ™ imenovanim društvom najlepše priznanje! Veliko hvaležnost smo dolžni za brez-plačno prepustitev prostorov: g. akad. slikarju Jakopiču, slavni Slovanski Čitalnici v Trstu in Narodni Prosveti v Gorici ter uglednim upravam Narodnega doma v Celju in Mariboru. Slavnemu magistratu ljubljanskemu naj-udanejsa zahvala za cvetlične dekoracije Jakopičevega paviljona. Prisrčno se zahvaljujemo nadalje slavnim akad. fer. društvom »Balkan« v Irstu in »Adriji» v Gorici ter podružnici »Piosvete« v Mariboru; imenovana društva so nam šla v vsakem oziru na roko. Iskrena hva.u korene \ • r kt:rj)0: acijam in gospodom, ki so l-odisi darovali bodisi posodili predmete
žfi ’ razstaVo bodisi drugače pripomogli k nje uspehu. — Akad. fer. društvo »Prosveta« v Ljubljani.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek 1. novembra specialni večer: 1. Sarajevo. (Krasen naravni posnetek.) 2. Napačna sumnja. (Komično.) 3. Denar in srce. (Drama.) 4. Za ljubi denar. (Amerikanska veseloigra.) 5. Dolžnost. (Amerikanska drama.) — Samo zvečer. 6. Avguštin ima dvoboj. (Velekomično.) Jutri v soboto 2. novembra:	Ženitev po pameti.
(Originalna veseloigra v dveh delih. Nordisk-film Co.) Maks in njegov tekmec. (Velekomično.)
Trst.
Delavstvo v škedenjskih palvžih. Ni ga delavstva. ki bi bilo bolj trpinčeno in izkoriščano kakor je delavstvo škedenjskih plavžev. Plavži v Skednju so last »Kranjske industrijske družbe.« Velika nesramnost je to, kako ta družba postopa z delavstvom. Delati dvanajst ur ponoči brez prestanka in zaslužiti pri tem po 2 K 80 vin., to je vendar nečloveško. In pri tem je delavstvo še priganjano od strani delavskih delovodij, ki so nastavljeni v plavžih. Delovodje so po večini Nemci, delavci so skoraj vsi Slovani, samo kakih 100 med 1000 delavci je Italijanov in Nemcev. Krščanskim socijalcem se baje zdi, da se delavcem v plavžih godi predobro, zato so začeli agitirati za njihovo krščansko - socijalno organizacijo in hočejo na ta način še bolj kršiti solidarnost delavstva. Več jih hodi naokrog, ki izpolnujejo, kar jim je naložil župnik, ki zelo stremi po novi stranki. Na drugi strani pa so socijaini demokratje padli na plavže in se hočejo bojevati edino le proti »Narodni delavski organizaciji«, namesto: proti »Kranjski industrijalni družbi«. Sedaj, ko je »Narodna delavska organizacija« ravno hotela nastopiti za zboljšanje stanja delavstva v tej tovarni, pa pridejo krščanski socijalci in socijaini demokratje, pripravljeni nato, da stopijo v slučaju potrebe na stran »Kranjske industrijske družbe« in jej pomagajo kot krumirji s stiske. Lumparija!
Dr. Tuma je predaval preteklo soboto v »Delavskem domu« o balkanski vojni in se je pri tem tudi pojezil na »Edinost«. Današnja »Edinost« (30. oktobra) tako poroča. Ne odobravamo, da se uganja na predavanjih osebnosti. To. je pravzaprav najboljši odgovor »Zarji,« ki je kričala proti socijalnemu tečaju »Nar. delavske organizacije«, kakor da bi bili socijaini demokratje najčistejši angelji.
Slovensko gledališče v 'Irstu. Spored za prihodnje predstave je sledeči: Dne 1. novembra popoldne liudska predstava »Mlinar in njegova hči.« Zvečer opereta »Jesenski manever«. Dne 2. novembra popoldne opereta »Cigan baron«. Zvečer Bisonov igrokaz »Neznanka«. Dne 3. novembra popoldne »Neznanka«. (Ljudska predstava.) Zvečer opereta »Jesenski manever.«
Na c. kr. redarstvenem ravnateljstvu v Trstu se nahaja v uradu (pritličje — desna stran) zelo otesana buča, ki vsakega nahruli, ,če govori v slovenskem jeziku. Tega človeka naj bi ravnateljstvo poklicalo na red. Izbiti bi se mu moralo njegovo surovost z glave. Če sovraži Slovence, naj ostane doma za pečjo in nikar naj ne hodi v uiade. na katerih so tudi slovenski napisi. Ce ne bo postal drugačen, ga bomo prijeli še strožje.
Ruski Rdeči križ v Trstu. Včeraj 29. t. m. ie odpotovala v Pirčj na parniku »Bregenz« druga ekspedicija Rdečega križa, obstoječa iz petrograjskega in odeškega oddelka. Vsak oddelek šteje po 2 zdravnika, po 1 gospodarja, po 6 sester in po 10 sanitejcev Vseh skupaj je 38, m so namenjeni na Grško, kjer se bodo uvrstili v grški Rdeči križ, čegar načelnica je kra-nt°a s£ma’ k' ^ rojena ruska velika knjeginja mii 0nstant'nova* bla^e!nik petrograjskega oddelka je dr. Napalkov, piofesor na kliniki, odličen ruski kirurg, drugi zdravnik je F. A. Fe-dorenko, gospodar pa je kozaški podpolkovnik Koribat - Dubinski, po rodu Poljak, ki je doslej služil v Turkestanu. Med sestrami se na-
lako zaslužena sestra Aleksejeva, ki se je udeležila vseh vojn zadnjih 30 let in ima tudi mnogo odlikovanj za zasluge. Dosedaj je bila prednica petrograjskih sester, pa se je odpovedala in šla z Rdečim križem. Odeški oddelek ivai.2.zdravn*ka tamošnje mestne bolnice A. N. d AVa ‘n R* ^tbuzova, gospodar pa Je P. N. Cervinskij, ki je služil dosedaj na perzijski meji in v Pamiru. Gosi odarji vseh odelkov so bivši ali aktivni vojaki, da drže red in disciplino med sanitejci. Ko so čakali na parnik, so si ogledali mesto. Sestre so se v nedeljo udeležile službe božje v pravoslavni cerkvi. V ponedeljek so bjli povabljeni pri tukajšnjem ruskem Vice - konzulu, zvečer istega dne pa je bil poslovilen večer v »Antiča Bonavia«. Včeraj popoldne ob dveh pa so se odpeljali proti Grški. Na istem parniku se je vozil tudi nemški Rdeči križ. Parnik je bil skoro prenapolnjen z grškimi rezervisti in prostovoljci, prihajajočimi iz Amerike. Pred odhodom parnika so zapeli par grških pesmi in mahajoč z malimi zastavicami so kričali: »Žito o polemo« (Živela volna.) Na parnik so sjiremili odhajajoče ruski konzul Nikolaj pl. Smirnov. grški konzul dr. Varatassi *in nemški konzul.
Gibanie balkanskih rezervistov v Trstu. Dan na dan prihajajo sem cele čete rezervistov črnogorskih, srbskih, grških in turških. Posebno Turkov je mnogo, med katerimi so številni Macedonci, ki se ne zglašujejo na turškem konzulatu ampak na srbskem. Ker pa imajo samo Srbi svojega konzula v Trstu, se vsa masa Črnogorcev, Bolgarov in Macedoncev obrača na ruski konzulat, ki jim gre na roko v kolikor pripušča^ vlada, da se ne krši nevtralnost. Mnogo Črnogorcev odpravijo tukajšnji Slovani na svoje stroške v domovino.
Pošljite naročnino, ako ,je še niste!
DRUŠTVA.
C l R°dražnica dr“žbe sv. Cirila in Metoda in Sokol v Mostah priredita prihodno nedeljo t. j. 10. J^ViCjnbia v restavracijskih prostorih go-spoda Miškota skupno veliko veselico spojeno z igro na kar opozarjamo že sedaj slav. občinstvo. Natančnejši spored, ki bo jako bogat objavimo pravočasno. Do prihodnje nedelje pa naj m 8‘es^° vsakogar: »Nikamor drugam ne, ko v Moste, ker edino v Mostah se bom res pošteno m neprisiljeno zabaval.«
•	?raniatični ods®k »Sokola« Litija-Šmartuo
priredi danes na dan »Vseh svetnikov« v petek dne 1. novembra 1912 ob pol 8. zvečer v telo-vadmci »Sokolskega doma« v Litiji žaloigro v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči«. K obisku je vsakdo najuludneje vabljen in dobrodošel. Nazdar!
Za »Sokolski dom« na Vrhniki darovali so mesto venca na krsto nepozabne Anice Jelov-šekove po K 10 gg. Jos. Bricelj, V. Perne, dr. Fran Sabec, M. Nagode in Ante Žitko, skupaj 50 K. — Cisti donos v korist »Sokolskemu domu« na Vrhniki prirejene vinske trgatve kron J12.12. — G. St. Paximady daroval K 10, g. ing. Milan Lenarčič K 5. — Po nabiralnikih za »Sokolski dom« se je pa nabralo v gostilni pri »Jurci« K 21.10, pri »Kočevarju« K 6.68, pri Korenčanu K 11.50. Skupaj K 216.40. Vsem darovalcem najiskreneja zahvala! Na zdar!
Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo 3. listopada 1912 v dvorani »Društvenega doma« dramatično predstavo: »V Ljubljano jo dajmo!« od Josipa Ogrinca. Po predstavi ples in prosta zabava. Pričakuje se od občinstva obilne udeležbe.
Bralno društva v Mokronogu priredi v nedeljo 3. novembra t. 1. žaloigro »Mlinar in njegova hči.« Pričetek igre ob pol 7. zvečer. Ker se tudi za to igro igralci pridno pripravljajo, se pričakuje zopet prav obilne udeležbe. 3. 11. torej vsa mokronoška okolica v Mokronog!
Veselica v Predtrgu v korist Rdečega križa balkanskih slovanskih 'držav se priredi v nedeljo dne 3. novembra 1912 v prostorih Jak. Vogelnika, po domače »pri Koku«. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Godba na lok. — Vstopnina za osebo 30 vinarjev. Obilne udeležbe pričakujejo prireditelji.
Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu naznanja, da ima svoj I. redni občni zbor zimskega tečaja 1912113 dne 2. novembra 1.1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih (Gartengasse 18). Vzpored običajen. Slovenski gostje dobrodošli!
Slovensko akademično društvo »Adrlja«
priredi v soboto dne 2. listopada vsprejemni večer prvoletnikom, na to pa občni zbor v restavraciji pri Grafu »U divadla« na Vinogradih. Gostje dobrodošli!
Akad. dr. veterinarjev na Dunaju je izvolilo na svojem rednem občnem zboru dne 26. t. m. sledeči odbor: Predsednik: Ivan Pestotnik; podpredsednik: Leopold Varl; tajnik: Filip Po-hor; blagajnik: Raiko Ioavec; gospodar Anton Mihevc; namestnika:	Makso	Šribar, Makso
Rojko; preglednika: Fran Lobnik, Janko Vizjak.
Vofna.
Nainovejša telefonska in brzojavna poročila. Polom Turčije. — Katastrofa pri Lile Burgasu.
PORAŽENI TURKI.
Sofija, 31. oktobra. Odločilna bitka med Bolgari in Turki Je končana. Turki, katerim je poveljeval sam vojni minister Nazlm paša so bili na progi Bunas Hlsar—Lile Burgas popolnoma poraženi in beže v največjem neredu proti Carigradu. Na bolgarski strani se je bojevalo 150.000 vojakov.
Sofija, 31. oktobra. V krvavi odločilni bitki, ki se je bojevala na progi Banas Hlsar—Lile Burgas In ki je trajala cele tri dni In tri noči so bili Turki strahovito poraženi. Morali so se na vsej črti umakniti iz svojih utrjenih pozicij. Bolgari bežeče Turke zasledujejo z največjo eneržijo. Turške armade se je polastila strašna panika. Pulili so na bojišču vse svoje ranjence in mrtvece in zbežali v največjem neredu proti Saral In Čorlu.
Sofija, 3. oktobra. Bolgari so pri Lile Burgasu zaplenili veliko število topov, zastav in velikanske zaloge municije.
Sofija, 31. oktobra. Bolgarske Izgube so v primeri z velikanskimi turškimi Izgubami majhne, vendar pa znašajo več tisoč mrtvih In ranjenih. Turki, ki beže v največjem neredu proti Čorllju, požigajo na potu vse vasi in povzročajo med kristjani strašno klanje.
Sofija 31. oktobra. Bitka, ki se je vršila te dni le bila strašna In ni primere v svetovni 7<mdovini Na obeh straneh se je vršilo nepopisno klatile, ki je trajalo tudiponočLTurkl so na vsel črti stopili v ofenzivo In udarili s strašno silo! General Dimitrijev je bil dobro pripravljen. Bolgari so se kakor levi vrgli na prodirajoče Turke. Prvi ln drugi dan je bila bitka popolnoma neodločna. Turki so zlasti PryJ dan vrgli Bolgar« na več točkah nazaj, a naslednjega dne so jih Bolgari zopet s strašnimi Izguba-ml vrgli nazaj. Turki so imeli silno »Kodn p -zicije, posebno pa topove, katerih kroglje so neprestano podirale Bolgare Grmenje topov je bilo tako strašno, da se je slišalo več ur daleč. Več kilometrov daleč je zemlja popolnoma raz-orana. Poprej cvetoči vlnogradlklsosenaha-jali v teh krajih, so docela uničeni. V odločilnem trenotku je general Dimitrijev zapazil, da Je levo turško krilo silno slabo. Poslal je-tjakaj dve diviziji vojakov, ki so Turke pri Eskl Babi ob-
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Meto dove šolske družbe!
Zabava
Ekscentrična. »Jaz nisem bila nikdar taka, kakor so druge žene: v svojih mladih letih sem se vnemala samo za basiste.«
Ne morejo jo potrebovati. Stara devica, ki je bila čisto brez gmotnih sredstev, je sklenila vstopiti v samostan. Od tam pa je dobila sledeči odgovor:
»Ne moremo Vas potrebovati! — Za delo ste preveč slabi, za vzgojiteljico ste se premalo učili, za neprestano molitev imate premalo denarja.«
Pri nakupu „pra-
vega Francka“ izvolite paziti na to-le varovalno znamko.
Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne »pravi Franck“
Dokaz ljubezni. »Ljubim vas, ponoči ne morem niti zaspati, da ne bi pomislil na vas.«
»To še ni noben dokaz! Meni se to dogaja z mojimi računi od modistinje vsak večer ravno tako.
Proizvod najboljših, sirovin.
Tovarna v Zagrebu,
(A,i * A i Li AL-A ^
Vabilo na naročbo.
znižane cene radi preogromne zaloge oblek, riglanov in zimskih sukenj za gospode in dedke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke.
„Angleško skladišče oblek"
O, Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časti obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
DAN
V	zalogi je vedno	,
do 500 kosov od	|
2	do 60 K komad,	v
tako da si vsakdo „ .	.
lahko izbere.	t	iDBdM	1905.
bhišl°vVl!nnadstr.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj-rečjo zalogro lsxasn.ilx
Ustanovljeno leta 1900,
Odlikovana i
vencev in
Hiša na Jesenicah na Gorenjskem, na lepem prostoru, pripravna za trgovino ali obrt, se po ugodni ceni proda. Kje pove »Prva anon-čna pisarna«.
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.	—
Cene brez konkurence.	s:
I IS 1,111 Ljubljana,
i 1 Oll 1 v Mestni trg št 11.-12
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne ,,UN10N“.
dobra moč za oddelek na debelo, so sprejme
takoj, eventuelno pozneje.
Ponudbe sprejema do 8. novembra 1.1. veletrgovina A. Adamič, Kranj.
nasproti glavne pošte
Pisma in kuverte s firmo
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
uhA šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za KjM .*. rodbino in obrt SIW pisalni stroii Adler. - Vozna kolesa
' priporoča
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani, r. z.,z o. z.
Ceniki zastonj in Iranko,
Ozirajte	se	na	mm
ki oglašajo v „Dnevuu.