GDK: 304:(497.12) Pogostost in resnost nezgod pri delu v gozdarstvu Slovenije v obdobju 1972-1988 Primož ILEŠIČ* Izvleček Ilešič, P.: Pogostost in resnost nezgod pri delu v gozdarstvu Slovenije v obdobju 1972-1988, Gozdarski vestnik, št. 3/1990. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 7. Raziskava obravnava podatke o nezgodah, ki so se v obdobju 1972-1988 pripetile delavcem, zaposlenim v slovenskih gozdnogospodarskih or- ganizacijah. Ugotavlja časovne trende pogostosti in resnosti nezgod in išče povezanost med obema kazalcema stanja varstva pri delu v gozdarstvu. 1. UVOD IN PRIKAZ PROBLEMATIKE Gozdarstvo je gospodarska panoga, pri kateri se srečujemo z velikim številom ne- zgod pri delu. Je ena izmed najnevarnejših gospodarskih dejavnosti, saj po pogostosti nezgod prednjači pred drugimi, celo pred rudarstvom. Gozdarstvo je bilo že od nekdaj nevarna dejavnost. Mehanizirana delo je prineslo v gozd še nove nevarnosti, vendar je kljub temu zmanjšalo število nezgod, saj se je močno zmanjšalo število delavcev v gozdu. Kadar pa se srečajo v gozdu so~ dobna tehnika in neizkušeni, neusposob- ljeni delavci, prihaja do številnih nezgod z resnimi posledicami. Preprečevanje nezgod - pomemben del celovitega varstva pri delu - nima samo humanitarnega, ampak tudi gospodarski pomen. Samo varno delo brez poškodb je lahko tudi varčno in gospodarno delo. Le zdrav, strokovno in varstveno usposobljen delavec s primernim in vzdrževanim orod- jem in stroji lahko trajno dosega ekonomske uspehe - tako za podjetje kot' za sebe in svojo družino. * P. 1., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. Synopsis Ilešič, P.: Frequency and Seriousness of Acci- dents at Work in State Forests in Slovenia in the period between 1972-1988, Gozdarski vestnik. No. 3/1990. ln Slovene with a summary in Ger- man, lit. qot. 7. The research deals with the data on accidents at work in the period between 1972-1988 in the state forests in Slovenia. It states the secular trends of frequency and seriousness of accidents at work and tries to establish the relationship between the two indicators of safety at work in forestry. študija proucuJe gibanje pogostosti in resnosti nezgod v obdobju 1972-1988 v gozdarstvu Slovenije. Poskuša najti odgo- vore na naslednja vprašanja: , - kako se gibljeta pogostost in resnost nezgod po posameznih letih, - kakšne so razlike pogostosti in resnosti v zadnjih desetletjih, - katere so maksimalne in minimalne vrednosti pogostosti in resnosti nezgod, - kakšen je časovni trend pogostosti in resnosti nezgod, - ali obstaja cikličnost pojavljanja ne- zgod in njihove resnosti in kolikšna je, ali sta pogostost in resnost nezgod med seboj povezani in kolikšna je tesnost te povezave. 2. METODI KA ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV Od l. 1972 naprej službe varstva pri delu po gozdnih gospodarstvih - na t. i. tabeli 5: Pregled stanja poškodb in obolenj enotno spremljajo pogostost in resnost ne- zgod pri delu. Iz teh tabel, ki jih službe bolj ali manj redno pošiljajo republiškemu in- špektoratu dela in splošnemu združenju gozdarstva, smo za zbirno tabelo za vsa leta uporabili naslednje podatke: G. V. 3/90 141 - gozdno gospodarstvo, - leto, - povprečno število zaposlenih stro- kovno-administrativnih in fizičnih delavcev skupaj, - skupno število poškodovanih na delu in na poti na delo oz. z dela, - število izgubljenih dni zaradi vseh po- škodb. Tabela predvideva skupno evidenco vseh nezgod strokovno-administrativnih in fizič­ nih delavcev, pa tudi večina gozdnih gospo- darstev daje samo podatke o skupnem številu zaposlenih. Zato ni bilo mogoče računati pogostosti ločeno. Ker se večina nezgod pripeti fizičnim delavcem, je dejan- ska pogostost nezgod pri fizičnih delavcih precej višja od povprečja za celotno gozdar- stvo. Ker nekatera gozdna gospodarstva ne ločujejo poškodovanih na delu in na poti, smo lahko upoštevali le skupno število in tako vključili tudi prometne nezgode. študija obravnava le zaposlene v družbe- nem delu gozdarstva Slovenije, oziroma zaposlene v tozdih in tokih. Pogostosti in resnosti nezgod kmetov in drugih lastnikov gozdov pri delu v gozdu izračuni ne vključu­ jejo. Manjkajo tudi podatki za nekatera negozdarska podjetja, ki upravljajo z druž- benimi gozdovi (npr. Emona, Ljubljanske mlekarne). Tudi nekatera gozdna gospodar- stva niso pošiljala podatkov redno. Podatki o resnosti nezgod ne upoštevajo nezgod s takojšnjim smrtnim izidom, kjer ni prišlo do bolniškega staleža. Pri nezgodah, kjer je smrt nastopila kasneje, pa upoštevajo le dneve bolniške, ne pa tudi smrti. Pri izra- čunu resnosti nezgod bi bilo treba nezgo- dam s smrtnim izidom prirediti poseben ponder, npr. 1000 dni za vsako smrtno nesrečo. Pri zbiranju podatkov nastanejo različne vrste napak; nekatere lahko odkrijemo in izločimo, drugih pa ni mogoče opaziti. V poslanih tabelah 5 so bili nekateri podatki narobe izračunani oziroma sešteti. Take napake smo odstranili. Podatki o povpreč­ nem številu zaposlenih so lahko neenoviti. Ni vseeno, ali je bil podatek izračunan za sredino leta ali za konec decembra določe­ nega leta. Možna so tudi različna tolmače­ nja delovnega razmerja, npr. ob pritožbi na odpoved. Prav tako je tudi pri podatkih o 142 G. V. 3190 številu poškodovanih več možnosti za napa- ke. Delavec lahko prijavi nezgodo kot ne- zgodo pri delu, v resnici pa se je nezgoda zgodila zunaj delovnega časa. Pri lažjih poškodbah resničnost dejstev ni vedno pre- verjena. Kadar posledice hujših poškodb trajajo več koledarskih let, imajo vodje' služ- be za varstvo pri delu tak primer za odprt in ga ne zabeležijo v zbirni tabeli 5. Mogoče je tudi, da želijo službe varstva pri ·delu prikazati ugodnejše stanje varstva pri delu in prikrijejo kakšno nezgodo s posebno velikim številom dni bolniške. Pojavljajo se razlike med podatki različnih avtorjev (Lipoglavšek - 1986, Potočnik - 1988, Trkman - 1983), ki so v preteklosti obravnavali pogostost in resnost nezgod v družbenem sektorju gozdarstva Slovenije. Vzrok za to so različni viri podatkov. Podatki iz statističnega letopisa se ne ujemajo s tistimi, ki jih ima inšpektorat dela, ti pa spet niso taki kot podatki v tabeli 5. Podatke večkrat prepisujejo, jemljejo jih v različnih časovnih presledkih, zaradi različnih razlag določene podatke eni zapisovalci izpušča­ jo, drugi pa zapisujejo. Zaradi takega ne- reda pri evidencah nezgod je treba to štu- dijo imeti za poskus približati se resničnemu stanju. Vsa navedena dejstva je seveda treba upoštevati pri ocenjevanju gibanja pogosto- sti in resnosti nezgod v slovenskem gozdar- stvu. 3. IZSLEDEK ANALIZE 3.1. Pogostost nezgod Pogostost nesreč računamo s primerjavo števila poškodovanih in zaposlenih delav- cev in jo izražamo v odstotkih, kar pomeni povprečno število nezgod s poškodbami na sto zaposlenih. Gibanje pogostosti nezgod v obdobju od l. 1972 do 1988 je prikazano na grafikonu 1. Najbolj pogoste so bile nesreče l. 1972 (14,4%). Nato se je pogostost postopoma zmanjševala do l. 1978 (9,4 %), ostala do l. 1980 (9,4 %) na enaki ravni, nato pa je spet nekoliko narasla do novega maksi- muma l. 1982 (10,9 %) in potem spet padla (1. 1985 - 9,5 %), pa spet narasla (1. 1988 - 10,1 %). .. , j i j Lipoglavšek (3) je objavil, da je bila pogo- stost nezgod v desetletju 1961-1970 pov- prečno 17,0%, v letih 1971-1980 pa 12,3%. Iz zdaj zbranih podatkov sledi, da je pov- prečje {aritmetična sredina) v obdobju 1972-1988 10,7%, v l. 1981-1988 pa 10,2%. Pogostost nezgod se torej že tretje desetletje zapored postopoma zmanjšuje. Proučevano obdobje je prekratka, da bi lahko ugotovili cikličnost pojavljanja ne· zgod. Mogoče je opaziti, da je časovna razlika med dvema minimalnima vredno- stima pogostosti 6 let. Statistični izračuni nam povedo še nekaj o pogostosti nezgod. Parametri pogostosti so prikazani v preglednici 1. Aritmetična sredina za vse sedemnajstletno obdobje znaša 10,68%. Mediana, ki razdeli podatke na leta z manjšo in na leta z večjo pogo- stostjo nezgod je 10,2%; standardni odklon od aritmetične sredine pa je 1,374%. Obstaja linearna povezava med leti in pogostostjo nezgod. Seveda pa to ne pome- ni, da je pogostost nezgod odvisna od leta, saj nanjo vplivajo številni drugi dejavniki, ki pa se z leti tudi spreminjajo. To so tehnolo- gija dela, skrb vseh delavcev, zlasti pa službe za varstvo, za varno delo, vremen- ske in naravne razmere, splošna družbena razvitost pa tudi natančnost in nadzor evi- dence nezgod. Ugotovljena pogostost ne- zgod se bistveno razlikuje je bistveno manjša - od pogostosti nezgod v obdobju 1961-1970. Za povprečje pogostosti nezgod v vsem obdobju smo izračunali z metodo najmanj- ših kvadratov trend gibanja pogostosti. Pri- kazan je na grafikonu 1, statistični parametri pa so dani v preglednici 1. Podatkom smo prilagodili polinom druge stopnje, ker nam pojasni največ variabilnosti in sicer 77,64% in se dobro prilagaja zbranim podatkom. Izračunani korelacijski količnik je 0,88. Po- vezanost pogostosti z leti je precej tesna, saj je determinacijski količnik 0,7444. Iz trenda je razvidno, da pogostost nezgod zadnja leta raste in zato lahko napovemo, da bo v prihodnjih letih pogostost nezgod še večja, če se bo sedanji razvoj nadaljeval in ne bo prišlo do bistvenih sprememb varstva pri delu v gozdarstvu. Dejansko pogostost nesreč v Sloveniji najbolj odstopa od izračunanega trenda v l. 1980-1985, ko trend kaže najnižje vrednosti, dejansko pa se je pogostost precej povečala. Pogostost nesreč je po gozdnogospodar- skih , organizacijah zelo različna, ker so gozdnogospodarske pa tudi organizacijsko delovne razmere različne. Prikazana je v preglednici 2. Pri povprečjih za zadnjih Grafikon 1: Pogostost nezgod v gozdarstvu SR Slovenije v obdobju 1972-1988 v Pogostost nezgod {%) 18 16 8 6 4 2 TREND Y == 14,3471 - 0,8219 X + 0,0355 X2 Legenda: --~-- &:~:ska Pili)OSIOSI nezgod G. V. 3190 143 deset let vidimo, da je delo najnevarnejše na gozdnih gospodarstvih Bled! Tolmin, Ko- čevje in Kočevska Reka. Nihanja pogostosti na posameznem gozdnem gospodarstvu so večinoma precej večja kot nihanja za vso Slovenijo. V posa- meznih letih zadnjega desetletja in na posa~ meznem gozdnem gospodarstvu imajo eks- tremne vrednosti pogostosti razpon od 4!9 do 14,9 %. Zgornje ugotovitve ne veljajo za ABC Pomurko in Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, kjer je podatkov pre- malo, poleg tega pa so okoliščine posebne. Preglednica 1 : Statistični parametri pogostosti nezgod Obdobje 1972-1988 Parametri število let (podatkov) maksimum% minimum% aritmetična sredina mediana standardni odklon Dejanske povprečne vred- nosti 17 14,4 9,4 10,6765 10,2 1,3736 Trend, izravnan sparabolo 2. stopnje 17 13,6 9,6 10,6765 10,3 1,2104 3.2. Resnost nezgod Resnost nezgod izračunamo s primer- javo skupnega števila izgubljenih dni zaradi nezgod (dnevi bolniške) in števila vseh nezgod v tekočem letu. Predstavlja oceno povprečnega števila izgubljenih dni na ne- srečo. Resnost nezgod je prikazana za obdobje 1972-1988 na grafikonu 2. V začetku ob- dobja - l. 1972 - je bila resnost nezgod v slovenskem gozdarstvu najmanjša (18,6 dni/nesrečo) in se je potem z majhno preki- nitvijo l. 1975 (18,8 dni) stalno vzpenjala do maksimuma l. 1982 (26,1 dni). Potem re- snost nezgod počasi upada in se v l. 1987 ustavi pri 20,6 dneh. Tako nizkih vrednosti kot na začetku obdobja resnost ne doseže več, l. 1988 se je celo povečala na 22,1 dneva. LIPOGLAVŠEK (3) je objavil za obdobje 1961-1970 povprečno resnost nezgod 22,1 dni na nezgodo, za obdobje 1971-1980 pa 21,7 dni. Iz sedaj zbranih podatkov znaša resnost za obdobje 1981-1988 kar 22,4 dni na nezgodo, za celotno obdobje 1972- 1988 pa 21 ,45 dni. To pomeni, da je bila resnost nezgod v gozdarstvu najmanjša v desetletju 1971-1980, pred tem, zlasti pa Preglednica 2: Pogostost nesreč po gozdnogospodarskih organizacijah 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 79-88 ctl ~ ::::1 E o a.. o m <( (!) o ii\i ~ CJ 9,9 8,5 9,6 12,0 7,6 11,9 7,8 14,7 6,1 12,1 9,7 10,9 7,4 11,2 f0,6 8,7 12,9 6,3 11,6 6,5 11,4 5,0 14,9 7,5 144 G. V. 3190 6,6 8,0 ~ (!) a: (!) '>' Q.) >U o ~ 6,0 11,9 6,5 12,4 10,4 9,4 11,9 13,4 5,4 11 ,5 11 ,4 5,4 11 ,5 11,6 5,1 10,0 11,9 5,4 11,4 1 O, 1 5,4 1 0,2 12,8 4,9 11 ,o 10,1 6,2 11,2 11,5 14,2 14,0 12,7 11,3 ·~ Q) E o ~ z 10,8 10,9 8,9 10,5 13,7 7,8 10,1 11,8 12,0 8,7 7,1 10,0 11,4 9,2 8,2 9,8 10,0 8,8 8,6 11,3 10,2 8,8 9,5 12,3 12,5 7,0 10,7 11 '1 13,0 8,3 10,4 12,4 11,9 7,9 7,7 9,1 10,3 7,4 8,6 9,7 12,6 11 ,o 10,1 9,5 10,3 8,2 9,6 12,7 9,3 11,8 17,9 12,7 12,7 13,8 10,5 10,6 14,9 9,7 9,7 12,2 11,1 11 ,4 11 1 1 11 ,3 9,4 9,8 9,2 8,4 9,2 7,8 9,2 9,4 9,7 8,3 11,1 8,8 7,6 9,6 10,8 9,2 9,4 11,6 10,4 10,3 8,2 11,8 11,2 13,4 9,7 12,0 7,9 1 0,6 9,4 12,6 2,9 7,0 10,2 10,3 10,1 13,5 8,7 9,1 11,7 9,5 9,0 9,6 10,7 14,1 3,9 5,9 10,9 11,8 11,6 2,8 9,1 10,2 9,9 11,1 y Resnost nezgod dni 45 40 35 30 25 20 15 10 Logond11: -x- dojnnska rosnoat rn12god -----trond 5 TREND Y = 17,9353 + 0,8210X- 0,0369 X2 Leto X 0~------~--+--+--~--~-----+~--~-+----~--- 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 Grafikon 2: Resnost nezgod v gozdarstvu SR Slovenije v obdobju 1972-1988 po tem je bila večja. Resnost nezgod v vsem raziskovalnem obdobju se bistveno ne razlikuje od njihove resnosti v prejšnjih obdobjih, se pa bistveno razlikuje od resno~ sti nezgod v l. 1981-1988. Parametri resnosti nezgod iz statističnih izračunov so prikazani v preglednici 3. Arit- metična sredina resnosti nezgod v vsem obdobju znaša 21.4529. Mediana je skoraj enaka (21 ,4 dni), standardni odklon sredine znaša 1.7335 dni. Tudi trende povprečja resnosti nezgod v vsem obdobju smo izračunali na enak način kot pogostost. Trend gibanja resnosti - podatkom smo prilagodili parabola druge stopnje- ima korelacijski koeficient 0,6552 in pojasni 42,9% variabilnosti resnosti ne- zgod. Iz trenda, ki je vrisan v grafikon 2 in katerega parametri so v preglednici 3, je razvidno, da resnost nezgod zadnja leta spet pada in lahko torej napovemo, da se bo v prihodnjih letih še zmanjševala. Ven- dar pa je napoved zelo tvegana. Polinomi višjih stopenj bi se še bolje prilagodili danim podatkom. Ker trend pojasnjuje soraz- merno malo variabilnosti, bi bila potrebna še dodatna raziskava, da bi ugotovili, kateri izmed drugih vplivov je tesneje povezan z resnostjo nezgod. Tudi resnost poškodb pri delu je zelo različna po posameznih letih in po gozdnih gospodarstvih. Ekstremne vrednosti zna- šajo brez ABC Pomurke in Krasa 11,1 do 61,3 dni na nezgodo na leto in gozdno gospodarstvo. Povprečja zadnjih desetih let se gibljejo od 16,2 do 35,6 dneva na Preglednica 3: Statistični parametri resnosti nezgod Obdobje 1972-1988 Obdobje 198Q-1988 Dejanske Trend Regresija Parametri povprečne izravnan Dejanske s pogost. vred- s parabola vrednosti parabola nosti 2. stopnje 3. stopnje število let (podatkov) n 17 17 121 121 maksimum (št. dni/nezgodo) 26,1 22,5 164,0 71,5 minimum (št. dni/nezgodo) 18,6 18,7 9,4 9,6 aritmetična sredina 21,4529 21,4529 23,9182 23,9182 mediana 21,4 21,9 21,1 23,1 standardni odklon 1,7335 1,1357 15,4689 7,1844 G. V. 3/90 145 y Resnost nezgod 160 140 Y=175,9958- 50,9340X + 5,3745X2-0,1816X3 120 100 80 60 40 20 ·.· .. o._ ____ ~------~----~------r-----~----~-------2 4 6 8 10 12 14 x Pogostost nezgod Grafikon 3: Povezava resnosti·~ pogostostjo nezgod Preglednica 4: Resnost nezgod po gozf;~,nogospodarskih organizacijah eG -č .9 (} "' «l ';:::" :§' c (.) ;N (i) (i) '2' ~ ..0 o «l > .E en o "' :or ,ej >O -~ > {ti Cl:) Qi lll (J) ~ ~ o ca :::3 o o o o ~ ...J <( OJ OJ (.) ~ ~ ::r ~ z z a.. Ci5 1- 72 22,0 16,9 19,2 15,2 73 22,0 20,4 19,9 16,7 74 22,0 25,4 19,6 21,5 75 21,6 15,9 17,8 21,0 76 21,5 33,7 17,2 19,3 14,8 77 31,9 15,5 19,8 24,7 21,3 14,9 18,0 78 30,4 27,1 18,7 ,. 18,5 19,7 23,3 22,6 28,1 13,0 11,7 79 22,1 19,7 58,7 14,9 17,8 26,7 23,3 25,0 19,8 11,7 20,3 80 16,6 23,3 61,3 15,4 '13,1 17,3 31,8 22,2 22,6 25,7 13,7 15,7 81 15,7 _1.~,0 19,2 55,6 20,7 17,8 15,5 22,3 18,0 28,6 27,0 16,2 20,6 82 19,4 21,1 25,3 48,7 33,7 21,9 12,2 24,2 20,3 49,7 27,8 23,7 19,6 83 29,7 18,9 30,4 27,6 32,7 19,9 15,6 17,6 25,1 32,8 19,1 17,4 15,7 84 31,8 15,3 26,9 27,8 27,6 18,1 17,5 16,6 27,5 34,9 19,0 15,8 26,8164,0 85 9,4 24,9 31,6 22,8 24,9 19,4 13,5 20,1 29,0 17,7 40,7 16,9 15,3 27,0 20,6 86 15,7 20,7 17,8 25,5 24,6 12,9 17,1 26,9 17,2 33,8 16,0 17,3 23,1 87 15,5 13,2 26,6 44,3 23,7 11,8 21,9 22,6 21,7 27,5 16,3 18,2 12,9 18,5 88 11,1 22,2 21,6 30,3 27,6 17,6 31,9 22,4 26,7 26,5 14,5 18,3 21,4 10,3 79-88 20,3 20,5 31,1 35,6 25,0 16,2 18,7 24,0 22,0 32,2 20,2 16,8 20,3 nezgodo. Resnost nezgod je največja na njihova pogostost manjša (poglavje 3.3}. gozdnih gospodarstvih Kočevska Reka, Razlike v resnosti nezgod kažejo na za- Nazarje in Celje in najmanjša na gozdnih htevnost oziroma neenotnost delovnih raz- gospodarstvih Kranj, Slovenj Gradec in mer ali pa morebiti tudi na učinkovitost Ljubljana. Ti podatki ne potrjujejo domneve, zdravstva v posameznih regijah. da bi bila resnost nezgod večja, kjer je 146 G. V. 3190 -- 3.3 Povezava resnosti in pogostosti nezgod Za obdobje 1980-1 988, ko je reprezenta- tivnost podatkov zelo velika (89,6% možnih podatkov je znanih}, smo iskali korekcijske povezave med resnostjo in pogostostjo ne- sreč. Pari vrednosti so vzeti iz preglednice 2 in 4 in narisani na grafikonu 3. Povezavo resnosti s pogostostjo nezgod smo izravnali s polinomom 3. stopnje, obratne povezave pa nismo odkrili. Regresija pojasnjuje maj- hen del variabilnosti (21 ,6 %). Zato lahko le z zadržki trdimo, da je resnost nezgod večja, kadar je njihova pogostost manjša. Gornja trditev je lahko vsebinsko povezana z dogajanjem ob nezgodah (hude nezgode niso pogoste) ali pa je vzrok za pravilnost trditve v tem, da ponekod pri poročanju o nezgodah nezgode z lažjimi poškodbami zamolčijo ali pa jih ne raziščejo oziroma o njih ne poročajo. 4. POVZETEK IN UGOTOVITVE Za obdobje 1 972-1988 smo zbrali razpo- ložljive (170) podatke o številu zaposlenih, številu poškodovanih delavcev in izgublje- nih dnevih zaradi nezgod pri delu. Te po- datke vsako leto službe za varstvo pri delu gozdnih gospodarstev na t. i. zbirnih tabe- lah 5 posredujejo inšpektoratu za delo, vendar samo za zaposlene delavce. če­ prav so podatki obremenjeni z napakami, so v precejšnji meri, zlasti za zadnje deset- letje, reprezentativni. Tudi dosedanji pre- gledi drugih avtorjev se z njimi skladajo. Pogostost nesreč se že tretje desetletje zmanjšuje, najvišja (14,4%) je bila na za- četku obdobja, najnižja v l. 1 978-1980, zadnji dve leti pa znova narašča. Od izraču­ nanega trenda pogostosti dejanski podatki najbolj odstopajo v letih 1981-1984. Ker se z leti različno spreminja cela vrsta dejavni- kov, ki pozitivno ali negativno delujejo na pojavljanje nezgod, se pogostost nezgod nepravilno spreminja in cikličnosti pojava ni zaslediti. Nasprotno od pogostosti je bila resnost nezgod na začetku obdobja najmanjša {18,6 dni na nezgodo), največja (26,1) l. 1982, potem se je ponovno nekoliko zmanj- šala. Povezanost resnosti s pogostostjo ne- zgod je ohlapna. Meglico točk je mogoče izravnati z regresijsko enačbo parabole 3. stopnje, ki nam pove, da je resnost pove- zana s pogostostjo tako, da v območju 7-11 % pogostosti blago narašča, sicer pa povsod pada. V bodoče bodo stroški zdrav- ljenja in invalidnin tudi v Sloveniji vedno bolj neposredno bremenili gospodarstvo in s tem tudi gozdarstvo. V družbi se vedno bolj uveljavlja načelo, da vsakdo sam odgovarja za posledice svojega ravnanja. Družba ni pripravljena neomejeno pokrivati stroškov zaradi nevarnega ravnanja pri delu. Tudi nezgodne zavarovalne premije se poveču­ jejo in so odvisne od stopnje varstva pri delu. Pri vedno bolj tehnično izpopolnjenih delovnih sredstvih je materialna škoda, ki tudi nastane ob nezgodi, vse večja. Vse večja je škoda zaradi izpada dohodka in zastoja proizvodnje zaradi nezgod. Pri vi- soki tehnološki ravni proizvodnje je nemo- ten potek dela (brez nezgod) vse pomem- bnejši za gospodarski uspeh. Zaradi vsega omenjenega bo pomen var- stva pri delu in službe za varstvo pri delu v gozdarskih podjetjih vse večji. Gozdarstvo si v bodoče ne bo moglo več privoščiti tolikšne pogostosti in resnosti nezgod, ker bo to predrago. Zmotno je mnenje, da se ob neupoštevanju varstvenih ukrepov lahko doseže večji učinek in boljše poslovne re- zultate. Zato upamo, da bo gozdarstvo opisane trende razvoja varstva pri delu v bodoče z učinkovitimi ukrepi obrnilo strmo navzdol. ARBEITSUNFALLE IN DER FORSTWIRTSCHAFT SLOWENIENS IM ZEITABSCHNITT 1972-1988 -IHRE HAUFIGKEIT UND FOLGEN Zusammenfassung Fur der Zeitabschnitt von 1972 bis 1988 wurden die zur VerfOgung gestellten Daten (170) uber die Zahl der Beschaftigten, uber die Zahl der Verletz- ten Arbeiter und uber die Zahl der verlorenen Arbeitstage gesammelt. Die Daten vermitteln die Arbeitssicherheitsdienste. Obwohl die Daten teil- weise nicht ganz fehlerfrei sind und teilweise auch unhomogen vorkommen, sind sie, beson- ders fOrs letzte Jahrzehnt, doch representativ genug. Sie befinden sich auch innerhalb der Grenzen der Schatzungen der anderen Autoren die si eh mit solchen Problemen s eh on befassten. Die Haufigkeit der Arbeitsunfalle verringert sich G. V. 3/90 147 schon das dritte Jahrzehnt. Die hochste Stufe erreichte sie am Anfang des untersuchten Zeit- abschnitts (14.4 %), die kleinste war sie in den Jahren 1978-1980, in letzten zwei Jahren steigt sie schon wieder an. Im Unterschied zur Haufigkeit, war die Schwere der Arbeitsunfalle am Anfang des untersuchten Zeitabschnittes am geringsten (18,6 Tage pro Arbeitsunfall), im Jahre 1982 am gr6ssten (26,;) und ab da fallt sie wieder ab. Die Beziehung zwischen der Haufigkeit und der Schwere der Arbeitsunfalle ist nicht fest. Der Punkschwarm wurde mit Hilfe einer Parabel des 3. Grades ausgeglichen. LITERATURA 1. BLEJEC, M.: Statistične metode v gozdar- stvu in lesarstvu ... Ljubljana 1969 Llfori2el ~rn0 Slovenj Gradec 2. LIPOGLAVŠEK, M.: Ergonomija. Ljubljana 1979 3. LIPOGLAVŠEK, M.: The influence of forest technology on occupational accidents and disea- ses. Occupational health and rehabilitation of forest workers. Helsinki i 986 4. POTOČNIK, l.: Analiza nesreč v sloven- skem gozdarstvu v obdobju med leti 1 976 in 1985. Zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, 31, 1988 5. TRKMAN, M.: Nesreče pri delu in poklicna obolelost delavcev v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1975-81. Zbornik gozdarstva in lesar- stva, Ljubljana, 23, 1983 6. TRKMAN, M.: Poškodbe v gozdarstvu v SR Sloveniji v letu 1 982 v primerjavi s povprečjem obdobja 1975--81. Delo in varnost, 29/6 7. ZBIRNE TABELE 5. Službe za varstvo pri delu gozdnih gospodarstev Slovenije, 1989 • okvirci za obutveno industrijo, usnjene folije • klasi~ni montažni podplat 148 G. V. 3/90 • ekstrudirani PVC profili • TR granulat, TR in PVC podplati • kokos in sisal blazine za pohištveno in gradbeno industrijo • sedežne prevleke za avtomobile, letala, ladje in ostala vozila, zaščitna konfekcija • zaščitne in športne rokavice • usnjena galanterija • medicinska in športna konfekcija • rešilni jopiči, oblačila za prosti čas • računalniška dejavnost • zunanjetrgovinske, inženirinške in marketinške storitve QJ1]0 ut eks@ Qll]0 prevent@ QJl]0 ko-si@ QJ[Q0 mik on~ Ql[Q0 commerce b!J[Q0 dsss TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC Pohonh 6/o telefon: 060l/4J·ISS -1-1·131 tdc(ax: 0602/41.631 tela: ll4l0 YU KORAF