lliiiffi mmtm. s lliilisisišišllllllilli DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36 tel.: PRODAJA 27 664; SERVIS 27 110; fax: 27 472 —■ Nova Lantra je skrbno projektiran in temeljito preizkušen avtomobil. Na voljo je z visoko zmogljivima motorjema prostornine 1,61 s 114 KM ali 1,81 s 130 KM, ki sta ekonomična in zanesljivo. Zato garancija na Lantro velja 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov, za vzdrževanje pa skrbi servisna mrežo, ki je razpredena po vsej Sloveniji. Pri novi Lantri je še posebej poskrbljeno za varnost, saj so vrata in karoserija posebej ojačani, dodatna oprema pa vljučuje ABS in Air Bag. Dolg seznam standardne in dodatne opreme zajema praktično vse, kar si lahko zaželite za udobno in prijetno vožnjo: servo volan, ki je nastavljiv po višini, električni pomik stekel, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv voznikov sedež in klima napravo. AVTOMOTOR d.d. Celje je pripravil za vse ljubitelje vozil HYUNDAI na svojih prodajnih mestih testne vožnje in predstavitev nove Lantre: 12.10.1995 - VELENJE, Univerzum trade d.o.o. Šaleška 18 Tel.:063 853 267, od 12.00 do 19.00 13.10.1995 - CELJE, salon Hyundai, Miklošičeva 5 Tel.:063 441 250, od 12.00 do 18.00 14.10.1995 -NAZARJE,na parkirišču Elkroja od 9.00 do 13.00 15.10.1995 -MARIBOR, Limbuška 79 Tel.:062 101 676, od 9.00 do 13.00 16.10.1995 -SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 44 Tel.:0602 41 461, od 14.00 do 19.00 17.10.1995 -TRBOVLJE, Savinjska 36 Tel.:0601 27 664, od 14.00 do 19.00 Na vseh predstavitvah bomo pripravili anketo. Izmed oddanih anketnih listov na predstavitvah bomo 18.10.1995 izžrebali 30 manjših nagrad kot znak pozornosti. Otroci, ki bodo obiskali predstavitev in oddali risbico na kateri bo tudi vozilo Hyundai, bodo nagrajeni, najboljše risbice pa bodo razstavljene v enem izmed naših salonov. PRIČAKUJEMO VAS Maša Medvešek iz Trbovelj UVODNIK Oktober je mesec varčevanja. Varčevanja z elektriko in bencinom je zaenkrat na srečo konec. Rek, da kdor varčuje, si srečo kuje, pa velja le še za izbrance, ki si to lahko privoščijo. Brez skrbi! Ko bo odplačan še zadnji obrok za šolske knjige in ozimnico, bodo v družinski proračun znova posijali svetli žarki optimizma. Če jih ne bo prej ugasnil obrok za zimsko kurjavo. Blagor močnim na hranilni knjižici. Kajti njih je tuzemsko kraljestvo. [41 V ogledu: Darko Pograjc «IgT) v 1 &J Šmartno ni občina f | r\ Teden otroka Hladen tuš Top trio: politiki Odkritje spominske plošče Ä* j S turizmom bi lahko.. «M Gimnazija Trbovlje ]j Zobozdravniške zdrahe HSž) Teden upokojencev IS Konjeniški klub Zagorje > gasilci v Zasavju z y verouk v šoli da ali ne (?) \ kako ugodneje varčevati / v Zasavju KOLEDAR DOGAJANJ 3. oktobru - Vseh pohval je vredna zavzetost, ki vlada v Litiji pri pripravah na praznovanje mesta Litije - in ne le to, prireditve se kar naprej vrstijo. Visokemu jubileju so posvečene takorekoč vse aktivnosti, od mladinskih do upokojenskih, razstave, koncerti, srečanja. Tematika zbirk, raziskovalnih projektov, brošur, pa še česa so zaokrožena tema o Litiji. 4. oktobru - Mladinsko gledališče Svoboda praznuje 30 let in po zelo odmevnih ponovitvah "Dohtarja po sil'" je še toliko bolj upravičeno vprašanje, kakšne sploh so perspektive gledališča v Trbovljah. Daje treba nadaljevati, ni dvoma, kako in s čigavo pomočjo, pa je težje odgovoriti. Še naprej se zanašati na svoje lastne moči, je ponovna ugotovitev današnje okrogle mize v Domu Svobode. 5. oktobru - Radio Trbovlje je v svojem programu izoblikoval novo programsko shemo - brez temeljitih sprememb. Bolj so to prestavljeni termini posameznih rubrik, preimenovanje, kot na primer današnje Litijsko okence, ki se zdaj v oddaji Po Savi navzdol in po Savi navzgor ozira v obe smeri izven Trbovelj. Spremembe bodo najbrž veseli tudi naj mlajši, sajjenjihova oddaja Cicivrtiljak, prej ponedeljkova, zdaj na sporedu v nedeljskem jutru. Pa še nekateri informativni bloki so zdaj prerazporejeni - zagotovo brez hujših posledic. 6. oktobru - Izteka se Teden otroka - v Litiji z otvoritvijo razstave otroške likovne galerije Janče '95 v avli občinske stavbe. 7. oktobru - Tudi trboveljskim otrokom sta bili v njihovem Tednu podarjeni dve prireditvi. Prva v sredo na igrišču Partizana, druga pa danes pri Domu pod Javorjem. Slednja že jesensko obarvana. 8. oktobru - Čeprav ne le za otroke, pa vendar otrokom verjetno najbolj zanimiva, je današnja razstava mačjih "primerkov" v trboveljskem DD. 9. oktobru - Nov delovni teden trka dolžnostim in nalogam na vrata. Kako uspešno jim bomo kos, pa bomo v koledarju dogajanj preverili čez teden dni. Mateja Grošelj UJAdJJdO V DARKO POGRAJC Darka pozna večina Zagorjanov kot nasmejanega, vselej prijaznega poštarja, ki skoraj vsak dan v njihove nabiralnike nanosi precej pozdravov, a tudi računov, ob koncu meseca pa še najbolj zaželjcne pokojnine. Kako seje odločil za ta poklic? Pravi, da zgolj po spletu usodnih naključij. Po končani srednji ekonomski šoli je odšel študirat pravo, kjer pa se po prvem letu še ni vpisal v drugi letnik, saj je imel na zalogi še nekaj neopravljenih izpitov. Tako seje odločil, da za eno leto sprejme kakšno priročno službo - izvedel je za pošto in tako je 6. septembra preteklo že šest let, odkar je začel hoditi s svojo torbo po naseljih. Včasih so ga videvali po Kotredežu, Podkumu, Šklendrovcu. danes pa je prisoten v centm Zagorja, kjer pokriva približno 1000 strank, prehodi pa kar 10 kilometrov. In kako si zapomni vse svoje stranke? Pravi, da seje večine kar hitro privadil (še posebno tistih, ki stanujejo po ulicah, kjer gre zaradi različnih hiš to hitreje). Nekaj težav je imel le v blokih, kjer včasih stanujeta tudi dve stranki z istim priimkom. Toda Darko vztraja, četudi na ta poklic premnogokrat leti kar precej pripomb, četudi mu kdaj pa kdaj ponagaja kakšen pes (nekoč mu je ušel z raztrganimi hlačami), četudi je težka torba (predvsem pred prazniki). Težak je tudi delovni dan, ki se prične že ob pol šestih zjutraj. Tedaj namreč "frgon" pripelje v Žakljih (včasih se številka teh giblje tudi tja do vrtoglavih 14) pošto, Darko in drugi pa morajo nato vse pakete razvrstiti po dostavah, napisati še razne priporočene pošiljke in odkupne pošiljke. To delo mora biti opravljeno v dveh urah, zakaj ob pol osmih gre pošta na pot; ne ustavi je ničesar, seveda tudi muhasto vreme ne. Toda v tem poklicu je tudi marsikaj lepega; še posebej je vesel zadnji dan v mesecu, ko je potrebno razdeliti pokojnine; pa tudi sicer ljudje poštarja sprejmejo odprtih rok, toda če ga ni, pa grdo gledajo (za nekom so celo jokali, ko je odšel raznašat na drugo dostavo). Darko pretiranega prostega časa nima, kar pa ga žeje, ga bogato izkoristi. Zelo rad poje, tako da obiskuje kar tri zbore (spričo tega je prost le torkov večer); nekaj minut nameni za meh "frajtonarice" (ima celo inštruktorja), saj, kot pravi, brez nje ne gre; gradi tudi hišo in prav zato na poroko zaenkrat še ne misli (pa saj je komaj v rosnem 26. letu); ogromno časa mu vzame tudi delo na kmetiji, toda ob sobotah in nedeljah ga še vseeno najde toliko, da se udeleži kakšne zabavne igre (recimo dvigovanje kriglov; prvak je namreč v Zasavčevi igri za najmočnejšega Zasavca). In kako naprej? Darko odločno zatrjuje, da vsekakor v tem poklicu za večno ne bo ostal; v glavi ima še mnogo ambicioznih želja, ki bi jih rad uresničil. Te pa naj ostanejo zaenkrat še skrivnost. Rado Fele --- -4 B Šmartno ni občina Šmartno - V letu 1993 so v središču Šmartna z veliko naglico podrli dve dotrajani stanovanjski stavbi. Na tistem mestu so do začetka letošnjega leta zgradili "novo občinsko stavbo". Člani KS so bili namreč prepričani, da bodo na lanskem referendumu sokrajani z nekaterimi izbranimi sosednjimi krajevnimi skupnostmi izglasovali in razglasili Šmartno za novo občino. Toda to se ni zgodilo. Svoj prostor pod soncem so tako dobili v stavbi na Tomazinovi: Telekom za telefonsko cetralo z dvesto priključki, prva zasebna fizioterapija v občini, slaščičarna Miška in industrijska prodajalna tekstilne tovarne Tabor iz Maribora. Prostor pa je rezerviran tudi za Krekovo banko. Prostore v prvem nadstropju bodo namenili za stanovanja ali vanje preselili krajevne skupnosti. V prejšnjem tednu smo bili priča otvoritvi zasebne fizioterapije Jadranke Lovše in Valerije Trček. Svojo dejavnost sta hoteli opravljati v litijskem Zdravstvenem domu, a so bili stroški najema previsoki. Ker jima ni ostalo drugega, sta se iz Litije preselili v dva kilometra oddaljeno Šmartno. Svoje prostore sta opremili z najsodobnejšo opremo, ki bi seje razveselili tudi v večjih fizioterapevtskih centrih. Za Šmarčane, ki letos praznujejo svoj visok jubilej prve omembe kraja, je to vsekakor velika pridobitev. Marjan Šušteršič Zagorska tržnica Zagorje - V središču Zagoija je ob Cesti zmage že nekaj časa nekoliko živahneje tudi zaradi začetka prvih zemeljskih del pri graditvi nove, sodobne tržnice. Graditelj in investitor SG P Zasavj e j e že o bj avil razpis oziroma zb iranj e ponudb potencialnih kupce-v za poslovne prostore, kot tudi za lokale. Izhodiščna prodajna cena za kvadratni meter lokalov znaša 1.860,00 DEM, v prvem nadstropju pa 1.650,00 DEM. V ceno so vključena vsa gradbeno - obrtniško -instalacijska dela do tretje gradbene faze, vključno z odprto fasado. O izhodiščni ceni se sliši paleta glasov. Največ jihje uravnanih nat.i. višino, po domače: ljudem se zdi cena previsoka. Če pa jo primeijamo z drugimi, ugotovimo, daje resnično kar zajetna, vendar glede na središče mesta, kjer ho urejeno vse, kar sodi zraven, vključno parkirišča, še vedno dosegljiva. Zdaj je najpomembnejša prestavitev nekaterih sedanjih prodajnih površin na dogovorjeni prostor in pa dejanski začetek vseh del. Objekt morajo namreč končati in ga predati lastnikom oziroma uporabnikom do avgusta prihodnjega leta. Milan Vidic Dražji premog Zasavje - Devetmesečni načrt izkopa premo ga j e dosežen in presežen za 3odstotke. Rudarji so pridobili 724.000 ton premoga. Večina izkopanih količin je bil energetski premog. Kot vse kaže, ne bo težav pri izpolnjevanju leto- Premoga ni Ni jih veliko, ki nebi vedeli, da so zagorskemu rudniku šteti meseci. Zelo veliko pa jih je, ki ne vedo, da ta čas ni mogoče plačati in odpeljati tono ali več premoga za ogrevanje. Zato marsikdo vprašuje, ali premogovnik zapirajo že zdaj? To ne, ampak kdo ve, če se to ne bo zgodilo že kar v začetku prihodnjega leta. Za premog vrste kosi ali kocke je potrebno zdaj čakati vsaj poldrug mesec. Tako zatrjujejo vsi, ki so se te dni oglašali tam, kjer ga prodajajo. Povpraševanje po njemje namreč tako zelo strmo poraslo, da kupcem enostavno ni mogoče ustreči. In to ne le kupcem od drugod, tudi domačim ne, še celo zaposlenim pri rudnikih so morali začasno ustaviti dostavo t.i. deputata. Kako se bodo greli številni porabniki pozimi oziroma takoj, kose bo začela kurilna sezona, je težko napovedati. V Zagorju se ogrevajo z njim vsaj v treh večjih stanovanjskih blokih, vse tri osnovne šole, kisovški vrtec, če omenjamo samo nekatere. Včasih je veljalo prepričanje, da domačini zmeraj lahko pridejo do zadostnih količin premoga; današnji dan tega ne bo mogoče več trditi, kajti iz jame prihaja na dan največ 30 ton goriva za ogrevanje, vse drugo je premog za ljubljansko toplarno. V vodstvu rudnikov pravijo, da ni pričakovati večjega izkopa, ker se morajo držati uredbe, ki preprečuje večjo proizvodnjo od predvidene, kar velja tudi za komercialne vrste. Če strnemo: ogrevanju s premogom, zlasti domačim, so bržkone šteti meseci. Čimprej bo kazalo storiti vse potrebno za priključitev na zemeljski plin. To je sicer lahko reči, teže pa ukreniti, kajti marsikje, vključno v nekaterih večjih stanovanjskih poslopjih, bodo morali poprej doseči soglasje o plinski ureditvi in kajpak zbrati potreben denar. Zato bi morali na koncu zapisati, da se bo prihodnjo zimo ogrevalo s plinom veliko več ljudi, kot letos. Milan Vidic šnjega gospodarskega načrta. Mimogrede: komercialni premog j e od 1. oktobra za dobrih 9 odstotkov dražj i, kar pa, kot poročamo v drugem prispevku, ne bo omogočilo kaj dosti večji izkop vseh teh vrst goriva. Milan Vidic n Ot> tednu otroka Trbovlje - Trboveljski prvošolci so se v sredo, 4. oktobra, popeljali po mestu z avtobusom Integrala Kum. Na vožnji po mestu jih je spremljal policist, ki jih je opozarjal na prometne nevarnosti in pasti. Ugotovil je, da učenci že veliko vedo o prometu. Vendar vzgoje in previdnosti ni nikoli preveč. Prvošolci so se na vožnji po mestu naučili marsikaj novega in koristnega o prometu. Isti dan popoldne so se učenci trboveljskih osnovnih šol zbrali na igrišču Partizan, kjer so nekateri pokazali svoje spretnosti v vožnji z rolerji, deskami in kolesi. Na voljo so jim bili tudi risalni pribori, ki sojih nekateri Z veseljem uporabili. V soboto, 7. oktobra, pa so se učenci zbrali pred domom pod Javorjem na že tradicionalnem kostanjevem pikniku. Lepo vreme j e privabilo okrog 130 otrok, mentorjev in staršev. Sonce in prijetna jesen je kmalu ustvarila pravo vzdušje. Ko je začel dišati pečen kostanj, pa so se tudi najbolj vneti nogometaši pustili zmotiti pri igri in poskusili to jesensko dobroto. Jabolk sploh ni bilo časa speči, dobro so šla v promet kar sveža. Zahvaljujoč Zvezi prijateljev mladine iz Trbovelj, so otroci in tudi starši preživeli lep dan. Marinka Benetek \r!S4? V45C počitniških dejavnosti Šmartno pri Litiji - Šmarska šolaje organizirala za starše okroglo mizo, na kateri so spregovorili o interesnih in počitniških dejavnostih za šolarje. Medtem, ko je bilo glede interesnih krožkov največ zanimanja za poučevanje tujegajezika na razredni stopnji, računalništva in nekaterih športnih dejavnosti, pa so za počitniške akcije predlagali, naj bi se organizatorji odločili tudi za enodnevne izlete, saj so imeli doslej šolarji na voljo le enotedenska letovanja, taborjenja in zimovanja. Taki stroški so za marsikatero družino previsoki. Letos se bo v izvajanje počitniških dejavnosti vključilo tudi novo ustanovljeno Društvo prijateljev mladine, ki že pripravlja letni delovni program. B.Ž. Mladi v bojta proti grdim razvadam Trbovlje-Konec septembra so učenci OŠ Trbovlje PE Alojza Hohkrauta izdali priložnostno številko svojega glasila Hura, ki paje tokrat ob Tednu otroka naslovljen "Da bi zmogel reči: ne, hvala!" S svojimi pisnimi izdelki in risbicami so učenci spregovorili o škodljivosti kajenja, pitja alkohonih pijač in uživanja drog. T.L. Geološki steber Šmartno pri Litiji - Idejo za postavitev geološkega stebra so dobili učenci na izletu pri Geološkem krožku v Dolšenovi soteski. Začeli so z zbiranjem kamenin iz cele občine. Steber so postavili pred osnovno šolo, vendar ni na ogled samo učencem, temveč tudi izletnikom, ki gredo mimo šole na Bogenšperk in dalje na Dolenjsko. M.Š. Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovljeso za nakup mamografa od 22. septembra do 5. oktobra 1995 sredstva prispevali: Zavarovalnica Triglav d.d.,OKTrbovJje 123.000,00 tolarjev. V tem času je tako v sklad sredstev, namenjenih za nakup mamografa, priteklo dodatnih 123.000,00 tolarjev, kar pomeni, da ste skupaj zbrali že 14.902.975,10 tolarjev. Splošna bolnišnica ■ Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali prostovoljne prispevke za nakup mamografa. ---- ----------------------------------------- Ob minulem tednu, posvečenem otroku, so se zasavskt vzgojitelji res potrudili. Otroci vseh zasavskih osnovnih šol so počeli stvari, ki so se še kako razlikovale od pustega vsakodnevnega pouka. Tudi na OŠ Tone Okrogar v Zagorju so otroci dali duška svoji domišljiji. 5. oktobra so imeli odprti dan sole, medse povabili starše in vse tiste, ki jih zanima, kako poteka delo na šoli. Poleg tega so se otroci razdelili v različne delavnice, kjer soustvarjali in sc predajali domišljiji. Dela so seveda tudi razstavili in jih pokazali staršem. Resje škoda, daje otrokuxpamenjen le teden v letu. Kakorkoli že, morda se bod<|. pa tudi v drugih dneh odgovorni trudili, da bi otrokojy šolski vsakdan čim bolj popestrili. § T.P. Foto: Tomo Brezovar a Pred dobrima dvema tednoma je Trbovlje zajela prava nakupovalna mrzlica. Odprli so nov supermarket Tuš. Za trenutek je zavladala panika med trboveljskimi trgovci. Otvoritev nove trgovine z živili ni v mladem kapitalizmu nobena redkost. Pravzaprav je bilo v Trbovljah v zadnjih nekaj letih na novo odprto toliko trgovin, da jih človek že skoraj ne more prešteti. V socialističnih časih je bilo tako, daje v posameznem kraju vladalo eno samo samcato trgovsko podjetje, kije s kupci lahko delalo, kar se mu j e zahotelo. Časi so zdaj drugi. Zdrava konkurenca med trgovinami ni samo porok zapreprečevanjepretiraneganavijanja cen. ampak pripomore tudi k dvigu kvalitete ponudbe. To še posebej velja za trgovine na drobno. V tej luči je nejevolja trgovcev, oziroma lastnikov malih trgovin na drobno v Trbovljah, nekoliko nerazumljiva. Nov supermarket, ki ga je odprlo podjetje Engro Tuš je pač poslovna poteza podjetja, ki širi svojo dejavnost. In vendar... Lastniki trgovin na drobno, še posebej tisti, katerih trgovina se nahaja v neposredni bližini nove trgovine, se počutijo ogrožene predvsem zaradi smešno nizkih cen nekaterih artiklov v supermarketu Tuš. Tudi drugi niso zaradi cen ostali ravnodušni. Slišati je bilo, da si nova trgovina lahko privošči nizke cene artiklov zaradi tako imenovane nelojalne konkurence. Kaj naj bi nelojalna konkurenca bila, je sicer drugo vprašanje. Dejstvo je, da si nekateri trgovci tako nizkih cen ne morejo privoščiti, tudi če bi se v celoti odpovedali marže. Preplahu med trgovci je sledil neformalni sestanek lastnikov trgovin na drobno, na katerem so skušali ugotoviti, kaj je sploh na stvari in kako ukrepati. Prav ta sestanek je verjetno sprožil po Trbovljah govorice, da naj bi mali trgovci protestno za dva dni zaprli svoje trgovine. Seveda so se te govorice kmalu izkazale za povsem neutemeljene in konec koncev rahlo smešne. Neuradno pa seje izvedelo, da trgovci na sestanku (kolikor jih je na tem sestanku sploh bilo) niso bili enotni. Zato se niso dogovorili o ničemer. Nekaj očitkov je letelo tudi na občino Trbovlje, češ kako je lahko sploh dovolila, da se odpre trgovina, ki bo davek odvajala izven Trbovelj in s tem posredno vplivala na manjši prihodek trboveljske občine. Tudi ta plat ima po vsej verjetnosti dve medalji. Po eni strani imajo lastniki trgovin prav. Po drugi strani pa trboveljska občina rešuje nekaj delovnih mest, ki jim jih je na ta način uspelo ohraniti. V supermarketu so se zaposlile trgovke, ki so prej delale v istih prostorih, vendar v drugi firmi. V primeru, da bo nova trgovina res povzročila zaprtje nekaj manjših trgovin v bližini, pa se res postavlja vprašanje, koliko delovnih mest je s tem občini uspelo rešiti. Potrošnike ne zanima Kakorkoli, kupce ne zanima trgovska in trgovinska politika, niti problemi, ki tarejo trgovce. Kupce zanima cena, zanima jih le, kje čim ceneje kupovati. Glede na nizke dohodke mnogih potrošnikov je logično, da bodo preudarno obrnili in zapravili vsak tolar, ki ga imajo na voljo. Tako je bil naval v novo trgovino v prvem tednu poslovanja ogromen. Veliko sejihje vcijetno v trgovini ustavilo zgolj zaradi radovednosti, ko pa so videli ugodne cene, so tudi kupovali. In prav nič se niso ozirali na razburjenja, ki jih je trgovina povzročala med ostalimi trgovci. Po dobrih dveh tednih, odkar je nova trgovina odprta, pa seje vse skupaj nekoliko umirilo. Začetna euforija počasi pojenja in vse se vrača na normalne tire vsakodnevnih nakupov. Skratka, vsa zadeva seje nekoliko umirila. Veijetno so trgovci še vedno malo nejevoljni zaradi tujka, kij im odžira lep kos pogače. Zgodbo o nelojalni konkurenci pa bodo, če se izkaže za neresnično, kmalu pozabili. Veijetno obstajajo tudi kakšni drugi načini, s katerimi se trgovci lahko borijo proti nelojalni konkurenci. Vprašanje je le, ali naša zakonodaja dovolj jasno in natančno opredeljuje, kaj to sploh je. Čas bo pokazal Počasi se bo treba navaditi tudi na vse negativne posledice, ki jih prinaša nova ureditev. Pri tem ne mislim samo na bolj ostro konkurenco, temveč tudi na posledice, kijih konkurenca povzroča. Normalno je, da se vsak dan poraja na desetine, če ne na stotine novih podjetij in trgovin sočasno, ko na desetine podjetij in trgovin propada. Zakon ponudbe in povpraševanja je neusmiljen. Ne gre pa pozabiti na državo, katere naloga je med drugim tudi, da v te neusmiljene zakone uvede nekaj reda in prepreči popoln kaos in zlorabe. Ali bo nova trgovina uspela ohraniti nizke cene še dolgo, bo pokazal čas. Praksa nas uči, da so vse na novo odprte trgovine nekaj časa hud trn v peti uveljavljenim. Nato se njihove cene nekako znormalizirajo, velika cenovna odstopanja se kažejo le pri nekaterih (ponavadi vabljivih) artiklih. Trboveljskim trgovcem tako trenutno ne kaže nič drugega, kot da sprejmejo izziv novega konkurenta. Po vsakem hladnem tušu nastopi obdobje streznitve. Ali je nova trgovina res velika grožnja nekaterim trgovcem, se bo kmalu izkazalo. Trditve o nelojalni konkurenci pa se bodo bodisi pozabile, ali dokazale. Brez enotnega nastopa lastnikov trgovin, je slednja možnost kaj malo verjetna. Jure Nagode rpm: Sodec po anketi, ki smo jo sodelavci Zasavca izvajali pretekli teden, Zasavčani zelo malo oziroma sploh ne vedo, kdo jih zastopa v občinskem svetu. Še manj poznajo občinske svetnike drugih občin v Zasavju. Kakorkoli že, z rangom priljubljenih zasavskih politikov bomo še nekaj časa nadaljevali, zato bodite pripravljeni, ko vas bo na drugi strani telefonske žice presenetil "Zasavc". 1. Matjaž Švagan, župan Zagorja, 24 % glasov anketirancev iz Zasavja; . — - ■-........................ ■■■------------------- Spet krediti podjetnikom Zagorska Agencija za razvoj je pred kratkim že drugič letos podelila ugodne kredite zainteresiranim prosilcem. Tokrat je bilo na razpolago 25 milijonov tolarjev, kijih je prejelo devet prosilcev. Najvišji znesek kr editaje znašal 4,4 milijona tolarjev, naj nižji pa le 300.000 tolaijev. Dobitniki kredita bodo odprli deset novih delovnih mest. Najbolj spodbudno pri tem pa je, da nekateri med dobitniki že delajo ali še bodo delali za izvoz. Na Agenciji za razvoj hkrati poudarjajo, da so prešli od t.i. kvantitativnega na kakovostno podeljevanje kreditov. To pomeni, da na večje kredite lahko računajo vsi, ki ponujajo kakovostnejše ali bolje rečeno zahtevnejše proizvodne programe. Letos je bilo za kredite podeljenih že 45 milijonov tolaijev, obakrat ob tesnem sodelovanju Zasavske banke d.d. Trbovlje, ki se na tem področju vse bolj uveljavlja. Do konca leta naj bi prosilci prišli še do enega kredita Agencije za razvoj. M. V. iS ■■ .... ................. 2. Janez Malovrh, župan Trbovelj, 13 % glasov anketirancev iz Zasavja; 3. Leopold Grošelj, župan Hrastnika, 11 % glasov anketirancev iz Zasavja; P 1 Z Ist 3 Svea Zagorska tovarna pohištva Svea je na mednarodnem sejmu Ambient N:N:X;X;X;XXX;:;XXX::;X;X;X:X;X;X;:;X;X;X:X;X;X-:;X:X;X;X;X Zagrebu za svoj kuhinjski Uspeh jv še toliko večj i, saj je bila na sejmu konkurenca med proizvajalci I «. močna. Zlata medalja bo Svei dodatno pomagala pri prodaji svojih izdelkov na tujem. J. N. jj Vlaganje v obrtno cono Kisovec Očitno je, da zagorska občina kar dosti pričakttjeod razvoja obrtne cone v tem nekdanjem rudarskem kraju, še posebej, če bodo končno le dosežena vsa soglasja, ki so doslej tako ali drugače ovirala in zavirala njen uspešnejši napredek. Med drugim gre tudi za vlaganje v t.i. infrastrukturo. V njo naj bi v prihodnjih dveh letih vložili precej denarja. Gre za plinifikacijo cone, ureditev vseh drugih infrastrukturnih naprav in objektov, kar naj bi povečalo interes za pridobivanje ustreznih prostorov oziroma zemljišč za proizvodne in druge namene. Na Ageciji za razvoj so mnenja, da mora cona zaživeti že v prihodnjih nekaj letih. Na razpolago je okoli 45000 kvadratnih metrov površin. Res pa je, da so dokaj drage, ker stane kvadratni meter od 70 do 80 nemških mark. To pa je po sodbah potencialnih kupcev previsoka cena. M. V. Kmalu elektrika Ob letošnjem avgustovskem letalskem mitingu na vzletišču Ruardi so člani vodstva aerokluba izrazili željo, da bi še letos napeljali elektriko in s tem zadostili predpisom za take in podobne objekte. V se kaže, da bo vsa stvar meso postala. Slišati je, da bodo v kratkem že začeli zustreznimi deli. Postaviti morajo vsaj 9 električnih drogov. Nekaj potrebne opreme že imajo, sponzorji so ali pa še bodo obljubili sodelovanje pri tem, kajti vsa stvar ne bo poceni: predračun znaša vsaj 15000 nemških mark, sem pa ni všteto prostovoljno delo, ki ima med nekaterimi zagretimi člani tega kluba že patentno pravico. Verjamemo, da jim bo šlo od rok še nekaj drugih opravil. Trenutno urejajo stransko cesto do objektov vzletišča, dokončno naj bi uredili tudi parkirišče, ogrevajo se za ureditev dovozne ceste, ne bodo pa pozabili niti na vinsko cesto. M. V. Sodobna elektronika 95 Od 2. do ö.oktobra je na Gospodarskem razstavišču potekal že 42. sejem Sodobna elektronika. Novosti na področju elektronike je predstavilo preko 250 razstavljalcev, približno petina iz tujine. Obiskovalce so najbolj navdušila področja biroopreme, elektromateriala, računalništva in zabavne elektronike, medtem ko so si strokovnjaki ogledali predvsem 4. Mirko Kaplja, župan Litije, 6 % glasov anketirancev iz Zasavja; 5. Janez Zahrastnik, župan Radeč, 5 % glasov anketirancev iz Zasavja; B wmm avtomatizacijo, telekomunikacije, elektronske komponente in RTV difuzijo. Na sejmu so razstavljala tudi nekatera velika, zveneča tuja in domača imena, kot so Siemens, ABB, Ericson, Nikola Tesla ter NBC Super Channel. Minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc je ob otvoritvi povedal, da tradicija in mednarodna vpetost elektronike kažeta na njen prispevek k mednarodni tehnološki integraciji. Taje vsekakor vsako leto večja zagotovo tudi po zaslugi sejma Sodobne elektronike. R.F. Sanacija ceste Trbovlje - Minulo sredo je na občini Trbovlje potekala razprava o podoru na cesti SOP -Kantina. Tako so komunalno podjetje zavezali, da kot vzdrževalec nemudoma poskrbi za prevoznost ceste, ob tem pa tudi sklenili, da se še ta teden sestane posebna komisija, ki naj hi določila novo traso ceste. Sanacija sedanje bi bila predraga in prezahtevna. R.F. Plinifikacija Hrastnik - Te dni so v krajevni skupnosti Steklarna že pripravili program del za prihodnje leto. Prav sedaj razpravljajo o plinifikaciji, s katero bi zemeljski plin zagotovili prebivalcem Taborniške poti in delno tudi Poti Franca Pušnika. R.F. Priprave na zimo Zasavje - V zasavskih krajevnih skupnostih se že pripravljajo na zimske dni. Tako se vrši nenavadno veliko vzdrževalnih del na krajevnih cestah. Po skoraj dveh letih naj bi končno asfaltirali cesto Mlinše Zabava ter tudi Mlinše Zahrib. V Hrastniku so uredili razsvetljavo na cesti Simona Debelaka. Trboveljski gradbinci in vzdrževalci pa imajo nemalo težav s cesto Trbovlje Čeče, saj je postalo pobočje spričo prehudih posegov v prostor zelo plazovito. R.F. Socialdemokrati na Šmohorju Šmohor - V soboto, 7. oktobra od 9. ure dalje, je na Šmohorju nad Laškim potekalo kulturno -politično srečanje članov Socialdemokratske stranke Slovenije iz celjskega in posavskega območja. Poleg članov so se srečanja udeležili tudi simpatizerji ter gostje iz drugih območij. Glavni govornik na srečanju je bil Miha Brejc. Organizatorji so poskrbeli tudi za raznovrstno razvedrilo. T.L. Ekos se seli Zasavska nevladna ekološka skupina Ekos seje preselila v nove prostore, zato morebitna obvestila in pisma pošiljajte na nov naslov. Taje: Ekos Zasavje, Golovec 27, Trbovlje. Ekos prav tako obvešča, da ha novem naslovu še nimajo urejenega telefonskega priključka, zato razpolagajo samo s številko faksa 0601/26 553. J.N. Seja sveta Hrastnik- Danes, v četrtek 12.oktobra ob 17. uri, bo potekala 8. seja Občinskega sveta občine Hrastnik. Na seji bodo svetniki potrjevali mandat članu občinskega sveta. Med drugim pa bodo obravnavali poročilanadzornegaodboraobčine, predlog rebalansa proračuna za leto 1995 in premoženjsko bilanco občine za leto 1994. Svetnikom bodo na voljo tudi informacije o plinifikaciji, poročila o delovanju Sklada za pospeševanjedrobnegagospodarstvain poročila iniciativnega odbora za izgradnjo telovadnice na Dolu. J.N. Telefoni zazvonili Trbovlje - V krajevni skupnosti Franc Salamon se veliko govori o novih telefonih. Tako naj bi telefoni že v teh dneh ob sodelovanju krajanov, ki so prispevali ogromno ur prostovoljnega dela. zazvonili v zaselku Vrhe. R.F. ■ih fsiüf j . . Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 ... v • "Si Sp .................................................™ j::::::...........*S: ........... ■ '.................,,,............................................................................W" - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev :;® \ - šivanje zaves po naročilu A - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov "p. PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. / nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket "m VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. S ; / - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga > m : Vsak dan od 700 do 19”, ob sobotah 700 do 13°° P. Šli / - posteljnina / Jlf ■"p : j L J L : J L J L J ... ; :. : ! i ,i L»-. Zgradba, v kateri je dializa trboveljske Splošne bolnišnice, je ves dan izpostavljena soncu. Pozimi so sončni žarki pravzaprav dobrodošli in prijetni, poleti pa se prostori tako segrejejo, da v njih bolniki in sestre komaj zdržijo. Kar nekaj časa trajajočo akcijo trboveljskega Društva dializnih bolnikov in vodstva bolnišnice so letos uresničili in namestili klimatsko napravo. Odslej je poleti lažje vsem, bolnikom in sestram. Letošnje poletje je tako minilo v povsem normalnih razmerah, vsaj kar se vročine tiče. Direktorica financ in pomočnica direktorja Splošne bolnišnice Trbovlje Marina Barovič je povedala, da je klimatska naprava stala 752.000 tolarjev, od tega je Društvo ledvičnih bolnikov Zasavje z akcijo pridobivanja donatorjev prispevalo 360.000 tolarjev, ostalo pa Splošna Trboveljska dializa: prostora je premalo bolnišnica Trbovlje. Nove pridobitve je bil seveda vesel tudi vodja dialize dr. Anton Adamlje, specialist internist, ki "se vsem donatorjem in Splošni bolnišnici Trbovlje zahvaljuje za uspešno izpeljavo te akcije. Sicer pa so v trboveljski dializi še vedno veliki prostorski problemi, ki bodo v kratkem še večji. Prostore bi bilo nujno potrebno razširiti. K sreči obstajajo za to tudi možnosti. V že tako in tako pretesne prostore so morali namestiti še eno posteljo, število bolnikov se bo v kratkem s sedanjih 39 povečalo še najmanj za dva. Na dializi dela deset sester in zdravnik dr. Adamlje. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so opravili 3083 dializ. Sicer pa imajo pet dializnih aparatov za bikarbonatno dializo AK 100, en aparat za brezacetatno biofrltracijo (za bolnike, ki so v slabšem stanju) in en devet let star aparat za bikarbonatno dializo AK-10. Imajo tudi nov aparat INTEGRA, ki bo nadomestil sedem let starega. V prostorih trboveljske dialize že dve leti enkrat tedensko deluje tudi nefrološka ambulanta, ki jo vodi dr. Anton Adamlje. Martin Brilej Na mestu, kjer je stala kapelica Antona Puščavnika, so v Čemšeniku odkrili spominsko ploščo osemnajstim zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne. "Človeško je prešteti žrtve in pokopavati mrtve," je misel profesorja Nandeta Razborška, ki bo odslej zapisana na spomeniku, postavljenemu v spomin ostalim žrtvam 2. svetovne vojne. Spominsko ploščo ostalim žrtvam 2. svetovne vojne so namreč odkrili v nedeljo, 8. oktobra, v Čemšeniku. Že dolgo časa je zorela želja in opominjala človeško dolžnost postaviti spomenik in opraviti simbolni pogreb za osemnajst zamolčanih žrtev druge svetovne vojne na Čemšeniškem. "Rod, kije vojno preživel, se čuti dolžnega, da pusti spomin in s tem postavi spomenik žrtvam 2. svetovne vojne, katerih življenja so ugasnila v slovenskih gozdovih, taboriščih, v Normandiji, Rusiji, Ukrajini. Spomenik, spomin na padle, bomo izročili svojim mladim, ti svojim, in nikoli ne bo pozabljen," je med drugim v uvodu povedal Franc Lazar, ki si je skupaj z Jožetom Kovačem najbolj prizadeval za postavitev spomenika. Spomenik so izdelali po načrtih domačega arhitekta Ferdinanda Pregrada. Čeprav je bilo okrog same postavitve dovolj razprav, spominska plošča le stoji poleg že obstoječega spomenika sedeminšestdesetim padlim v 2. svetovni vojni. "Trdne grobe temelje so izdelali domačini sami iz kamenja izpod Čemšeniške planine," je poudaril Franc Lazar. "Prav iz takega kamenja je zgrajena tudi čemšeniška cerkev, oporna stena pokopališča, prosvetni in gasilski dom, pa tudi naši domovi. Trden material, ki zdrži stoletja." Na mestu, kjer stoji spominska plošča, je pred več desetletji stala kapelica svetega Antona Puščavnika. Ob njej so domačini ob procesiji prosili za zdravje, blagostanje in varnost pred kugo, lakoto in vojsko. Govornik je zato poudaril, da ni naključje, da stoji spomenik prav na tem mestu, mimo katerega domačini hodijo v cerkev, šolo, pa tudi v širni svet. Seveda ob odkritj u spominske plošče ni manjkal niti kulturni program. Martina Bokal je prisotnim recitirala nekaj Torkaijevih misli, zapel pa je tudi domač župnijski zbor, pod vodstvom Tadeje Nimac. V čemšeniški cerkvi so se domačini in gostje zbrali tudi pri slovesni maši, ki jo je ob somaševanju domačega župnika Antona Kumarja vodil arhdiakon Ivan Merlak. Ta je spominsko ploščo tudi blagoslovil. Tadeja Nimac ------it : iiiliid PIZZERIA ČASA M I A m hiSlääiS;!i:i| Uabimo vas v prenovljen lokal pivnice Trbovlje, nudimo vam malice, poslovna m dnevna kosila, velika izbira pizz. Rezervacije sprejemamo na telefon 26 424. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 PRODAJAMO DOBRE, ZELO DOBRE IN ODLIČNE RAČUNALNIKE V NAJRAZLIČNEJŠIH KONFIGURACIJAH PO ZELO UGODNIH CENAH: PC486DX2/80, PC486DX4/100, PC PENTIUM 90,100,120,130 MULTIMEDIA: CD-ROM ENOTE (2X ali 4x hitrost), ZVOČNE KARTICE (Sound Blaster), ZVOČNIKI UGODNO - multimedijski komplet že od 30.952,00 SIT naprej: (CD-ROM, zvočna kartica, 2 zvočnika, mikrofon in škatla za 40 CD-jev s 5CD-ji) TISKALNIKI: MATRIČNI, LASERJET IN INK-JET TISKALNIKI ZNAMK EPSON, HEWLETT PACKARD, STAR, FUJITSU IN NEC UGODNO: EPSON LX-300 28.900 SIT EPSON LQ-100 31.900 SIT HP LASERJET 4L 90.400 SIT HP DESKJET 600 53.600 SIT OSTALA RAČUNALNIŠKA OPREMA: RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE, DISKETE, MIŠKE, PODLOGE ZA MIŠKE, TONERJI IN ČRNILA, RAČUNALNIŠKA LITERATURA POKLIČITE NAS IN SVETOVALI VAM BOMO PRI IZBIRI VAŠE OPREME! I I DOM STAREJŠIH HRASTNIK Novi Log 4/a 61430 Hrastnik RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: 1. KNJIGOVODJA Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri (V.stopnja), eno leto delovnih izkušenj, poznavanje dela na računalniku, zaželjene izkušnje z delovnega področja tajnice; dvomesečno poskusno delo. 2. KUHARSKI POMOČNIK Pogoji: dvoletni program kuharske smeri (II. stopnja), šest mesecev delovnih izkušenj; enomesečno poskusno delo. 3. ČISTILKA - 2 delovni mesti Pogoji: dokončana osnovna šola (I.stopnja); enomesečno poskusno delo. Za vsa razpisana delovna mesta bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati(ke) naj pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8. dneh na naslov Dom starejših Hrastnik, Novi Log4/a, 61430 Hrastnik s pripisom "za razpis". O izbiri bodo kandidati(ke) obveščeni(e) v 15. dneh po zaključenem zbiranju prijav. ZA OČI DA VIDIJO Proizvodnja krvi Vikinih let, optika in Inj(Mita na drobno d.o.o. Skrbimo v firmi DL CONTACT P E. OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. CONTACT VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZASCFTOl KOZMETIKO EYE CARE DOBAVNI ROK OD O DO 5 DNI: PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta. 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. m ^IlllP^lllllIllIlI i Pisma bralcev I Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisji-ifimiienja 1 bralcev o zivljefojqin dogajanju v Zasavju^JfefJodpisanih pi-: sem ne objavljamo^Bolžina pisem je zasuli prostora omeje-: na na največ SO^jpkaimhvraticAIredništVo^i pridržuje pra-I vico skrajšatitekst ali pa objäViti daljšega, čebee^i, da bi s \ skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. Revirčani, obiščite Kobariški muzej! Muzejska zbirka 1. svetovne voj ne v Ko baridu ima izjemen odmev doma in v tujini. Zato smo se člani ZB Trbovlje odločili muzej obiskati, saj je prejel kar dve nagradi: najvišjo slovensko Valvazoijevo nagrado za leto 1992 ter najvišjo evropsko nagrado SVETA EVROPE -EVROPSKI MUZEJ za leto 1993. Vreme nam je bilo naklonjeno. Čudovita pokraj in a, obdarjena z lepotami, je prava paša za oči. Izstopa zelenomodra Soča, hči planin, lepotica našega velikega pesnika Simona Gregorčiča. Sredi prijaznega mesta Kobarida stoji mogočen pesnikov spomenik. Streljaj stran jemuzejskazbirkavprostorihMašerovegadvorca iz 18. stoletja. V tej stavbi je mladi duhovnik Simon Gregorčič širil kulturo med Primorci. Skozi prostore muzeja nas je vodila mlajša profesorica zgodovine, Primorka, ki ni skrivala nacionalnega ponosa. Izredno zanimivo je opisala potek soške bitke leta 1917, v katerem sta obe vojskujoči se sili zbrali 600.000 vojakov. Ta spopad - bliskovita, uspešna vojna (Blitzkrieg), je označen kot prva uspešna gorska operacija v zgodovini. Profesoričino pripovedovanje so podkrepili dokumenti, ki so razstavljeni v dvanajstih prostorih. Pred vstopom je pritrjena velika fotografija pisatelja Hemingwaya, ki je prišel na soško fronto kot prostovoljec - reporter. Pozneje je napisal roman Zbogom, orožje. Prevzeti smo opazovali fotografije nečloveškega trpljenja vojakov v visokogorstvu. V črni sobi so poleg fotografij mrtvih in pohabljenih vojakov - v opomin bodočim rodovom, tudi medalje. Med številnimi (500) fotografijami nasjeena- beg civilnih prebivalcev, spominjala na sedanje TV prizore. V multivizijski sobi smo v sliki in besedi spremljali 22 minut 12. soške bitke - naj večjega spopada v gorskem svetu v vsej človeški zgodovini. Predstavitev seje pričela in zaključila z verzi Gregorčičeve pesmi Soči - nepozabno! Profesoricaje prepričljivo posredovala v uvodu in zaključku težko življenje primorskih Slovencev, živečih po letu 1918 na ozemlju, ki so gadobililtalijani. Neprestani pritiski, neenakopravnost Slovencev, ki se je stopnjevala ob prihodu fašizma. Zato so vsi Primorci podpirali in sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Njihov večletni sen seje uresničil po letu 1945, je dejala. Dokumetni iz leta 1941-1945 so razstavljeni v eni sobi. Muzej ima številne obiskovalce. Isti dan so si ogledali muzej učenci osmih razredov iz Kranja in Litije. Le ti so odšli tudi do kostnice, kjer je pokopanih 7014 italijanskih vojakov. Odšli smo v avtobus, obogateni z zgodovinskim znanjem, marsikdo od nas pa je razmišljalo romanu HemingwayaZbogom orožje in o najlepši Gregorčičevi pesmi Soči. Besede so se uresničile čez dobrih 20 let: "In ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo." Mija Filač, Trbovlje Ali Zasavčani verujejo samo v Krišno? Ko prebiram Zasavca, današnjo novo številko (5. oktober), pa prejšnjo (28. september) in še nekatere nazaj, sem dobil po gostosti člankov o Krišni občutek,kakor da v Zasavju ljudje verujejo samo v Krišno in ne tudi v ostale: rimskokatoliška vera (mimogrede, kristjani smo v Zasavju v večini), pa Jehove priče in še kakšna bi se našla! A v Zasavcu pišejo samo o Krišni - zakaj? Zakaj Zasavc skoraj nič ne objavi, kaj se recimo dogaja v tej ali oni župniji v Zasavju, kakor na primer 450-letnica obstoja trboveljske župnije? O zamenjavi duhovnikov - pomočnikov (kaplanov) v Trbovljah, Zagoiju... O tem ali onem srečanju, tečaju, ki se dogajajo v tej ali oni cerkvi v zasavskih krajih - zakaj ne? Če smo pošteni, tudi Jehove priče si potemtakem zaslužijo vsaj občasno svoj prostor, kakor še kakšna druga vera, ki je prisotna, pa čeprav v zelo majhni manjšini v Zasavju. Ali pa ima morda verska skupnost za zavest Krišne, o kateri se toliko piše v Zasavcu, to prednost, da kot neka usedlina realsocialistično-komunističnega, ki vemo kako je bila proti Cerkvi; cerkvi še naprej v Zasavcu odločno reče NE, Krišni pa ja? Alipaobstajapač "klasični" monopol nekaterih sodelavcev v Zasavcu (ki jih zdaj ne bom našteval!), ki z blagoslovom odgovornih v uredništvu pridno naprej izkoriščajo, da v vsaki - skoraj vsaki številki Zasavca "propagirajo" na veliko svojo vero; nas kristjane in vse drugače vemjoče in tudi neverujoče pa še naprej tako veselo "posiljujejo" z vero Krišne. Zelo se čudim, da to odgovorni v uredništvu Zasavca dovolijo. S svojo neobjektivnostjo in neodprtostjo za vse struje se tako - resnično in žalostno, Zasavc spreminja v neki (enostranski) verski trač časopis - revijo - kar upam, da ni tako?! In če to moje odprto pismo ne bo objavljeno, bo samo potrdilo vse, kar sem zgoraj zapisal! Darko Pavšelj - Larix Ob svetovnem dnevu varstva živali Z malo zamudo sicer, a vendarle želim v imenu dništva tudi na straneh Zasavca vsaj na kratko obeležiti ta dan. Ker imamo o svojem delu in dosežkih možnost seznanjati javnost sproti in preko leta, se želim ob tej priliki tokrat samo zahvaliti za vso pomoč in podporo vsem tistim, ki nam pri našem delu ter prizadevanju pomagate ali z nami sodelujete. V prvi vrsti iskrena hvala za vse nekaterim članom in sodelavcem - Evi in Anici Kamenšek, Greti Hauptman, Nini Kupšek, Andreji Jagodič in Franciju Lenku - nadalje veterinarjema Alenki Rehar ter Radotu Zajcu, higieniku v VZ Grosuplje, gospodu Perkotu in vsem medijem, ki nam pomagajo z objavo člankov ali seznamov živali, ki iščejo nov dom: časopisu Zasavc, Nedeljskemu dnevniku, Slovenskim novicam, Kinologu, Radiu Trbovlje, TV postaji Kanal A itd. Seveda pa gre vsa zahvala tildi vsem tistim, ki ste posvojili naše varovance in ki zanje lepo skrbite. Obenem vabim še vse, ki bi nam želeli kakorkoli pomagati ali pa sprejeti pod svojo streho naše živali, da je naš naslov DPMŽ TRBOVLJE, p.p. 43, tel.: 26-032, številka žiro računa .društva pa je 52700-620-112-05-1330110-10076/10. Vsake vaše pomoči bomo zelo veseli in radi jo bomo sprejeli. V imenu naših štirinožnih prijateljev torej še enkrat iskrena hvala vsem! Roman Turnšek predsednik DPMŽ Trbovlje Rado Feie Poprave Itrivic “sloveiisldm" otrokom V oktobru na vadno precej besed namenimo otrokom; predvsem po zaslugi Tedna otroka in prav je, da ne gre kar tako neopazno mimo, seveda na škodo otrok, na katere dandanes vseskozi tako zelo pozabljamo. Začuda nanje niso pozabili naši poslanci, čeprav imajo kar precej dela z zakoni, ki naj bi jim omogočili milijonske odpravnine, upokojitev pri 20-ih "delovnih" letih. Seveda so se morali spomniti tudi na otroške duše, zakaj volitve se že nevarno bližajo in končno bo potrebno kakšen odločilen glas pridobiti tudi s takšnimi in drugačnimi za lase privlečenimi predlogi. Tako so razpravljali o malicah v šolah, katerih si marsikateri otroci obubožanih staršev ne morejo privoščiti. Kakorkoli že, sedaj naj bi malice dobili vsi, oziroma še tisti, ki so bili do zdaj praznih rok in trebuhov. Res pohvale vredna poteza, četudi s figo v žepu. Dasiravno so mnogi poslanci podprli tak predlog (četudi je bilo iz vladnih krogov slišati moledovanje, češ da za takšno "humanitarnost" denarja ne bo dovolj), pa seveda niso mogli brez vsakovrstnih, na trenutke celo povsem gnusnih, neokusnih in z zdravo pametjo skreganih izjav. Naj omenim le najbolj pokvarjene misli nekaterih skrajnih nacionalnih zagretežev, ki so "z obžalovanjem" ugotovili, da v Sloveniji na tem področju res ni vse tako urejeno, kot bi moralo biti, ob tem pa tako že poiskali priložnost za kritiziranje oblasti, s katero se menda niso še nikdar strinjali. In tukaj nastopi problem... Ti poslanci so namreč z vrag si ga vedi od kod privlečenimi besedami brutalno skritizirali prejšnji in sedanji režim, ki naj bi po njihovem dobrohotno razdelil šolske obroke le med, po njihovem sodeč, drugorazredne, neslovenske otroke, za tiste "pristne" slovenske pa mu še vedno ni mar. Torej je sedaj, vsaj tako pravijo, zadnji čas, da ravno s sprejetjem tega predloga končno zagotovijo malice tudi "našim" otrokom, ob tem ko "tujci" že dolga desetletja živijo na plečih dela vnega slovenskega naroda. Na koncu so še zažugali, da bodo temu vendarle naredili konec, ko so bodo po prihajajočih volitvah (v tem grmu torej tiči zajec) dokopali do oblasti. Ne da se razumeti, kako lahko nekateri prevzetneži, srečni izbranci ljudstva s takšnim nezdravim, pokvarjenim govorjenjem obsojajo in ponižujejo nepotvorjeno otroško dušo, ki ni kriva ničesar (je pa nemara prav zato lačna in žejna, tudi prijazne, tople besede), tudi tega ne, da morda prihaja iz drugih krajev. Ce Že med poslanci, ki naj bi bili, vsaj zaradi svoje funkcije in izobrazbe, vendarle bolj kultivirani od navadnih smrtnikov, vlada takšno mnenje, kakšno je potem to med ljudstvom. Ali se res med nami krepi nekakšno primitivno nacionalistično vzdušje, katero stopa nasproti vsem (celo nič hudega slutečim otrokom), ki ne govore našega jezika, ki niso naše polti. Kako daleč smo že zabredli v teh nekaj samostojnih in "svobodnih " letih. Če bo šlo tako naprej, bomo končno zasovražili celo svoje bližnje, nato tudi sami sebe. Kam to vodi, pa je vsem znano... Milan Vidic S turizmom hi lahko več zaslužili Nimamo pri roki vseh podatkov, ki bi omogočili strokovno ugotovitev, ali smo letos s to dejavnostjo toliko zaslužili, kot smo predvideli. Vemo pa, da nikjer povsem niso bili zadovoljni z doseženim. Znano je, da smo pri nas doma še vse preveč navezani na vreme, kar še posebej velja za t.i. kopalni in izletniški turizem. Predsezona je bila piškava, glavna sezona pa se je sredi avgusta spridila. Posezona je bila ves september bolj kot ne hladna in neprijazna, sedanji čas pa nas je tako zelo presenetilo lepo, sončno in toplo vreme, da enostavno nismo znali tega izkoristiti. Verjetno so se še najbolj znašli planinski oskrbniki, ki so in še imajo v teh lepih jesenskih dneh ponekod kar lepo število obiskovalcev. Odgovor na vprašanje, ali imamo v Zasavju res samo delne možnosti širšega razmaha celoletne turistične dejavnosti, vsaj po naše ne bi smel več buriti duhov, četudi nam zato še marsikaj manjka. Na primer v Medijskih Toplicah večji notranji bazen z vsemi pripadajočimi stranskimi objetki. Še venomer so neurejene ceste do večjih planinskih domov in do znanih smučarskih središč. Vendar zlasti slednje zadnji čas pospešeno urejamo in ni več daleč čas, ko bo mogoče na Zasavsko sveto goro tudi ob debelejših plasteh snega, seveda, ko bodo cesto splužili. Konec koncev, ko smo že pri planinskih in smučarskih domovih, lahko rečemo, da nekateri med njimi postajajo znatno bolj urejeni, se pravi takšni, kot jih zahtevajo tudi izbirčnejši gostje. Res pa je, da še vedno nimamo skupne zimske turistično-smučarskeponudbe in 'vztrajno je prisotno mnenje, da za to ni pravih možnosti, niti pogojev. Če ni vseh pogojev, pa jih nekaj vsekakor je, le izkoristiti hi jih bilo treba, kajpak ob dobri volji vseh sodelujočih. Sploh bi morali, zdaj, ko imamo tudi nekakmedobčinski odbor za turistično dejavnost, končno le sesti za mizo in se pogovoriti še o ševilnih drugih skupnih vprašanjih. Konec koncev ne smemo pozabiti, da je poskus sestave skupnega turističnega razvoja eden od štirih projektov programa Phare za Zasavje. V Sloveniji se je nekako utrdilo prepričanje, da si nobeno območje ali regija ne more lastiti kakršnekoli možnosti turističnega razvoja, če k njim ne prihajajo tuji turisti. Ali to drži ali ne, prepustimo v presojo izvedencem na tem področju. V Zasavje so prihajali tuji gostje že pred 2. svetovno vojno. Spomnimo naj samo na turiste iz Češkoslovaške, Avstrije in Nemčije, ki so vsako poletje prihajali v Medijske Toplice ali pa evropski izletniki na nekatere zasavske vrhove. Tudi zdaj prihajajo, bolje rečeno, se jih več vrača, tudi od drugod, ne le iz omenjenih dežel. Samo gostinca Vidrgar-Žibert sta oziroma bosta do konca l.l. gostila 320 tujih gostov, kar je dovolj nedvoumno znamenje, da se zasebno gostinstvo začenja uveljavljati tudi na tem področju in prispeva k splošnemu turističnemu razmahu našega območja. Je pa res, da smo pri tem šele na začetku in prav prihajanje turistov iz tujih dežel bi nam še v večji meri omogočilo večji zaslužek. Ne smemo ga zanema riti. aasfisc Gimnazija Trbovlje te dni praznuje častitljivo obletnico. Petdeset let je, odkar je bivša meščanska šola postala gimnazija. In v petdesetih letih je bila gimnazija s svojimi profesorji in dijaki priča marsikateremu pomembnemu dogodku. Začetki trboveljske gimnazije pravzaprav segajo v leto 1908. Tega leta so na seji občinskega odbora prvič razpravljali o ustanovitvi srednje šole v Trbovljah. Prošnja štajerskemu deželnemu zboru za ustanovitev meščanske šole (z dvojezičnim poukom) je bila zavrnjena. V tistem času so bila vsa prizadevanja za ustanovitev šole jalova. Takratni trboveljski župan Vodušek je z raznimi posredovanji in prošnjami na Dunaju in v Gradcu dosegel, daje bilo ministrstvo pripravljeno dovoliti nižjo realko, vendar samo z nemškim učnim jezikom. Nadaljna prizadevanja je prekinila prva svetovna vojna. Po končani prvi vojni so meščanske šole, ki so bile v bistvu splošno izobraževalne in strokovno usmetjene osnovne šole. nastajale v mnogih manjših krajih. Strah pred izobraženim delavstvom pa je zavrl ustanovitev šole, zato je bila takšna šola v Trbovljah ustanovljena šele leta 1926 v dveh razredih današnje šole Ivan Cankar. Stavba, v kateri je gimnazija danes, je bila zgrajena leta 1928. Leta 1945, takoj po vojni, so meščanske šole ukinili. Meščanska šola Trbovlje seje 15. oktobra 1945 preoblikovala v popolno gimnazijo. Izpiti, reforme, težave Nova oblast, ki je ukinila meščanske šole in uvedla gimnazije, je bila takoj po osvoboditvi na večje šolskereforme nepripravljena. To dokazujejo številne in hitre spremembe, katerim so bile posebej gimnazije največkrat podvržene. V letih od 1945 do 1950 so morali dijaki za vstop v gimnazijo opravljati sprejemne izpite iz matematike in slovenskega jezika. Leta 1950 pa je postala nižja gimnazija splošna izobraževalna šola in sprejemni izpiti so bili odpravljeni. Za šolo je bilo prelomno leto 1954, ko je začel veljati zakon o družbenem upravljanju šol. Leto kasneje so oblikovali šolski odbor, ki je začel sodelovati pri uresničevanju samoupravljanja v šoli. Leta 1958 so oblikovali šolski sistem, ki je znan še danes. Uvedli so osemletno osnovno šolo in štiriletno gimnazijo. Že leta 1961 pa je prišla na vrsto nova reforma. Z njo sov gimnazijo uvedli nekatere nove predmete in nove oblike dela, ki sojih leta 1974 dopolnili z uvedbo predmeta samoupravljanje s temelji marksizma. Najhujša reforma pa je prišla leta 1981. Takrat je bila z uvedbo usmerjenega izobraževanja pravzaprav ogrožena sama bit gimnazije kot sinonima za šolo, ki nudi kvalitetno izobrazbo. Gimnazijo Trbovlje, kot tudi ostale slovenske gimnazije, so ukinili. Namesto gimnazije je Zasavje dobilo Srednjo naravoslovno -matematično šolo. Tako je ostalo vse do leta 1990, ko so znova uvedli ginutazije. Trboveljska gimnazija pa sc je skozi svojo zgodovino srečevala tu di z mnogimi prostorskimi in kadrovskimi težavami. Zaradi prostorske stiske so v petdesetih letih višje razrede gimnazije poučevali kar v prizidku glasbene šole, ki je stala na prostoru zdajšnjeosnovne šole (Revirski borci). Tam so bili pogoji nevzdržni. Težave s kadri pa so se pojavljale zaradi splošnih življenjskih pogojev, ki so takrat vladali v Trbovljah. Profesorje so slabi pogoji odvračali od poučevanja v gimnaziji. Gnečo na gimnaziji je povečala tudi ustanovitev ekonomske šole, ki je imela prostore v isti stavbi kot gimnazija. Kljub težavam kvaliteten pouk Pomanjkanje učilnic, šolskih prostorov in kadrov pa ni odvrnilo takratnih profesorjev od zavidljivih uspehov na svojem področju. Leta 1950 je bila Gimnazija Trbovlje proglašena za najboljšo gimnazijo v Sloveniji. Na republiških tekmovanjih pa so gimnazijski dijaki dosegali prva mesta predvsem v matematiki in fiziki. Leta 1952 so dokončali levi in desni prizidek ginutazije, vendar s tem niso rešili prostorske stiske. Do velikein prostorne telovadnice, ki sojo zgradili ob gimnaziji,paje bila pot še dalj ša. Denar za dozidavo so zbirali kar nekaj let, razpisana sta bila dva referenduma za samoprispevek, izdelan je bil projekt. V endarje bilo denarja dovolj le za moderno telovadnico, ki sojo zgradili leta 1982. Telovadnica je bila vedno na voljo tudi dijakom iz drugih trboveljskih srednjih šol. Gimnazija danes Trboveljska gimnazija je bila v vseh svojih petdesetih letih obstoja ustanova, ki ni bila pomembna samo za Trbovlje, airrpak za celotno Zasavje. Dijaki iz treh zasavskih občin so v gimnaziji nabirali znanje in izkušnje, ki so jih kasneje v življenju še kako potrebovali. To polij ujejo številni dijaki, ki so postali bodisi uspešni politiki, podjetniki in strokovnjaki na raznih področjih. Trboveljska gimnazija je s svojimi profesorji vedno dijaku ponudila izobrazbo, kije omogočala uspešno nadaljevanje študijana raznih fakultetah. Tudi to potrjujejo številni bivši dijaki, ki so postali pomemben del javnega življenja bodisi v zasavskem, bodisi v slovenskem merilu. Preveč jih je, da bi jih lahko našteli. TEVE Varnoti dJ., Zagone, «vtoh ic' *'9 I» j .’ EE5EEEE =?»-*»= Bram m WKKSBZ SSääS občine Zagorje za razvoj, rf.o.o., Emona-Elektronski PN» Kovinotehna Leasing, d.o.o. tc enfe Kmetijska žoTrugaTrbovlie, Area"Uns Ljubljana, Iskra lil...1 'm 'SEBSSS Hmsinik, Belinko Ljubljano, Delo C, d.o.o., Grales Gimnazija leta 1966 V petdesetih letih obstoja je gimnazija skrbela tudi za nenehne izboljšave v kvaliteti pouka. Leta 1984 so uredi h kabinet za računalništvo, ki je na začetku štel deset hišnih računalnikov in nekaj dodatne opreme. Poleg računalniškega kabineta, je na gimnaziji tudi fizikalna učilnica, kemijski kabinet, biološka zbirka in zemljepisno -zgodovinska zbirka. Šolska knjižnica pa se še vedno stiska v kletnih prostorih. Zaradi svoje utesnjenosti ni nikoli služila svojemu namenu tako kot bi morala. Mogoče bo dobila nove prostore v novem prizidku, ki bi ga morali pričeti graditi že letos. stisko. Tudi zbornik, ki prikazuje življenjem delo 47. generacij dijakov, ki so se zvrstili v petdesetih letih obstoja, je pripravljen. Za nekatere bo to dragocen spomin na dijaška leta. ZaZasavje pa bo to dragocen dokument nekega obdobja in šole. ki je in bo pomembno vplivala na celo regijo. V soboto, 14. oktobra, se bodo ob tem pomembnem jubileju v hrastniški športni dvorani srečali gimnazijci in dijaki vseh generacij. Jure Nagode Gimnazija jutri Ob petdeset letnici obstoja Gimnazije Trbovlje so dijaki in učitelji pripravili vrsto zanimivih dogajanj. 6. oktobra so v prostorih trboveljskega muzeja odprli razstavo likovnih del, ki so jih prispevali bivši dijaki in profesorji. Prav tako so na šoli pripravili fotografsko razstavo, ki prikazuje šolo in življenje na šoli skozi čas. Še najpomembnejši dogodek pa bo v petek, 13. oktobra, ko bo v avli šole bivši maturant in zdajšnji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek simbolično položil temeljni kamen za nov prizidek ginutazije. Prizidek bo pomenil preko sedemsto kvadratnih metrov novega prepotrebnega prostora in omogoči 1 še kvalitetnejši pouk ter razbremenil prostorsko Gimnazija leta 1995 mm: Od 15. septembra izlaška zobna ambulanta ^ « doktorjev Vlada Bariča in Biljane Cocič ne sprejema več zavarovancev zdravstvenega zavarovanja, temveč samo še paciente samoplačnike. To je vzdignilo veliko prahu med Izlačani, o tem so govorili zagorski svetniki in v Zagorju kroži kar nekaj "resnic" na to temo. Kaj pa pravita o svoji odločitvi dr. Vlado Barič in dr. Biljana Cocič? Zakaj ste se odločili, da prekinete pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in prenehate opravljati zobozdravstvene storitve za zdravstvene zavarovance? Odločitev o prekinitvi pogodbe ni bila sprejeta "z danes na jutri", saj sva o tem razmišljala skoraj eno leto. Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije sva imela precej težav. Najbolj naju je motilo njihovo diktiranje cene storitev, ki se ni oziralo na kvaliteto storitev, uporabljene materiale, opremo prostorov itd. Zavod ni zanimalo ali imaš v ordinaciji ves pribor za enkratno uporabo ali pa en kozarec za vse paciente. Čeprav je bila cena storitev najbolj pereč problem, ni bila edini. Zdravnik in Zavod naj bi bila enakovredna partnerja, zdi pa se nama, da nas na Zavodu obravnavajo, kot da smo njihovi uslužbenci. Očitno je prekinitev sodelovanja edini način, da se upreš takšnemu birokratskemu mastodontu, kot je Zavod za zdravstveno zavarovanje. Dovolj pove tudi to, da po prekinitvi pogodbe nihče z Zavoda ni niti po telefonu poklical in vprašal, zakaj pogodbo prekinjava, kaj je narobe ali kaj podobnega. Mnogo negodovanja je tudi zato, ker so bili ljudje tako nenadoma postavljeni pred dejstvo, da sprejemate le še samoplačnike. Kako je potekala prekinitev pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in koga ste o tem obvestili? O svoji odločitvi sva obvestila tistega, s katerim sva imela sklenjeno pogodbo in katerega sva tudi dolžna obvestiti. To je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s sedežem v Ljubljani. Odpoved pogodbe sva sporočila 10. avgusta letos, odpovedni rok je en mesec in z opravljanjem storitev za zavarovance sva prenehala 15. septembra. S tem sva izpolnila vse zakonske obveznosti do Zavoda. Z Zavoda pa so bili dolžni obvestiti Občino Zagorje, kar so tudi storili. Zakaj je odpovedni rok samo mesec dni in ne dva ali tri mesece je problem zakonodaje. Se bo s tem nivo storitev za samoplačnike kaj dvignil? nanjo čakala skoraj pol leta. Danes, ko to koncesijo vračava, je spet narobe... Dovoljenje za najino dejavnost pa podeljuje izključno Ministrstvo za zdravstvo republike Slovenije in njegove komisije. Tudi v Domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski na Izlakah močno nasprotujejo vaši odločitvi. Ste najemnik njihovih prostorov in menda ste se v najemni pogodbi zavezali, da boste opravljali storitve za oskrbovance doma?! V pogodbi sva se zavezala, da bova opravljala zobozdravstvene storitve za oskrbovance Doma starejših občanov, vendar nikjer ne piše, pod kakšnimi pogoji. V Domu sva že do sedaj storila na področju zobozdravstva veliko, tako za zaposlene kot za oskrbovance. Kljub spremenjenim pogojem poslovanja, bodo oskrbovanci Doma tudi v bodoče imeli pri naju poseben status in jima manjših storitev veijetno ne bo potrebno plačevati. Pričakujete s strani Doma starejših občanov kakšne zaplete ali morda celo odpoved najemne pogodbe? Misliva, da za odpoved najemne pogodbe ni nobenega razloga. Najina odločitev je bila morda res nenadna in nepričakovana, vendar o svojih Da, bo! To je bil tudi najin cilj. Najino mnenje je, da so bili do sedaj samoplačniki v najini ordinaciji zapostavljeni. Midva nočeva množičnega obiska pacientov. Idealno bi bilo, če bi vsak sprejel po pet pacientov na dan. Vendar želiva vsakemu pacientu pri enem obisku nuditi vsaj dve ali več storitev. Danes ljudje, predvsem poslovneži, ne želijo izgubljati časa pri zobozdravniku, čakati v vrsti in prihajati vsakih nekaj tednov po novo zalivko. Gotovo bo zato k nama prihajala zdaj le tista populacija pacientov, ki hočejo takšno storitev, kot jim jo ponujava. Je prekinitev pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje povzročila zmanjšanje števila pacientov ali se zdaj tudi zdravstveni zavarovanci odločajo za plačevanje storitev? Število starih pacientov se je zmanjšalo za manj kot deset odstotkov, naročanje samoplačnikov ^a se je povečalo. Naročene termine imava polno zasedene do konca novembra, vse paciente z bolečinami pa sprejmeva seveda takoj, tudi če niso naročeni. Naročenih imava povprečno enajst pacientov dnevno, kar je za samoplačniško ordinacijo veliko. Imate v koncesiji oz. v kakšni drugi pogodbi kakršnekoli obveznosti do Občine Zagorje, da bi bili dolžni opravljati storitve za zdravstvene zavarovance na Izlakah? Misliva, da nimava do Občine Zagorje nobenih obveznosti in naju malo čudi, da na Občini tega ne vedo. Koncesijo Občine sva rabila le, da sva lahko opravljala storitve za zavarovance Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ko sva pričenjala s svojo dejavnostjo na Izlakah, je bilo na Občini Zagorje in v Zdravstvenem domu veliko prizadevanj, da te koncesije ne bi dobila in sva odločitvah nisva dolžna nikogar obveščati. Pravno sva svojo odločitev izpeljala in zdaj se lahko pogovarjamo, kako naprej. Najina vrata so odprta za vsakogar in za razne pobude, vendar je najina skrb predvsem, da zaščitiva svoje interese. Pričakujete kakšne zaplete s strani Zavoda za zdravstveno za varovanje Slovenije? Ne! Oni so že pokazali, koliko jim je do partnerstva in kakšen je njihov odnos do dveh zobozdravnikov, ki sta izpolnjevala vse njihove zahteve. Ko se bodo o cenah storitev pripravljeni pogajati in ne bodo zgolj ponujali svojih ultimatov, lahkopogodbo ponovno sklenemo. Mordabo to kmalu?! Marsikateri začetnik mora trpeti diktat Zavoda, midva pa sva v fazi, ko sva Zavodu lahko rekla "ne". Čas bo pokazal, če je bila najina odločitev pravilna. Želite še kaj dodati? Žal nama je, da se v Zasavju in Zagorju marsikaj govori, nihče pa ne pride na pravi naslov, da bi vprašal: "Kaj se je zgodilo? Zakaj takšna odločitev? Vama lahko kako pomagamo?" Očitno vsak gleda samo na svoje interese, če pa skušava svoje interese zaščititi midva, je vse narobe... Skrbi naju tudi pomanjkanje specialistov s področja zobozdravstva v Zasavju. Ni specialista za ustne bolezni, ni specialista za ustno protetiko, zasavski ortodont gre v pokoj čez nekaj let, trenutno pa je čakalna doba za ortodonta tri leta. Za svoje potrebe sva morala specialiste poiskati v Celju. Vendar o teh problemih v Zasavju ne govorijo in očitno tudi ne razmišljajo. Jože Ranzinger jr. mm m Svoje mnenje o tem, dasta zobo-zdravnika odpovedala zobozdravstvene usluge na zavarovalniški način, je povedala tudi direktorica Doma starejših občanov Make Irena Drenik. Kako boste sedaj skrbeli za zobozdravstveno oskrbo stanovalcev Doma starejših občanov, kako boste ukrepali? Pogodbo z zobozdravnikoma smo podpisali za dobo pet let, leta 1992. Dobila sta koncesijo in se v pogodbi zavezala, da bosta skrbela za stanovalce našega Doma. Prepričanasem, dabomo poskrbeli predvsem za to, da se bo razpletlo v dobro stanovalcev. Bi želeli še kaj dodati za konec? Rada bi povedale, da sem razočarana nad tem, kar se je zgodilo, posebej še, ker gre za populacijo, ki bi morala imeti čim več uslug na zavarovalniški način. 1 n kako na te stvari gleda direktorica Zdravstvenega doma Zagorje dr. Danica'Slapar. Kaj se bo zgodilo z zobozdravstveno oskrbo Zagorjanov v prihodnje in kako vidi nastali problem. Kdaj in od koga ste sploh izvedeli, da sta se odločila delati na samoplačniški sistem brez koncesije? Konec avgusta sem imela dopust in ko sem se vrnila v službo, so mi na kolegiju povedali, da stanovalci niso več deležni dogovorjene zobozdravstvene oskrbe in da pride v poštev samo samoplačniška oskrba. Nad tem sem bila več kot začudena. Najmanj kar bi pričakovala, bi bilo, da me o spremembi seznanita, ter da ocenimo, kaj to pomeni za naš Dom. Presenečeni so bili tudi stanovalci, posebej še. ker so nekateri že plačevali tovrstne usluge, za kar so morali dati seveda svoje zadnje prihranke. In kako ste potem posredovali naprej? V občini Zagorje je pet zobozdravnikov za odrasle, od tega sta dva zobozdravnika na Izlakah in tri zobozdravnice v Zagorju. S tem ko sta zobozdravnika na Izlakah odpovedala pogodbo za koncesijo pri ZZZS, bodo morali vsi, ki bi želeli uveljavljati pravice iz zdravstvenega zavarovanja, le te uveljavljati pri treh zobozdravnicah v Zagorju. To pomeni podaljšanje čakalne dobe. Seveda tudi s tem pripraviti določeno populacijo ljudi, da se odloči za samoplačniške usluge. Oba zobozdravnika na Izlakah sta se tudi obvezala ob podpisu pogodbe, da bosta skrbela za invalide v Zagorju, saj sta to edini zobozdravstveni ambulanti, ki sta dostopni z invalidskim vozičkom. Če bosta imela sedaj le samoplačniški sistem, bodo morali tudi invalidi plačevati svoje usluge. Kaj ste naredili vi, da bi olajšali problem zobozdravstva v Zagorju? Na pogovoru z obema zobozdravnikoma na občini smo ju poskušali prepričati, da naj počakata vsaj šest mesecev, da medtem najdemo nekega drugega zasebnika, ki bi bil pripravljen sprejeti koncesijo in bi delno pokril izpad v mreži. Toda oba sta bila zelo odločna in nista bila pripravljena odložiti svoje odločitve. Navedla sta'seveda tudi svoje razloge, zakaj ne. Strinjala pa sta se s pripombo, da ni bilo ravno primerno, da nista obvestila občine o svoji odločitvi. Z njo sta seznanila le Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in od tod so potem obvestili občino. Zagorjani pa niso deležni oskrbe pri specialistu za ustne bolezni, ortodont je v Trbovljah, čakalna doba pa je zelo dolga... Ljudje lahko poiščejo te storitve. Sicer ne v Zagotju, ampak v Ljubljani. Ortodont je v Trbovljah in resje dolga čakalna doba, vendar nimam podatkov, kako imajo to urejeno v drugih občinah. Če bosta zobozdravnika na Izlake pripeljala svoje specialiste, bo seveda ljudi to drago stalo, saj bodo morali vse plačati sami. V tem času so me poklicali tudi iz občine Zagotje. Posredovala sem jim pogodbo in ob tem poudarila, da oba zobozdravnika obvezuje poseben člen pogodbe, v kateri sta se zavezala, da bosta poskrbela za usluge našim stanovalcem. To je seveda socialni dom, zato ni treba posebej poudarjati, da pokojnine zadoščajo v glavnem za kritje stroškov oskrbe in da v nekaj primerih pri tem sodelujejo tudi svojci oziroma država. To torej pomeni, da večina stanovalcev ne bo mogla sama plačevati zobozdravstvenih uslug. Ste se pogovorili tudi z zobozdravnikoma o tem? Kaj bo lahko naredila občina? Vprašanje je, kakšna je najemna pogodba, ki sta jo zobozdravnika podpisala in ali sta se zavezala, da bosta delala tudi s koncesijo ali ne. Če se z najemno pogodbo niso zavarovali, potem ju ne morejo prisiliti, da bi delala s koncesijo. Dr. Barič in dr. Cocič sta prišla iz bivših republik Jugoslavije z jasnim namenom, da želita zaslužiti in zato je razumljivo, kakšen je njun moto. Obenem je ta primer tudi šola za naprej, da bomo v prihodnje dobro razmislili, kje in komu oddajati prostore zasebnikom ter kakšna je najemna pogodba. Ne. kot sem že dejala, sem pričakovala, da me o tem seznanita zobozdravnika. Kakšno je vaše mnenje o podiranju zdravstvene in zobozdravstvene mreže vSloveniji, o tem je veliko govora tudi na Ministrstvu za zdravstvo? Menim, dado tega ne sme priti, kajti s tem bi prizadeli večino uporabnikov. V tem konkretnem primeru pa še toliko bolj, saj sta edina zobozdravnika na Izlakah. Če bo slučajno prišlo do tega, ali bi jima odpovedali gostoljubje v ambulanti v Domu? Mislim, da bodo stanovalci to zahtevali od mene. Tako kot smo se na svetu doma odločili, da jim damo v najem ambulanto, tako se bomo tudi na svetu doma odločili, kako naprej. Kakšne bodo posledice te spremembe? Nevarnost je, da se lahko tudi te tri zobozdravnice, ki še delajo na zavarovalniški sistem, odločijo za popolno samoplačniško osnovo, kar pomeni, da Zagorjani ne bodo imeli več možnosti uveljavljati storitve, za katere so se zavarovali. Vsi pacienti bodo šli sedaj k njim. Čeprav imajo tudi one zasebno prakso. Čakalna doba pri zobozdravnicah v Zagorju se bo daljšala in vse več bo tistih, ki bodo uveljavljali zavarovalniške usluge. Dr. Barič in dr. Cocičeva pa bosta imela paciente z višjim standardom, ki si bodo lahko privoščili samoplačniško oskrbo. Poskušali bomo dobiti zobozdravnika, ki bo dobil koncesijo s strani občine in pokril primankljaj. Kako pričakujete, da se bo problem razrešil? Barbra Renčof Mačke in mački Felinološko društvo Zasavje je prejšnjo nedeljo organiziralo prvo mednarodno razstavo mačk v Delavskem domu Trbovlje. Na razstavi je bilo moč videti preko sto različnih pasemskih mačk gojiteljev iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Najlepši mačji lepotci so dobili tudi pokale in medalje. Žal pa je bilo ob sicer dobri organizaciji razstave, nekoliko manj poskrbljeno za obiskovalce, ki se na strokovne plati vzgoje in skrbi za mačke ne spoznajo preveč. Radovedni obiskovalec, ki mu ni dovolj inforamcija ali je mačka perzijka ali siamka, seje moral sam pozanimati, kateri pasmi pripada posamezna mačka. J.N. Vojne odškodnine V torek, 3. oktobra, so se člani Komisije za socialno zdravstvena vprašanja in odškodnine pri Društvu izgnancev Slovenije v Ljubljani, sestali na svoji 14. seji, kjer so obravnavali 4 točke dnevnega reda. Na seji so sprejeli ugotovitve, da se uskladitve in amandmaji raznih ministrstev urejajo skladno in z razumevanjem vladnih organov. Strinjali so se, da je požrtvovalna in delovna celotna ekipa Društva izgnancev Slovenije, posebno pa predsednica te komisije, prof. Ivica Žnidaršič. Dan odprtih vrat PGD Zagorje Prostovoljno gasilsko društvo Zagorje - Mesto organizira v četrtek in petek, 12. in 13. oktobra, dneva odprtih vrat. V svojih prostorih na Cesti Borisa Kidriča 11 v Zagorju bodo radovedneži lahko pokukali v gasilska vozila, si ogledali njihovo opremo, gasilci pa so pripravili tudi nekaj demonstracij gašenja požarov. Vsem radovednim bodo rade volje odgovarjali na vprašanja in morda tako navdušili in pridobili celo nekaj novih članov in podmladka. K organiziranemu ogledu so povabili tudi zagorske osnovne šole. Vsi, ki bi želeli spoznati delo gasilcev, ste dobrodošli. J.R.jr. Da se ne boste vznemirjali Gasilci vadijo V petek, 13. oktobra, bodo gasilci zagorskega Rudnika organizirali demonstratorsko gasilsko vajo na Cesti Borisa Kidriča v Zagorju. Na vaji bodo sodelovali gasilci vseh zasavskih rudniških gasilskih društev, gasilci Elektrarne Trbovlje, gasilci PGD Zagorje-Mesto in gasilci PGD Loke. Vaja se bo pričela z alarmom med 16. in 17. uro, domnevno pa naj bi prišlo do stanovanjskega požara v opuščeni hiši Pod škalo v Zagorju. Pod hišo oz. v njenih kletnih prostorih se nahajajo rudniška skladišča in skladišče eksploziva, ogrožena pa bo tudi rudniška bencinska črpalka za dizelsko gorivo, ki se nahaja v neposredni bližini hiše. K sreči so vse to le domneve, na katerih bo slonela vaja in se bližnjim stanovalcem zaradi "požara” ni potrebno vznemirjati. J.R.jr ■> ■ '■ --------------------------------------- Težava vedno nastane, ko je treba financirati razne raziskave in študije. Pripravljen je "sinopsis" elaborata o vojni škodi in vojni odškodnini zaradi 2. svetovne vojne v Sloveniji. Vendar ni sredstev in zato člani Društva pozivajo vse, ki so pripravljeni za ta elaborat kaj prispevati in tako osvetliti mednarodno dejavnost na tem področju. Zbrani so originali za sinopis elaborata mednarodnih razsežnosti. V Brestanici je bil celoten program, tudi maša v brestaniški baziliki, posnet na dve kaseti, kijih lahko naročite pri KO Trbovlje. V prodaji sta tudi knjigi Izgnanci ter Bučka na Dolenjskem skozi čas. Avtorica slednje je Ivica Žnidaršič, predsednica komisije za socialno zdravstvena vprašanja in odškodnine. L.T. Kostanjev piknik na Mrzlici Mrzlica - PD Trbovlje organizira v soboto, 14. oktobra, sedaj že tradicionalni kostanjev piknik na Mrzlici. Piknik se bo pričel že ob 10. uri. Člani PD bodo pripravili zadostne količine kostanja in seveda mošta. Na pikniku bodo potekale tudi razne družabne igre. T.L. Umetnost pridnih rok V ponedeljek, 2. oktobra ob 17. uri, so v Likovni galeriji Delavskega doma Trbovlje odprli razstavo ročnih in likovnih stvaritevtrboveljskih upokojenk in upokojencev. Razstavo je pripravil rokodelski krožek pri DU Trbovlje, ki ga vsa leta vodi prizadevna in ustvarjalna Lojzka Vengust. Otvoritvesejeudeležiloveliko število občudovalcev rokodelskih spretnosti domačih ustvarjalcev. Predstavnik DU Trbovlje Janez Zavolovšek je v svojem govoru orisal izjemno prizadevnost in ustvarjalnost članic rokodelskega krožka ter jih pohvalil za njihov prispevek k Tednu upokojencev Trbovlje ’95. Otvoritveno slavje je obogatil še Ženski pevski zbor DU Trbovlje, ki je pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček zapel nekaj priljubljenih pesmi. Članice rokodelskega krožka so za tokratno razstavo pripravile 245 del - kvačkanih, pletenih, urezanih in sešitih, med temi pa tudi nekaj klekljanih. Likovniki so prikazali del svoje ustvarjalnosti z akvareli in pasteli ter reliefi v lesu, nekaj upokojencev je razstavilo razne izdelke v miniaturi: stiskalnico grozdja, lokomotivo, jamske vozičke, cicke ipd. Svoj kotiček pa je pripravil tudi tokrat rokodelski krožek upokojenk doma Franca Salamona. Po zdravje v planine Trbovlje - V sredo, 4. oktobra ob 10. uri, je potekalo v večnamenskem prostoru Doma Društva upokojencev Trbovlje prvo predavanje. Planinska skupina PD je v okviru Tedna upokojencev Trbovlje '95 organizirala predavanje na temo Po zdravje v planine. Višja medicinska sestra Tina Romih, ki je nadomestila napovedanega predavatelja -zdravnika, je poslušalcem natrosila kar nekaj koristnih napotkov o planinarjenju in zdravem načinu življenja. T.L. Koncert Delavske godbe Trbovlje - V torek je Delavska godba Trbovlje pripravila koncert, ki je prav tako potekal v okviru Tedna upokojencev Trbovlje ’95. Koncerta se je udeležil tudi župan Janez Malovrh, ki je med drugim poudaril pomembnost organizacije upokojencev. T.L. č- -.....- --Č Dvajset članic rokodelskega krožka pri DU T rbovlje je izdelalo in pripravilo mojstrske izdelke, ki se po svoji obliki in kakovosti lahko kosajo z vsakršnimi podobnimi izdelkivdrugih krajih doma in po svetu. Koliko domišljije, spretnosti, dela in oblikovalskih sposobnosti se skriva v vseh teh delih, lahko presodijo le tisti, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s tem. Vsa čast in priznanje vsem, ki so kakorkoli s svojimi izdelki prispevali k imenitnemu prikazu ustvarjalnosti naših upokojenk in upokojencev. Tine Lenarčič Pestro v Hrastniku V Hrastniku je potekal od 2. do 6. oktobra trinajsti Teden upokojencev, ki so ga orga- Otvorili so ga lani ob Tednu upokojencev. Lado Debelak je izročil 68.000,00 tolarjev za izlete nepokretnih oskrbovancev. V kulturnem programu so nastopili pevci, harmonikar in kitarist. Avtobus, ki je v četrtek peljal upokojence v nuklearko, je bil popolnoma zaseden. Najprej so jim prikazalifilmofunkcioniranju elektrarne, potem pa so jih po temeljiti identifikaciji odpeljali na ogled prostorov. Izlet so zaključili v bližnji domačiji, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. Zaključna prireditev v petek popoldan je bila v poslovni stavbi. Upokojence je pozdravil župan Leopold Grošelj, član odbora zveze upokojencev Slovenije Ivan Kolenc in Alojz Zupan, predsednik Društva iz Zagorja. Spregovoril jim je t# nizirali s pestro dejavnostjo. V ponedeljek so ob otvoritvi razstave ročnih del zapeli pevci pod vodstvom Karlija P lazarja. Razstavili so 450 izdelkov, ki so jih lahko občudovali dva dni. Sodelovali so tudi upokojenci iz doma za starejše občane s 15-imi izdelki. Torek je bil vznamenju športa. Balinarji iz Steklarne so premagali Zagorjane, kegljači hrastniške ekipe upokojencev pa trboveljčane. Šahisti so se pomerili med seboj. Rudarska godba je v sredo oznanjala, da se bo nekaj dogajalo v Domu za starejše občane. Ob 17. uri so se zbrali v njihovem večnamenskem prostoru, kjer je najprej spregovoril Drago Kopušar, upravnik doma. V imenu društva jih je pozdravil tajnik Lado Debelak, ki se je spomnil težav ob urejanju doma. predsednik Adolf Laznik. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri organizaciji že tradicionalnega Tedna upokojencev. V zvezi s spremembami pokojninskega zakona je izrazil zahtevo upokojencev, da se usklajujejo pokojnine z rastjo plač. Pohvalil je odbore dobre volje, ki obiskujejo bolne upokojence in socialno šibke ter podal nekaj statističnih podatkov. DU spada na primer med najštevilčnejše v občini. Od leta 1993, ko jih je bilo 2325, se je število v letu 1994 dvignilo za 128. Porast članstva bo gotovo tudi v letošnjem letu. Kulturni program, ki je sledil, sta sproščeno vodila Manja Goleč in Peter Napret, za ples, ki seje zavlekel pozno v noč, pa je poskrbel Štefan Kljajič. Fanči Moljk Ureja Franci Lakovič Franc Žamhar V jeklenem objemu transporterja "Kje sem? Kaj se je zgodilo?" je zavpil na ves glas Železnik, ki je ležal v kotu bolniške sobice. Vse okrog njega je bilo v belem in tudi vonj je bil vseprej kotjamski. Vse je bilo tiho, le enakomerno dihanje v sobi mu je izdajalo, da ni sam. "Gospodar, zakaj vse stoji? Gospodar, gospodar, dajmo, bunker je prazen!" je ponovno zavpil in se hotel dvigniti. Zaskelelo ga je po celem telesu, daje takoj opustil misel o dviganju. Tudi nog ni čutil. "GospodŽeleznik, le mirno, zdaj je vse v redu," ga je prijazno nagovorila sestra, ki je prihitela v sobo. Zdaj mu je bilo vsejasno. Bil je v bolnišnici in začel se je spominjati vsega, kar seje zgodilo. Bilje lep spomladanski dan. Vsa narava je dehtela, ko je zjutraj odhajal na svoj novi šiht. Ni opazil ne dneva, ki sejeporajal, niti ptičev, ki so se oglašali vsevprek. Bilje z mislimi že na svojem delovišču, v svoji jami. Ves zamišljen je odz-dravljal tovarišem, ki so hiteli mimo njega. V glavi se mu je že pofajal ves delovni načrt njegovega oddelka. Vsakemu svojemu delavcu je posvetil vso pozornost in dvakrat preudaril, kam ga bo postavil. Anton Železnik je bil rudarski nadzornik na širokem čelu, ki je bilo opremljeno s sodobnim hidravličnim podpoijem. Zaupali so mu ga, ker je bil sposoben in priden delavec. Kljub svojim letom, ki so vztraj no hitela proti Abrahamu, jebil dovzeten za vse novo. Njegovi kolegi in delavci so vedno trdili, da je star način pridobivanja premoga, kije preizkušen, najboljši. Železnik je trdil nasprotno. Novi stroji, nove metode so mu bile pri srcu in hotel je na vsak način prepričati svoje tovariše, da bo tudi v rudarstvu nekoč lepše. Zdaj je vso svojo pozornost 'obrnil v urejanje hidravličnega podporja in stroja za odkopavanje na njegovem oddelku. Novo podpoije in novi stroji so vsekakor olajšali težko delo rudarjev. Ni še pozabil, kako težke so bile prve jeklene stojke, ki jih je moral prenašati takoj prvi dan, ko je začel pri rudniku. Že takrat se mu je porodila misel, da mora uspeti in napraviti šolo, da bo lažje preživel. Toda, ko te jama zagrabi, te ne spusti več. Rad je imel svoj poklic in ko so mu ponudili, da bi šel v nadzorniško šolo, je dolgo premišljeval. Do pokojnine ni imel veliko in tudi delo gospodatja širokega čela mujeustrezalo. Težko sejeodločil. Davna želja, da bi lažje delal, pa mu je vendarle vlivala moč, daje uspel v šoli. Svetile so se mu oči, ko je ponosno prejemal spričevalo. Bilje najboljši v šoli in marsikateri mlaj ši mu je zavidal. Takoj z dobavo novega hidravličnega podporja je stopil na oddelek tudi Železnik. Najprej je stal ob strani in gledal nemočno v ogromne podpornike, stojke in kupe cevi, ki so z lahkoto drobile premog in se dvigovale ali spuščale. Zdaj je vendar upravljal le z ročicami in dajal povelja vsem tem velikim jeklenim delom. Stopil je h komandnim ploščam in sam začel delati. Vse je bilo tako preprosto. Naglas se je zarežal in vrgel rdečo čelado ob tla. "To je za nas!" je zavpil na ves glas. Monterji, ki so prišli iz Nemčije, so se spogledali in niso ničesar razumeli. Železnik pa je razumel vse. Dočakal je, da se je uresničila davna želja tudi njegovim delavcem. Težke stojke bo odslej dvigovala hidravlika in hrbti rudarjev bodo od sedaj manj upognjeni. Njegovi delavci so strmeli vanj. Oni so ga razumeli, toda v njih je še tlelo nezaupanje. Stojke, ki jo postaviš sam in zabiješ zagozde sam, so boljše. Star način odkopavanja je boljši. Pot do delovišča je bila dolga. Ni mislil na njo. Mislil je na čelo, na opremo, ki sojo skrbno vgrajevali. Niti opazil ni, da se je že približal lesni progi in da je že zakoračil v vodo, ki seje zbirala v rezervoar. Fantje so že slekli vso odvečno obleko in si pripravili rezervne majice. Tudi Železnik je odložil težki platneni suknjič in ga obesil na vijak. Ko je prišel na čelo, so kovači transporter že pognali. Slišal je, kako je Nande vpil po čelu, naj pazijo. Transporter seje premaknil in veriga s prečkami se je začela premikati. Prvi kosi premoga, ki se je odluščil in padel na transporter, so že potovali do glavne izvozne proge. Stopil je bliže Poldetu, ki je ponosno stal ob elektromotoiju. Potrepljal gaje po rami. Razumela sta trepljanje. Spet so enkrat skupaj uspeli. Transporterje delal. Kovači so že vlačili dele odkopnega stroja, premoga je bilo dovolj. Umaknil se je s čela nazaj v dostavno progo. Ko je izvedel, da imajo dovolj tudi praznih vozičkov, je bilo zadovoljstvo popolno. Zdaj je lahko mirno čakal na delegacijo, ki bo prišla v jamo. Usedel seje na klop in založil tobak, ga zadovoljno žvečil in pljuval predse. "Kaj pa voda pri glavni izvozni progi?" je glasno vprašal. Ni se zmedel, to bo še pogledal. Direktorju mora poročati tudi o vodi. Moral je nazaj na čelo in do glavne proge. Vsak izvirek vode si je hotel sam ogledati. Imelje žepreveč izkušenj z vodnimi vdori, da bi verjel vsakemu. Voda zmeraj začne počasi, kot majhen curek, in se potem nenadoma poveča v velik tolmun. Takrat ni veliko časa za umik ljudi. Ob tej misli je pospešil korak. Ponosno je zakoračil po na novo položenem transporteiju. Anzaje razbijal velike kose premoga na zadnjem trans- porterju. Sprednji, novi transporter je gledal le postrani. Tegaje pognal Ie,'čeje Francelj dal signal. Vsakega je ošvrknil s pogledom. Fonzi seje boril z loki glavne proge, pomagal mu je strelec Tonče. Videl je, da zgornji lok nikakor noče na tla. Vzel je v roke drog, ki mu ga je podal Fonzi, ga zagozdil ob lesu in pritisnil. Lok je padel kot zrela hruška. Zvalil se je v transporter, ki ga je odnesel h Guziju. Vsi transporterji so se ustavili. Guzi je moral izvleči lok. "Zdaj imam čas, da pogledam za vodo, še prej pa bi rad pogledal tole mašino," je dejal Železnik in sestopil iz novega transporterja v transporter, ki gaje upravljal Guzi in se sklonil. Svetilka, ki mu je visela čez ramena, je zanihala. "Železnik, pazi!" je zaslišal. Začutil je, da se mu pod nogami nekaj premika. Guzi je pognal transporter. Spodneslo gaje in obenem zagozdilo med novi transporter. Začutil je skelečo bolečino najprej v nogah in potem še v hrbtu. Začelo ga je zvijati, čeprav je z rokami hotel prijeti vrh kori ta v transporteiju. Ni mu uspelo. Guzijev transporterje vlekel svojo pot in hotel na vsak način potegniti njegovo telo pod novi transporter. Uspelo mu je. Ničesar več se ni zavedal. Tonči je presunljivo zavpil in se pognal po glavni progi. Anza je zavpil na vse grlo po čelu. Guzi je mirno sedel ob transporterju in pregledoval premog, ki je hitel mimo njega. "Hudič, ustavi že! Železnika si ubil!" Oba s Tončijem sta skočilak stikalu in transporter se je ustavil. Guzi je prestrašeno zrl v Tončija, ki gaježe prijel zaovratnik srajce. "Saj ste vendar dali signal, naj poženem. Iz transporterja sem izvlekel lok in potem je nekdo pomahal s svetilko. Jaz nisem nič kriv!" je javkal Guzi. Železnika je Francelj previdno potegnil izpod novega transporterja. Zuko, ki je prinesel nosila, mu je pomagal, da so ga naložili. "Dajmo, proizvodnja stoji!" je še zavpil Francelj. Anza je pognal svoj transporter in premog se j e spet začel valiti v velikih kosih naprej, kot da se ne bi nič zgodilo. mi tj «a ZABELO Hrastnik Komisija za gledališki abonma v Hrastniku je pripravila predlog za letošnje predstave. Na željo obiskovalcev so se odločili za pet komedij. Za prvi dve sta datuma že znana: delo Tr.mi... , I., ZORAIM HGCEVAR “ .1 A I* A K V A "Smejči" Zorana Hočevarja bodo predstavili 27. oktobra, "Mož moje žene" Mira Gavrana pa 21. novembra. Ostale komedije, ki sijih bodo lahko ogledali Hrastničani so še: Harold Hinter "Prevara" (Prešernovo gledališče Kranj), Tone Partljič - "Štajerc v Ljubljani" (MGL) in Jean Bricairc - "Dohodnina" (MGL). Organizatorji na KRC-u so v tem tednu že odposlali vabila za posameznike, vabilo k vpisu abonmaja pa so objavili v medijih. Cena vstopnic je letos 4.500,00 tolarjev, za dijake, študente in upokojence pa bo abonmajska karta 15 odstotkov cenejša. Plačajo lahko v dveh obrokih, (informacije dobite po telefonu: 44-038). F.M. Zagorje Akademski slikar in konservator specialist Samo Kovač do 26. oktobra razstavlja v avli Delavskega doma v Zagorju T.P. Litija Med letošnjimi počitnicami je ZKO Litija pripravila tridnevno likovno kolonijo, ki je potekala na Jančah, v njej pa je ustvarjalo 20 šolarjev iz Litije in Šmartna pod vodstvom mentorjev Marije Bregar, Danijele Kunc, Marijane Šuštaršič in Jožeta Megliča. V minulem Tednu otroka so se predstavili tudi javnosti z razstavo, ki sojo 6. oktobra odprli v avli občine Litija. B.Ž. Trbovlje Vokalno instrumentalni ansambel New Life (Novo življenje) iz ZDA je v sredo, 4. oktobra ob 18. uri, v gledališki dvorani DD Trbovlje nastopil na brezplačnem koncertu duhovne glasbe. Radio Trbovlje praznuje v teh dneh svoj trideseti rojstni dan. T.L. Z razstave Sama Kovača v Zagorju Gledališčniki v senci Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje je pred nedavnim praznovalo svojo 30 - letnico obstoja in delovanja. Svojo uspešnost in trdoživost so gledališčniki vsa leta dokazovali na najrazličneje načine, predvsem z uprizarjanjem odrskih del. pa tudi s sodelovanjem na številnih proslavah, praznovanjih, mladinskih in šolskih prireditvah. Pomembnost njihovega prispevka Trbovljam je še bolj zasijala po prenehanju delovanja gledališča Svoboda - Center, kije brez dvoma delovala v mnogo ugodnejših razmerah. Delo MG Svobode Trbovlje pa se srečuje z vrsto težav, o katerih so gledališčniki spregovorili na pogovoru o perspektivah gledališča v sredo, 14. oktobra, v klubskih prostorih doma Svobode ob navzočnosti nekaterih članov tega gledališča, matične Svobode, predstavnikov ZKO T rbovlje ter nekaterih ljubiteljev gledališča. V od itelj ica in režiserkaNa nd a Guček j e o bširno obrazložila uspehe in težave gledališča, spraševala se je, kakšne perspektive se obetajo Trbovljam, če preneha z delom tudi edino ljubiteljsko gledališče v občini. Predvsem jih pestijo težave, ki se odražajo ne le v finančni suši, pač pa še mnogo bolj pri pomanjkanju stalnih sodelavcev na organizacijskem, tehničnem in umetniškem področju. Gučkova je poudarila, da v gledališču pogrešajo sodelovanje osnovnošolcev in dijakov, kar priča tudi dejstvo, da v šolah ne delujejo gledališki krožki. Vsi navzoči so se strinjali, da mora gledališče delovati naprej, občani pa morajo z njim sodelovati in živeti. Prav tako hi bilo potrebno urediti stalnejše financiranje s strani občine, pa tudi sponzorjev, ter vključevati v njihove vrste vse, ki so voljni živeti in sodelovati z gledališčem. Vrata MG Svoboda Trbovlje so odprta slehernemu, ki je voljan sodelovati, bodisi kot igralec ah pakot organizator, tehnični sodelavec,... Sicer pa trboveljski gledališčniki v svojo prihodnost zro vedro in so še vedno polni upanja na nadaljno rast in uspešno sodelovanje. Tine Lenarčič Dom Svobode potreben obnove Precej časa je že minilo, odkar so v prenovo Doma Svobode v Trbovljah vložili kakšen tolar. Vodstvo doma si za to že dolgo prizadeva in v ta namen so ustanovili tudi svojo komisijo za saniranje obstoječega stanja. Ugotovili so, daje potrebna generalna obnova, le videz doma bi ostal nespremenjen. Ker letos poteka 70 let od dozidane dvorane z odrom, si vodilni žele častitljivo praznovati jubilej. Poiskali so strokovnjake za izdelavo projetlcaobnove, vendar se je vse ustavilo pri denarju. Predsednik doma Pavle Ambrož se zaveda, da bi bilo potrebno sprožiti akcijo za pridobitev potrebnih sredstev. Z obnovo in posodobitvijo doma naj ne bi poskrbeli le za udobje, temveč tudi varnost nastopajočih in občinstva. Tine Lenarčič Kot že verjetno vsi veste, seje v petek, 6. oktobra, v Mesečini spet zgodil ŠKLAB-ov rock žur oziroma lizika party (na vhodu so namreč vsi dobili lizike). V Mesečini pa se ni samo lizalo, ampak tudi plesalo. Čeprav se ni dalo ugoditi mnogim glasbenim željam, so žurali prav vsi. V Trbovljah pa je pred nedavnim izbruhnil informacijski sindrom, ki gaje povzročil nov občinski odlok. Gotovo ste o tem že kaj slišali. Na kratko in poenostavljeno: lokali naj bi bili v Trbovljah odprti le do 22. ure. Predstavljajte si, da se ob 10. uri zvečer znajdete na cesti in se nimate kam dati!? Lahko se sicer zapeljete v kakšen drug kraj, kjer so "BORA LEGALIS" že odpravili. Ne razumite napak, ne zagovarjam stare hedonistične teorije "SEX. DRUGS & ROCK'n'ROLL". ravno nasprotno. Kot študent rad posedim zvečer v družbi prijateljev, pa naj bo to v diskoteki ali kakšnem prijetnem lokalu. Menda si mladi, ki smo sicer že polnoletni in dobro vemo. kaj počnemo s svojim življenjem, zaslužimo malo sprostitve. Žurirati v diskoteki (ali kje druge) ne pomeni nujno opijati se z alkoholom. Še vedno obstaja tudi pijača vaše in naše mladosti. Kar pa se odpiralnega časa tiče, lahko bi sicer rekli "CEST LA VIE" in se sprijaznili s tem, da če ste že lepo zagrenili prihodnost (nobene perspektive), pa nam boste še sedanjost. Ampak mi naših petkovih ŠKLAB-ovih rock večerov ne damo, pa naj rečejo, kar hočejo! A.L. Foto: Jože Ranzinger jr. * 4 J mr>,*nKMn K Sm jflBPPlUl V triintridesetih letih, odkar poznamo festival narečnih popevk, je bil letos že petindvajsetič v Mariboru. Vse skupaj se je dogajalo v soboto, 7. oktobra, v dvorani Tabor. Na festivalu seje zvrstilo kar 16 pesmi. Od nastopajočih jih je bilo polovica debitantov. Vsi nastopajoči pa so dodobra ogreli občinstvo v dvorani in verjetno tudi pred radijskimi in televizijskimi zasloni. Prvo nagrado za najboljšo popevko po izboru organizatorja radia Maribor in agencije Geržina Videoton je dobila skladba Mouja mladost avtorja Borisa Roškerja v izvedbi Monike in Alenke Heričko. Izvajalki sta pobrali tudi nagrade občinstva, zlati klopotec in nagrado za najboljše besedilo in aranžma. Nagrada poslušalcev radij skih postaj Zlati mikrofon je šla v roke avtorju pesmi Leto je du go, živleje pa ne Edvinu Flisarju in ansamblu Kristali. Kljub nekoliko nepričakovanemu razpletu pri podeljevanju nagrad, se v glasbenih krogih še vedno govori, da bodo skladbe Prjatu. pij pučas skupine Zasavci, So muzikanti res ta pravi skupine Cmok in skladba skupine Don Juan Živ'me se vse zgudi, na radijskih postajah najbolj "vžgale". Druga zasavska skupina, ki seje festivala udeležila - Veter je v izbiri za najboljši aranžma zasedla drugo mesto s skladbo Naj živi Martin. Program sta odlično vodila Zoran Turk in Miša Molk. Vse skladbe so nastopajoči izvajali v živo. festivalskemu orkestru je dirigiral Edvard Hointhaner. Med glasovanjem pa je gledalce v dvorani zabaval Andrej Šifrer s svojimi pesmimi in šalami. Rudi Špan M TeI>>:"X\">XvX'XvXwX*Ä*H*M,X,l,M,X,0,SS5www\wÄr Hrastnik - 2. oktobra je na Novem logu pred blokom 11 prišlo do prometne nesreče, kojeF.V. peljal z osebnim vozilom po levi strani ceste. Nasproti je pripeljal M.D. Škode je bilo za dobrih 70.000 tolarjev. Trbovlje - 4. oktobra ob 14. 45 uri se je zgodila prometna nesreča pred osnovno šolo Ivan Cankar.M.A. je z avtomobilom zbil otroka na prehodu za pešce. Otroka je nato odpeljal v bolnišnico Trbovlje, kjer so ugotovili, da se je punčka lažje telesno poškodovala. Zoper M.A. sledi predlog sodniku za prekrške. Trbovlje - 4. oktobra ob 16.00 uri je zaradi prekratke varnostne razdalje H.I. trčil v vozilo, ki ga je vozil Š.A. Po nesreči se je povzročitelj skregals Š.A. in ga tudi udaril, nato pa odpeljal s kraja prometne nesreče. Zagorje - 6. oktobra je kar nekaj anonimnih občanov Zagotja na PP sporočilo, daso na območju Zagorja opazili neregistrirano vozilo R4. Policisti so vozilo okoli 23.50 ure izsledili in ugotovili, da ga vozi mladoletnik K.V., ki je pravkar povzročil prometno nezgodo. Zaradi prevelike hitrosti je vozilo zaneslo z vozišča in trčil je v obcestni steber. Njegova sopotnica L.V. iz Trbovelj se je pri tem lažje telesno poškodovala. Zaradi suma, da je voznik pred vožnjo užival zdravila, zaradi katerih ne bi smel voziti, so policisti odredih strokoven pregled z odvzemom krvi. Hrastnik - 6. oktobra je K.E. na PP Hrastnik sporočil, da mu je neznanec poškodoval parkirano vozilo. Policisti so morebitnega povzročitelja že izsledili in ga trenutno preverjajo. Kisovec - 8. oktobra je na Petelinkaijevi cesti v Kisovcu prišlo do hujše prometne nesreče. K.R.jez osebnim avtomobilom na križišču zaradi vožnje po levi strani zbil kolesarko Š.M., ki jevozila po sredini ceste. Š.M. je vozi la brezluči, čeprav je bila ura že 19.15. Poškodovano kolesarko so odpeljali v bolnišnico Aufbiks Naše pisanje o suhih treningih je aufbiksarje očitno užalilo. Zato so bili tokrat nekoliko bolj aktivni. i!i R.D. seje problema lotil kar brez posrednika. Spravil seje naravnost na postavne može, pardon - na može postave, ki so kmalu ugotovili, da seTrboveljčan samo malo heca. Ker imajo policisti smisel za humor, so sepohecali tudi oni. Odpeljali so ga na postajo. Do streznitve. ik P.V. pa si je pozornost mož v modrih kar prikričala. Njen vokalni nastop ni bil po godu uslužbencev bankena Dolu, zato so poklicali glasbene strokovnjake, ki sojo takoj angažirali in ji dah nekaj koristnih napotkov. jjt V hrastniškem Henri baru sta možakarja uprizorilastriptiz. Vendar so ga gostje razumeli povsem napačno. Mishh so, da se Z.B. in ČJ. tepeta. Modra sodniška odločitev - prekinjen dvoboj pri neodločenem rezultatu. jk Ob deseti uri zvečer sohrastniški policisti z grozo ugotovih, ® da v njihovi občini obupno primanjkuje petelinov. Dokaz so našh pri K.A. in H.N., ki sta petehne uspešno nadomeščala. Ob prihodu mož v modrem so se navijači obeh nadomestnih petehnov užaloščeni umaknili, saj dvoboja še ni bilo konec. jk Tudi v Zagorju so bili aufbiksarji živahni. Dokaz: Nesojeni 0 Niki Lauda je sobotno dirko končal v boksu PP Zagorje. Pri V.B. so ugotovih tudi nedovoljeni alko doping in nepravilnosti na njegovem bohdu. To pa še ni vse. Možje, ki so pri F1 zadolženi za varnost so ugotovih, da mladoletnik sploh še nima podpisane sponzorske pogodbe z avto šolo, zato so ga do streznitve suspendirali. Trbovlje, zoper K.R. pa sledi kazenska ovadba. Hrastnik - 9. oktobra ob 7.10 uri je K .J. na Marnem zapeljala s ceste blizu bivšega odlagahšča smeti. Z vozilom je zapeljala v jarek in s tem povzročila večjo materialno škodo. Šest vinjenih V soboto, 7. oktobra so policisti PP Hrastnik opraviti poostren nadzor prometa. V akciji so ustaviti 80 vozil. Med njimi jih je 13 kršilo cestno prometne predpise, 6 voznikovpajevozilo vinjenih.Proti vsem sledijo ustrezni ukrepi. Trbovlje - 5. oktobra je na PP Trbovlje J P. sporočil, da mu je iz parkiranega avtomobila K. V. ukradel denarnico, v kateri je bilo 25.000 tolarjev in 80 nemških mark. Trbovlje - 5. oktobra ob 22.30 uri sta policista zasačila pri vlomu v kiosk P.B. in T. A. Oba nepridiprava sta pri sebi še imela predmete iz kioska. Odpeljati soju na PP. Sledi kazenska ovadba. Zagorje - 5. oktobra so biti policisti PP Zagotje obveščeni o kraji kolesa z motorjem iz nezaklenjene kleti na Cesti Borisa Kidriča. S pomočjo lastnika so še isti dan uspeti izslediti storilca. Izkazalo se je, da gre za mladoletnega J.B. Kolo z motoijem so lastniku vrnili, zoper J.B. pa podati kazensko ovadbo. V Francijo Naša pot se je nadaljevala iz Nizozemske do Bruslja, v mesto Bronastega dečka. Sprehodili smo sc po zlatem srcu mesta, glavnem trgu - Grand Palače, ki ga objema štirideset srednjeveških zgradb. Ustavili smo se še pred kraljevo palačo, ki so jo sezidali v času kralja Leopolda II, naj večjega graditelja belgijske prestolnice. Ker smo imeli za ogled Bruslja predvidenega premalo časa, smo že morali odhiteti proti avtobusu. Pol smo nadaljevali proti Franciji. Po prestopu francoske meje nas je pozdravila pokrajina Šampanja. Že smo bili v Reimsu, kjer smo si ogledali katedralo, kije posnetek notre-damske katedrale, zatem pa še palačo T, ki sojo spremenili v muzej. Pokrajina z vinogradi je bila še vedno pred nami. Kmalu smo prišli v kamp, si postavili šotore ter skuhali večerjo. Zdi se mi, da smo se prav zavedli, kje smo, šele naslednji dan, ko smo obiskali Eiffelov stolp, ki stoji ob Seni. Do druge etaže smo se povzpeli peš, nato pa z dvigalom na 320 metrov visoko razgledišče. Pot smo nadaljevali mimo palače Chaillot do slavoloka zmage, ki gaje zgradil Napoleon, ob vojaški zmagi. Sprehodili smo se po Elizejskih poljanah, obiskali še katedralo Notred ame, ki pa je manjša od tiste v Reimsu in je šele četrta naj večja v Franciji. Ker pa so naši želodčki že postali lačni, smo se z metrojem popeljali nazaj do avtobusa inpd tam do kampa. Po večerji smo jo mahnili nazaj v mesto luči. Peljali smo se mimo opere, Bastille, nato mimo Trga republike do Moulin Rouga, se sprehajali po ulicah in se utrujeni vrnili v kamp. Zaspani in prijetno utrujeni smo smuknili v svoje spalne vreče in zaspali. Jutro. Še en dan v Parizu. Odšli smo do Louvrea, pa je bil zaprt. Zajela nas je nakupovalna mrzlica in odšli smo v latinsko četrt nakupoval. S polnimi vrečami smo se vrnili v kamp. Po večerji pa še zadnjič v mesto. Odšli smo do Pompiduja, se vrnili na ulice in uživali pozno v noč. Tako je bil pred nami zopet nov dan - dan norčij v Disneylandu. Vesoljska ladja, gusarska ladja, otok zakladov, vlak smrti, skodelice, preveč ljudi, smeh, radost in še in še. Čas je hitro mineval in tako smo zapustili Francijo, toda pred nami je bila še Švica. (se nadaljuje) Tekst in foto: Tanja Trop Bo večerja okusna? Železna lepota - Eiffelov stolp. a Za ■ tokitparM *" Rajko Jereb, Grme/, Zasavc. Louvre v svojem sijaju. 7 "ž2xz/ Ljubitelji konj so svoj klub ustanovili pred dobrimi petimi meseci. Na ustanovni zbor so med drugim povabili Darka Polca. Tistega Darka, ki je svoje čase imel prvaka v kasaštvu v več letnikih in bil absolutni jugoslovanski rekorder kar nekaj let. Polc si je že dlje prizadeval, da bi v Zagorju ustanovili Konjeniški klub, vendar časi temu takrat še niso bili naklonjeni. V Konjeniški klub, ki mu predseduje Ivan Globokar, -se je zaenkrat včlanilo enainštirideset ljubiteljev te dejavnosti ne le iz Zagorja, temveč tudi iz Trbovelj in Hrastnika. "Klub smo ustanovili z namenom, da v občini pospešimo konjerejo in pričnemo razvijati konjeniški šport," je poudaril moj sogovornik Ivan Globokar. • Endurance Zagorje '95 Že ob ustanovitvi so si člani zadali nalogo, da 19. avgusta organizirajo tekmovanje konjeniškega maratona Endurance Zagoije '95, ki so ga vključili v tekmo za slovenski pokal. Maraton je terjal veliko priprav, vendar so bili člani, navkljub slabemu vremenu, zadovoljni z obiskom in rezultati. Med dvanajstimi nastopajočimi iz vse Slovenije, je namreč tretje mesto osvojil Izlačan Primož Hribar. Iz Zasavja sta v Zagorju tekmovala še Dušan Zmrzlak in Ivan Globokar. Da so člani Konjeniškega klubaZagoije res dobro pripravili tekmovanje, je povedal tudi glavni sodnik konjeniškega maratona, sicer doktor veterinarske medicine. Terensko jahanje Tistim, ki se na konjeniški šport ne spoznajo preveč, ali pač le na nekatere discipline, se bodo morda vprašali, če je terensko jahanje za obiskovalce sploh zanimivo?! Tekmovalce namreč vidiš le, ko startajo in potem, ko se vrnejo na cilj. Tudi Ivan Globokar se zaveda, da se med takim tekmovanjem publika utegne dolgočasiti, ko čaka na vrnitev prvih na cilj. Prav zaradi tega so člani Konjeniškega kluba Zagorje pripravili vrsto zanimivosti za gledalce na prizorišču "pri plazu" v Zagorju. Od tam so 19. avgusta namreč startali tekmovalci, nadaljevali pot proti Kotredežu, kamnolomu Lošč, po lovski rebri naprej, kjer so se spustili na cesto Kotredež - Jesenovska žaga in od tam zavili proti Zavinam, Vinskemu vrhu, proti letališču in se vrnili nazaj na cilj. Tisti, ki so želeli počakati tekmovalce na cilju, so se lahko medtem poskusili v ježi na startnem prizorišču, oziroma se okrepčali s pijačo in jedačo. In kako terensko jahanje poteka? "Konja pri tem ne smeš utruditi," je povedal Ivan Globokar, "Na Predsednik kluba Ivan Globokar:" Čeprav sem predsednik, še nimam svojega konja." . našem tekmovanju je bila trasa, sami smo jo začrtali, dolga 15 kilometrov. Jahači so se vračali na cilj po 40 minutah, kar je izredno hitro. Ko pride jahač s konjem nazaj, se mu čas na cilju ne ustavi. Po prihodu na cilj ima jahač pol ure časa, da konja ohladi in ga umiri na normalen srčni utrip. Predpisan srčni utrip je 34 utripov na minuto. Če jih je več, je konj diskvalificiran, sicer pa se po desetih minutah poda na drugi krog." Potemtakem so za terensko jahanje bolj primerni mirni konji. Zagoijani se tudi zavedajo, da ima Zasavje prednost pri pripravi konjeniških tekmovanj, saj je Zasavje v centru Slovenije in tako drugim tekmovalcem blizu. \ Konj, drag šport Mora imeti član kluba svojega konja? Predsednik kluba pravi, da ne. Da jih sicer nekaj članov konje ima, nekaj pa tudi ne. "Sam ga nimam, čeprav ga bom v kratkem nabavil," je dejal. "Mnogi so mnenja, da je konj zelo drag šport, vendar to ni ravno res. Dobrega konja lahko dobiš že za 1500 mark, dočim M lahko tudi slabega plačaš 5000 mark." Člani si bodo v okviru kluba prizadevali za načrten nakup konjev, (večina naj bi jih bila v privatni lasti), selekcionirali naj bi konjerejo, izvajali športne dejavnosti in šolsko jahanje. Sploh za slednje je veliko povpraševanje, zato načrtujejo že letos jeseni pričeti s šolo jahanja. Ivan Globokar ima opravljeno licenco vaditelja, verificirano na konjeniški akademiji za jahalne tečaje in tako lahko izda izkaznice za jahača prve in druge stopnje. Ker trenutno klub še nima primernih prostorov, naj bi šolo jahanja izvajali pri Hribarjevih na Izlakah. "Poleg prostora, konjev in vaditeljev, je pri šoli jahanja pomembno tudi zavarovanje učencev," je poudaril Ivan Globokar. "Gre za paketno zavarovanje v primeru poškodb, pa tudi za opremo, kije obvezna za učence. Med opremo sodi obvezna varnostna čelada. Jahanje ni naravno Ivan Globokar je tudi poudaril, daje s konjem treba znati delati. Treba gaje razumeti, včasih je kateri muhast, drugi pa bolj poslušen. lahač mora znati konja usmerjati. Pomembno je tudi, Za pomoč |ri organizaciji in izvedbi "Endurance Zagorje '95" se Konjeniški Web Zagorje zahvaljuje; Občini Z.iipnrje. HKS Z.eorj,. Prevozništvu Franc Medvešek, Žagi Trbovlje, Prevozništvu Ocepek, hotelu Medijske Toplice, podjetjem Magros, Dolacom, trgovini Kmetovalec, Gradbeništvu Klopčič, županu občine Trbovlje Janezu Malovrhu. ETI-ju Izlake. KZ l/lake. Aqua Make, Avtoprevozu Trbovlje, Malgaj Trbovlje, Finales Trbovlje, gost.lni Zaloka, KOP-» Zagorje. Maksu Lamovšku iz Mak, Leopoldu Vozlju i, Izlak, podjetju Foni «v,o .......“...................... I ‘ • ... Mesarstvu KUM Zagorje, podjetju Rent-a-car Juvan Zagorje in GD Zagorje mesto. Primož Hribar iz Izlak dosega na tekmovanjih izvrstne rezultate. da konje, namenjene jahalnim tečajem, vsake toliko časa jaha profesionalec, da se konj ne poleni. Jahanje konja ni naravno dejanje. Vendarle je konjeniški šport še najbolj naraven. Pri konju namreč vaditelji razvijajo tiste elemente naravnega vedenja, ki ga imajo konji že v čredi. Jahanje je v bistvu samo jačanje zavesti konja. Dresurni koraki so svatbeni ples žrebcev. Kasanje na mestu, visok kas, vse to počne konj, kadar osvaja kobilo, vendar dosti manj izraženo. Podobno je z galopskimi dirkami. Konji se pred sovražniki v naravi ne branijo, temveč bežijo. Tako najhitrejši preživijo, slabši pa ne. Prav tako je s preskakovanjem zaprek. Tisti konji, ki so lahko preskočili ovire so ušli, ostali ne. Vse te naravne elemente konjev razvija konjeniški klub. Pomembna je organizacija Člani kluba so voljni delati. Res, da so nekomu ljubši galopski konji, drugemu kasači, tretjemu jahalni konji, se v klubu ne bodo razdelil na sekcije. "Če so v hiši trije gospodarji," je rekel Globokar, "se ponavadi samo kregajo. Vsak vleče na svoj mlin." Prav zaradi tega se bodo organizirali v delovne skupine, tako da bo vsakdo zadolžen za določeno delo. Z močno organizacijo jim bo uspelo uresničevali zastavljene načrte. Klubskih prostorov zaenkrat še nimajo in zaradi tega ne morejo nabaviti svojih konjev. "Po srednjeročnem občinskem programu naj bi na etaži, po sanaciji rudniških površin, zgradili hipodrom," je poudaril predsednik kluba. V štiriletnem obdobju naj bi bila površinska dela zaključena. Člani kluba želijo tam postaviti manjši hlev, brunarico za klubske prostore in poligon zašolsko jahanje. Kompleks naj bi bil funkcioalen in prijeten za oko turistov. V klubskem hlevu naj bi konje hranili tudi tisti, ki doma nimajo prostora zanj. Kot klub bodo imeli člani tudi več možnosti pridobiti nove konje. "Obstajamožnost,"jepovedalGlobokar, "da ti kakšen drug konjeniški klub da v rejo dva žrebeta, po določenem času, eden avtomatično pripada rejcu." Načrti Pomembno je, da so člani pripravljeni delati. Da si zastavijo načrt in ga potem tudi uresničujejo. Željaje veliko in če bodo uresničili vse, bo v Zagorju kmalu bolj pestro. Saj veste, konjeniški športi prinašajo tudi denar. Ni jih malo, ki radi stavijo na zmagovalce, spet drugim je všeč, če konje le gledajo ali se jih učijo jahati. Vsekakor je spodbudno, da so se tudi v naših krajih zdramili tisti, ki jih tovrstna dejavnost zanima. Člani Konjeniškega kluba Zagorje imajo veliko načrtov, s svojimi svežimi zamislimi bodo zagotovo popestrili revirsko sivino in na tak način upajmo, v naše kraje privabiti tudi obilo turistov. Tatjana Polanc Krajevni odbor SKD Izlake je organiziral štiridnevno potovanje v Rim. Namen obiska v večnem mestu je bil ogled kulturno-zgodo-vinskih znamenitosti, obisk Vatikana in sprejem pri papežu. V nedeljo, 24. septembra, je avtobus podjetja Integral Zagorje krenil iz Zagorja proti Izlakam in naprej proti državni meji. Avtobus je bil poln in prve ure skupnega bivanja so dale slutiti, da bo ta izlet, vsaj kar zadeva družbo, pravo doživetje. Glede na to, da smo šli na pot spočiti, nam tudi dolgotrajna vožnja do Rima ni delala posebnih težav. Predvsem zato, ker smo imeli nekaj postankov za "čik pavze" in ostale nujne popotniške opravke, pa tudi zato, ker sta šoferja Stane in Maks - v imenu prevoznika - nudila vrhunske usluge že na avtobusu samem. V Rim smo prišli v ponedeljek okrog osme ure zjutraj in sekar takoj napotili v Vatikan, kjer smo siogledali baziliko sv. Petra, se povzpeli na njeno kupolo in uživali v res prekrasnem razgledu po Rimu. Doživetje popoldneva je bila pesem Marija skoz življenje, ki smo jo štiriglasno zapeli v baziliki. Popoldan smo si ogledali cerkev sv. Pavla in med vožnjo do tja lep kos Rima, kije prepoln zgodovinskih stavb in spomenikov. Zvečer smo se namestili v hotelu in po večerji odšli spat. Vroča prha seje po napornem dnevu res prilegla. Drugi dan smo si ogledali vatikanski muzej in po kosilu odšli še v stari Rim. Skoraj neverjetno, koliko stvari smo videli. Od spomenika Viktorju Emanuelu, do Rimskega senata na Kapitalu, enem od sedmih rimskih gričev. Ogledali smo si Koloseum in še mnogo drugih, ogleda vrednih, zanimivosti. Med drugim smo bili v ječi, kjer je bil zaprt sv. Peter, preden so ga križali. Po ogledu smo se peljali v hotel in po večerji imeli nočni ogled Rima. Poleg španskih stopnic, ki jih prenavljajo, smo se napotili še do Fontane di trevi. Tretji dan našega bivanja v Rimu je minil v znamenju obiska pri papežu. Po zajtrku smo se napotili v Vatikan in bili ob desetih sprejeti v dvorani, ki sprejme šest tisoč ljudi. Koje prišel sveti oče, se občutkov navzočih v prepolni dvorani skoraj ne da opisati. Bilo je veličastno. Kardinali so papežu predstavljali skupine iz različnih jezikovnih področij. Iz vseh celin sveta smo bili zbrani. Papež je vsaki skupini pomahal in na koncu predstavitve prebral, v nekaj glavnih jezikih sveta, poročilo iz svojega potovanja po Afriki. Koje bilo teh večjih predstavitev konec, paje papež sam pozdravljal skupine in zazvenelo je tako domače - v slovenščini je namreč spregovoril: "Pozdravljam Slovenske krščanske demokrate iz Izlak. Želim Vam da bi obisk Rima in krščanskih spomenikov v vas utrdil vero in ljubezen in da bi ob vrnitvi domov oboje v obilju delili med svoje bližnje. Dajem vam svoj apostolski blagoslov." Skoraj otrpli od veličine trenutka smo vstali in se s ploskanjem zahvalili za tako lepe želje in blagoslov. To, da sveti oče pred ljudmi iz celega sveta v slovenskem jeziku pozdravi Izlačane, ni majhna stvar za našo župnijo. Tudi ne za našo občino. Prepričan sem, da se bomo prisotni teh besed vse življenje s ponosom spominjali. Po sprejemu smo imeli ogled Panteona in nato kosilo. Po kosilu smo si ogledali katakombe in cerkev Marije Snežne v bližini Rimskega kolodvora. Obiskali smo cerkev, v kateri je grob sv. Cirila. Že v mraku smo obiskali slovenski dom Slovenik, kjer smo nakupili literaturo o Rimu in Vatikanu v slovenskem jeziku. Nato je sledil povratek domov. Andrej Dolšina Foto:Tomo Brezovar mm: \MMM [MIWSBO 6141 o zagorje mimmm ■ SESJj1 ° a ° wmm tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLICARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga Ul II I _ { r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le -I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo I ^takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. PARCELE, STANOVANJA PRODAM Hišo z garažo (110 m2) in vrtom (206 m2). Tel.: 061/168-22-16, int. 16-18, cena po dogovom. ODDAM v najem poslvoni prostor na Sallauminesu v Trbovljah, primeren za odvetniško pisarno, tel.: 21-164. PRODAM ugodno okna Jelovica z žaluzijami in radiatorje . tel.: 061/ 882-317. PRODAM starejše stanovanje, trisobno, nad trgovino Peko v Zagorju za 30.000,00 DEM, tel.: 73-770. PRODAM garažo z urejeno dokumentacijo, tel.: 27-464. PRODAM kmetijo z gospodarskih poslopjem: 30,675 m2 in 92,802 m2 gozdov. Možnost nakupa posameznih parcel ali zamenjave za stanovanje oziroma poslovni prostor v Ljubljani, tel.: 061/59-544 po 19. uri. V NAJEM oddam poslovni prostor 76m2 trgovskega značaja. Tel.: 63 366 ali 61 629. PRODAM garažo z elektriko v Zagorju,v Farčnikovi koloniji. Tel.:61- 663 AVTOMOBILI IN DELI UGODNO prodam rezervne dele za Fičota in gume, Branko Hohkraut, Podkraj 92, 61430 HRASTNIK. PRODAM "BOLHO", 1. 80. reg. do 7/96 in dve skoraj novi zimski gumi plus platišči. Tel.: 41-950. PRODAM školjko za Y 55, računalnik R 19, tel.: 63-101. RAZNO KUPIM kozla, smasti tip, starega 6-12 mesecev, za pleme, tel.: 73-883. PRODAM sobno kolo za 25.000,00 SIT, šivalni stroj RUŽA za 26.000,00 SIT, tel.: 21-717. PRODAM purane za zakol, lahko očiščene, domača krma, 350 SIT/kg, tel.: 42-297. PRODAM kombiniran otroški voziček, tel. 61-285, cena po dogovoru. PRODAM pletilni stroj PASSAP DUOMATIC, cena 400 DEM, tel.: 71-174. IŠČEMO pevca in klaviaturista, tel.: 61-913. PRODAM kavč za 10.000,00 SIT, tel.: 64-250. PRODAM električni pisalni stroj PHILIPS, cena po dogovoru, tel.: 75-134. PRODAM otroški športni voziček, posteljico z jogijem in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965. INŠTRUKCIJE, POMOČ NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim in oslabelim, tel.: 26-624. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in za L in 2. letnik srednje šole ter nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, inf. na tel.: 43-756, vsak dan od 12. - 14. ure. . ‘ • X _l • j _ f L — — - — Delavski dom Trbovlje j sredo, I Oktobra OTVORITEV ob 16. uti. Odprt vsak dan od 9.00 do 19.00 ure, v soboto, 21 .oktobra od 8.00 do 19,00 ure. Razstavljajo: F0RD-SERVIS HRIBAR, Zagorje ob Savi; OPEL AVT0TEHNA-VIS MAHK0VIC, Spodnji log; P0LIET d.o.o., Zagorje ob Savi; GRIČAR d.o.o., Zagorje ob Savi; PULZ 2000 d.o.o, Ljubljana; ŠIVILJSTVO ŠKRJANEC, Novo mesto; PR0TES d.o.o., Trbovlje; VIVOD d.o.o., Trbovlje; TA-JA, Trbovlje; PALMA BAR, Trbovlje; PERC0NI d.o.o., Trbovlje,- TRGOVINA PARIS-TEXAS, Maribor,- KORI KO RES SLAVKO, Maribor,- VACR0 d.o.o., Trbovlje; M0DIFY d.o.o., Jesenice na Dolenjskem; K0KY TRADE, Celje; QUINTERS, Hrastnik; SINET d.d., Hrastnik; AGENCIJSKE STORITVE AK ANTON KEGL, Slovenska Bistrica,-CORONA d.o.o., Celje; NIAGARA d.o.o., Maribor,- NOVA ARKA, Ljubljana; MIRKO S,Celje,-ELECTRONIC STUDIO d.o.o., Kranj; LEP CVETKA, Slenica ob Dravi; MAAL d.o.o., Novo mesto; FLIS d.o.o., Zagorje ob Savi,- RM d.o.o., Novo mesto; TRGOVINA MIRA, Hrastnik,- ŠIVILJSTVO KARMEN METERC, Hrastnik; STRELEC LINE d.o.o.,Koper; Y0EREN d.o.o., Celje,- GM MILOŠ GRAJZAR, Kranj; VATREŠ COMMERCE, Novo mesto; CAFFE TR0PIC d.o.o., Žalec; TRGOVINA SONČEK, Trbovlje; VIGIT d.o.o., Zagorje ob Savi; DIAL s.p., Kamnik; BUTARA s.p., Krška vas,- MARINO d.o.o., Izlake,- ÖMV MAPETR0L, Maribor,- C0ME 2 US, Ljubljana x-x*x*x*x*x . ;X;X:X;X;X;X:X::; :x::;:;x:x;:;x;x;x; :j:j:;xj:jx;:Šx;:$:;: ELEKTBOTEHMŽKO podjetje ENGINEERING TRGOVINA PROIZVODNJA 64000 KRANJ, Mirka Vadnnva 11 OBJAVLJA - ponovno javno dražbo za prodajo nepremičnine v ŠPORTNEM DOMU PROLETAREC v Zagorju O/S Trenutna namembnost in površina prostorov je sledeča: - velika dvorana 132,60 m2 - mala dvorana 73,80 m2 - bife s skladiščem 42,66m2 - skladišče in sanitarije 17,84 m2 - predprostor in arhiv 15,75 m2 - pripadajoči del terase 41,50 m2 SKUPAJ: 325,15 m2 Namembnost prostorov je možno spreminjati (npr.: gostinstvo, trgovina, servis itd.) Vsi prostori so nezasedeni in so potencialnemu kupcu takoj na razpolago. Možen je tudi nakup posamezne funkcionalne celote. POGOJI DRAŽBE: A/ Izklicna cena na dan objave znaša 120.000,00 DEM tolarske protivrednosti (podjetniški tečaj Nove ljubljanske banke na dan plačila). B/ Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki imajo državljanstvo RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS in se pred pričetkom dražbe izkažejo s potrdilom o plačani varščini, ki znaša 10% navedene izklicne cene nepremičnine. Varščino je potrebno poravnati na ŽR ETP KRANJ, št.: 51500-601-10493, najkasneje do pričetka razpisane javne dražbe - s pripisom varščina. C/ Če ponudnik v 3 dneh po končani dražbi ne podpiše pogodbe in v roku 8 dni po končani dražbi ne nakaže 100% kupnine, zapade varščina v korist prodajalca. F/ Prometni davek in vse ostale stroške v zvezi s prenosom lastništva poravna kupec. D/ Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina neobrestovano vrnjena v 8 dneh po končani dražbi. E/ Prepis na sodišču bo prodajalec dovolil, ko bo kupnina v celoti poravnana. F/ Najugodnejši ponudnik bo tisti dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno in krajši rok plačila od navedenega v razpisu. G/ Nepremičnine in oprema bodo prodani po sistemu "videno-kupljeno" in prodajalec kasnejših pripomb ne bo upošteval. H/ Potencialni kupci si lahko prostore ogledajo po predhodni najavi na tel.: 0601/64-083, IN-TACT d.o.o. Zagorje O/S, ki v tej transakciji zastopa prodajalca. 1/Javna dražba se bo vršila 20. oktobra 1995 ob 8.00 uri v prostorih IN-TAGT d.o.o., Cesta 20. julija 2c, Zagorje O/S Trgovsko podjetje POTROŠNJA p. Kidričeva 1 61410 Zagorje ob Savi OBJAVLJA - ponovno javno dražbo za prodajo nepremičnin, lociranih v mestnem jedru Zagorja O/S v POSLOVNEM OBJEKTU, Kidričeva ulica 3, in sicer: 1. poslovni prostori v kletni etaži skupne površine 20,52 m2 2. poslovni prostori v nadstropju skupne površine 69,67 m2 3. poslovni prostori v nadstropju skupne površine 27,18 m2 4. poslovni prostori v mansardi skupne površine 41,68 m2 5. poslovni prostori v mansardi skupne površine 26,84 m2 POGOJI DRAŽBE A/ Nepremičnine pod točkami 2,3 in 4 so trenutno v najemu. Najemnika pod točko 3 in 4 imata predkupno pravico. Prostora pod točko 1 in 5 sta nezasedena. B/ Izklicna cena na dan objave razpisa znaša: - nepremičnina pod točko 1 722.500,00 SIT - nepremičnina pod točko 2 2,805.000,00 SIT - nepremičnina pod točko 3 1,105.000,00 SIT - nepremičnina pod točko 4 1,402.500,00 SIT - nepremičnina pod točko 5 905.250,00 SIT C/ Potencialni kupci lahko kandidirajo za nakup ene od navedenih nepremičnih, lahko pa tudi za celoto. D/ Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki imajo državljanstvo RS in pravne osebe, ki so registrirane v in imajo sedež v RS ter se pred pričetkom dražbe izkažejo s potrdilom plačani varščini, ki znaša 10% od izklicne cene. Varščino je treba poravnati na ŽR TP Potrošnja, št.: 52720-601-10607, najkasneje do pričetka razpisane javne dražbe - s pripisom varščina. E/ Če ponudnik v 3 dneh po končani dražbi ne podpiše pogodbe in v roku 8 dni po končani dražbi ne nakaže 100% kupnine, zapade varščina v korist prodajalca. F/ Prometni davek in vse ostale stroške v zvezi s prenosom lastništva poravna kupec. G/ Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina neobrestovano vrnjena v 8 dneh po končani dražbi. H/ Prepis na sodišču bo prodajalec dovolil, ko bo kupnina v celoti poravnana. I/ Najugodnejši ponudnik bo tisti dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno in krajši rok plačila od navedena v razpisu. J/ Nepremičnine bodo prodane po sistemu "videno-kupljeno" in prodajalec kasnejših pripomb ne bo upošteval. K/ Ogled nepremičnin je možen po predhodni najavi na tel.: 0601/61-142. Eventualne dodatne informacije so na razpolago po tel.: 0601/64-083, IN-TACT d.o.o., ki v tej transkaciji zastopa prodajalca. L/ Javna dražba se bo vršila 23. oktobra ob 9. uri v prostorih TP Potrošnja, Kidričeva 1, Zagorje O/S. Bl 1 lM»@w O SLOV0JSW ZGODOVINAR FILMSKE UNETNOST1 (FRANCE) DELOVNO PODROČJE, STROKA OSNUTEK SKICA MOSTOVŽ, ALTANA JUŽNO- AMERIŠKI AMERlJ STRUP ZA PUŠČICE ŽLEZA BULA BAVARSKI VOJVODA TEŽA OVOJNI« SAMOSTAN OB VZNOŽJU GORE SINAJ PUČ, PREVRAT RESASTA PŠENICA, OSINKA TROPSKA KUKAVICA KOTAČ, VESPI PODOBEN MOTOCIKEL RIMSKA LJUBLJANA HRVAŠKI PEVEC BARANJA MESTO NA BAVARSKEM OB DONAVI MESTO PRI PARIZU HLAPLJIVA TEKOČINA ŠPORTNI REKVIZITI PESEM POSVEČENA APOLONU REKA V FRANCIJI EMIL NOLDE HRANA SVILOPREJK KARL MALDEN KROŠNJAR ZGRADBAV GORAH RIBJE JAJČKE NENASIT- NOST S ŠVICARSKI PRAKANTON KADMU PEVKA. AMBROŽ KRIPTON SPOLNO PREOB- CUTUIV1 mosm SLOVENSKI MISIJONAR V ZDA (FRIDERIK IRENEJ) SLOVENSKI ATLET CANKAR PEVKA KRANER ELZA BUDAU RAZVESE- UTEV ANJA RUPEL DEL DNEVA NOVO MESTO VELIKA SKALA RIMSKI MUZEJ KIJEVSKI KNEZ, UBIL GAJE OLEG PREPIR, SVA1A OTOK V SR. JADRANU KRAJ V NOTRANJI DALMACIJI (ALKA) ROGATA ŽIVAL, ROGIN ROBERT TAYLOR UGODEN POLOŽAJ V JOGI SLOVENSKI ALPINIST (ANTE) GR.PARKA, SOJENICA MESTO V NEMČIJI (STEKLO) PRABOG PRI STARIH SLOVANIH GORA V KARAVANKAH ŠPANSKI OP.PEVEC CARRERAS POSLOVI PROSTOR MAHKOTA ANTE NESTOV SRBIJI ODPOSLANEC SEDIKCNT, USEDLINA SIGMUND FREUD IVANA KOBILICA KITAJSKO MESTO SLOG NORVEŠKA PISATELJICA ANKER 4L AMERIŠKI REŽISER (JOHN) TURŠKI LJUDSKI PEVEC NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 18.10.1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Najem vozila v vrednosti 4.000 SIT, Rentax d.o.o. Trbovlje 2. nagrada: Najem vozila v vrednosti 2.500 SIT, Rentax d.o.o. Trbovlje 3. nagrada: Najem vozila v vrednosti 1.500 SIT, Rentax d.o.o. Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 35/95 1. nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc,Hana Hribar, Polje 24, Zagorje 2. nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc,Edita Kuder, C. zmage 19, Zagorje 3. nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc,Berta Lebar, Rove 19, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. j ulij a 2c, Zagorje, do 19.10.1995. Če po nagrado ne morete priti osebno, sporočite topo telefonu in poslali vam jo bomo po pošti. Rešitev nagradne križanke 36/95: SPOMENIK, LIMONADA, AT, LITER, TELEGRAM, BOTANIKA, MILA, SEVERINA, MAJ, TRANSPLAN-TANT, POTRATA, TODI, LL, ČAD, SR, EKRAN, EBI, MOSTOVŽ, 1NA, JUŽNA EVROPA, SEKS, AH, URNIK, ROVTAR, DION, TČ, SIDRO, RI, ANKE, ISKRA, GRAD, OZ, MAIR, ERNI. gEfiMC r ►► RENT A CAR ►► KOMBI PREVOZI ►► FOTOKOPIRANJE novo ►► SPIRALNA VEZAVA .Ulica 1. junija 4,61420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360^ m Prepir Trije se kregajo, kdo ima manjšega očeta. Pa pravi prvi: "Moj oče je tako majhen, da se lahko sprehaja pod mizo, pa se mu niti pripogniti ni treba!" Drugi pravi: "To ni nič. Moj oče se lahko sprehaja pod stolom, pa se mu ni treba pripogibati!" Tretji pa pravi žalostno: "Moj oče je pa v bolnišnici." Prva dva ga vprašata: "Kaj je pa delal?" Tretji: "Ko je borovnice obiral, je z lestve padel. Sreča Oče razlaga sinu, kaj je sreča: "Šele ko se poročiš, spoznaš, kaj je sreča!" "Res?" vpraša sin. "Ja, človek začne ceniti stvari takrat, ko jih izgubi!" Izpiti Pogovarjata se dva študenta. Prvi pravi: "Najbolje bi bilo, če bi izpite lahko delali na luni." "Si prepričan?" vpraša drugi. "Seveda, ali ne veš, da so na luni vsi predmeti šestkrat lažji kot na zemlji?" reče prvi. Na izpitu Študentka medicine na izpitu... Profesor: "Kateri organ se lahko do sedemkrat poveča?" Študentka samo zardi. Profesor: "No, to je očesna zenica, vi pa nikar ne pričakujte preveč od življenja!" Godovi 12. september: Maksimilijan; 13. september: Gerald; 14. september: Kalist; 15. september: Terezija Avilska; 16. september: Hedvika, Gal; 17. september: Ignacij Antiohijski; 18. september: Luka, Peter Alkantarski. OVEN V tem času bi bilo bolje, da si ne zastavlj ate ci ljev, ki bi od vas zahtevali veliko naporov. V družbi se boste prijetno počutili, zato ne boste veliko sami. Št.: 18. BIK Zaprli se boste vase in razmišljali o marsičem. Pomembno je, da se ne upirate toku dogajanja, ampak sprejmete stvari takšne, kot so. Šele takrat boste našli rešitev. Št.: 2. DVOJČKA Pozornost boste posvečali dogajanju okrog vas. Bodite obzirni z nasveti, saj stvari, ki so primerne za vas, niso nujno primerne tudi za druge. Št.: 7. RAK Največ energije boste vložili v partnerski odnos in v delo. Občutek varnosti in topline vam bo v tem času veliko pomenil. Prizadevali si boste zgladiti spore. Št.: 13. LEV Veliko stvari, ki jih boste poskušali uresničiti, bo v tem obdobju ostalo neuresničenih, saj je to za vas dokaj nestalno obdobje. Precej nekritični boste. Št.: 28. DEVICA Čeprav vas bo na trenutke obšel občutek, da se stvari nikamor ne premikajo, se zavedajte, da to ni res. Spremembe se bodo kmalu izrazile tudi navzven. Št.: 16. TEHTNICA Kadar ne dvomite vase ste zelo prepričljivi, tako boste tudi na delovnem mestu zelo uspešni. Uspeh vam bo veliko pripomogel k pozitivnejšemu vrednotenju sebe. Št.: 6. ŠKORPIJON V tem obdobju boste delali le S polovično močjo. V odnosih ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili, zato je bolje, da energijo usmerite drugam. Št.: 27. STRELEC Ljudje vam bodo naklonjeni in spoznali boste, da je to pravi čas za določene spremembe. Odkrili boste tudi nekatere napake, katerih ne boste želeli več ponoviti. Št.: 15. KOZOROG Otožnega razpoloženja sc boste najlažje rešili, če razčistite odnose, v katerih se je z obeh strani nabralo kar nekaj zamere. Št.: 1. VODNAR Ko se boste naučili bolje opazovati, boste spoznali, da se tudi drugi na trenutke srečujejo z osamljenostjo. Znali boste poslušati in se zato tudi veliko naučili. Št.: 12. RIBI Najbolj uspešni boste pri delu, kjer bo prišel pravi trenutek, da se izkažete. V družbi boste bolj zaprti vase, druge pa boste z veseljem opazovali. Št.: 20. mm: ji $ $! $ ft m HRASTNIK: 13. -15.: 19- uri: 17. - 19. KON- GO ' i"» !"-» IBIir«!. IZLAKE: 15.: HITRI mm. | najkasneje d„ ponedeljka spodijo, kje bo*, pripre,Vili prireditev, kdaj bo in kdo bo sodeloval m. njej. Objnvc na tej Kulturne prireditve RAZSTAVE: Trbovlje - V Batičevem salonu revirskega muzeja razstavljajo slikarji - bivši učitelji in dijaki Gimnazije. Razstava bo odprta do 20. oktobra; Trbovlje - V galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja razstavlja Sandi Vozelj. Razstava bo odptra do 16. oktobra. PLESNI TEČAJ: Trbovlje - Zasavski plesni center organizira plesni tečaj za osnovnošolce v večnamenskem Prostoru OŠ Revirski borci. PIKNIKI: Trbovlje-Planinsko društvo organizira v soboto, 14. oktobra ob 10. uri, kostanjev piknik na Mrzlici. 1. -1. SPOMINI-Monroe (3) 2. -/. SRČNA DAMA - Irena Vrčkovnik (1) 3. - 4. BREZ LJUBEZNI Ml... - Monl Kovačič (3) 4. - 5. RELIGIJA LJUBEZNI -Regina (2) 5. -3. RINI MARO - Interval (5) 1.- 2. SOMETHING FORTHE PAIN - Bon Jovi (3) 2 -1. ALRIGHT - Supergrass (4) 3. - 3.1'M YOUR MAN - Lisa Moorish (5) 4. -5. FANTASY - Mariah Carey (2) 5. -Z. STAYIN' ALIVE - N-Trance (1) Glasuj em xa: I ^wk^1*^itoTfte^^,^Scijobponede?ttilä?2200*)1112a451420TnX>^e ^ r: : : : : : : i : : : ; : : : : : : : : TeČai Gama V Zdravstvenem dre mn 7 n hn v 11,11 AHgorji on > ponedeljek. 16. oktobra oli 1« urj «vodim predava nje v ie^j Gama. Na „vodno pred- vstoj. prost. Predaval bo kulturo. j ŠOLANJE PSOV: Trbovlje - Kinološko društvo pripravlja tečaj šolanja psov. Vse informacije dobite pri Kinološkem društvu Trbovlje. Športne prireditve ŠPORTNA ŠOLA: Trbovlje - Gimnastični klub organizira športno šolo za učence od 1. do 4. razreda osnovne šole. Šola obsega osnove telovadbe, igre z žogo, plavanje, športno plezanje, smučanje... Poteka v domu Partizana Trbovlje. TEČAJ AEROBIKE: Trbovlje - Ob ponedeljkih in četrtkih zvečer poteka v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje tečaj aerobike, ki ga vodi Alma Knaus. Namenjen je ženskam v zreli dobi. MALI NOGOMET: Razpored občinske trim lige -jesenski delti, liga: VI. kolo: petek. 13.10.. igrišče Dol: Liljani - Čvek-Chichago ob 17. uri; ŠD Čeče - Steklarna ob 17.50 uri: PP Hrastnik -Juventus ob 18.30 uri. II. liga: VI. kolo: petek, 13.10., igrišče Log: Čebelica- Gamsi ob 17. uri; Mexico - P. Plastika ob 17.50uri;P. Vaka - S. Friši ob 18.30 uri. RTV TRBOVLJE K10 ČETRTEK 12.10.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. 20.15 ZELENA DOLINA (VODI: BORIS KRANJC). 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 S ATELITS KI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 ŽEBLJIČKI in FILM TEDNA. 23.00 SATELITSKI PROGRAM SOBOTA 14.10.1995 13.00KORISTNE INFORMACIJE, 1600 FILM TEDNA (PONOVITEV), 17.00 SATELITSKI PROGRAM 20.15 FILM (PONOVITEV) PONEDELJEK 16.10.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA (VODI:GREGOR KITA), 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 17.10.19% 09.00KORISTNE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI: KARMEN RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 18.10..19% 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. 20.15 UTklNEK IZ ŽIVLJENJA NAJMLAJŠIH (VVZ), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJ, 20.00 VIDEO BOOM 40-ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 13 10 1995 I L-1 fclV tv . IU. tywJ 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 2030 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 14.10.19% 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDELJA 15.10.1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK 16.10.1995 20.00 ATV ŠPORT -ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINDO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ ZDOPOLNI-TVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA 18.10. 1995 trni 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZASAVJE ČETRTEK 12.10. 1995 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP. 20.15 VIJA, VAJA, VEN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET), 20.45 EPP, 20.50 POZOR, SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN 830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 19.30VIDEOSTRANI,20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 20.45 3-2-1-START (p), 21.15 ŠPORTNI GOST ME- m SEČA - GREGOR PINTAR (P) 8.30 VIDEOSTRANI NEDELJA 15.10.1995 8.30VIDEOSTRANI.9.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 9.30IZBOR IZPROGRAMA ETV: KNJIŽNI MOUI (p), MINI PET (p), POZOR, SNEMAMO (p), PARALISCA (p) PONEDELJEK 16.10.1995 8.30 VIDEOSTRANI. 20.00 EPP PROGRAM ,20.15 3-2-1-START, 20.45 KULT & URA TOREK 17.10.1995 KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB S AVI NAVZGOR,18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 13.10.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO'DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM STELA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK 16.10.1995 6.00 - 10.IMI JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV,11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 REZERVIRANO: LETALSKI MITING ZAGORJE 95 SREDA 18.10. 1995 830 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI. 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 19.30 VIDEOSTR ANI. 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH TV SLOVENIJE: VIDEO BOOM 40 RADIO TRBOVLJE ČETRTEK 12.10.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL SOBOTA 14.10.1995 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP. 13.00 POROČILA,14.00ČESTIT-KE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDELJA 15.10,1995 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTIUAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JEZA NAMI, 1L15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVE- 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ .14.15PO-ROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 18.10.1991 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA,14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM ŽIVA. Pamet Adam vpraša Boga: "Rad bi vedel, zakaj je Eva tako lepa. Kaj si imel za bregom, ko si jo ustvarjal?" Bog odgovori: "Nič. Hotel sem le, da bi ti bila všeč." Toda Adam vrta naprej: "In zakaj nisi poskrbel, da bi bila pametnejša?" "Zato, ker bi ji sicer ti ne bil všeč," reče Bog in odplava med oblake. Kino Janez ogovori Micko: "Kam pa gredo te lepe nožiče?" "V kino, če ne bo nič vmes prišlo!" V parku "Oh mami, kako je v tem parku dolgočasno in pusto. Le zakaj me vedno pelješ sem?" Mamica odvrne: "Oh Špelca, če ne bi bilo tega parka, tudi tebe ne bi bilo!" Strah Mož se je vrnil iz službe nekoliko bolj zgodaj kot običajno in že pri vratih gaje pričakal sin: "Ati, v mamini omari je pa strah!" "Kakšne neumnosti pa govoriš. Saj sem ti rekel, da strahov ni!" je odvrnil oče. "Pa so, pa so! Pridi pogledat!" se ni dal sin. Oče stopi v spalnico, v postelji zagleda golo ženo, odpre omaro in v njej soseda. "Ja Janez, ti si! Zakaj mi po tolikih letih prijateljstva strašiš otroka? In še nag povrhu! Humor "Včeraj sem bil v družbi s tvojo ženo," reče Miha Jožetu. "No, in?" reče Jože. "Nič, nič. Samo to sem ti hotel povedati, da ima res dober smisel za humor. Povedal sem ji vic in od smeha je skoraj padla s postelje," reče Miha. Vseeno Jože vpraša Nado: "S kom si najraje, s starejšim ali mlajšim moškim?" Nada odvrne: "Popolnoma vseeno mi je! Starejšemu sta potrebni dve uri, mlajši pa hoče dve uri!" c Po daljšem počitku je Rdečemu Revirju uspelo priti na sled senzacionalnega odkritja. Med zasavskimi občinami in Litijo ter Radečami že nekaj časa tečejo diplomatska prizadevanja, da bi ustvarili trdno zasavsko regijo. Čeprav je zunanji videz, da vodilni gojijo vrsto medsebojnih zamer, pa so po tajnih dokumentih sodeč te že potisnjene v pozabo. Kaj torej vsebuje načrt oblikovanja regije Veliko Zasavje? Redakcija jetrnic ZEMLJEVID! mesto ZAGORJE r mesto V mesto TRBOVLJE /HRASTNIK Dobovec Rodkum LITIJA Glavno mesto Zasavja bo Ščit Ja, naključje velikokrat botruje največjim odkritjem človeštva. Spomnite se samo tistega Grka v kopalni kadi, kije našel, pa Angleža, ki mu je počivajočemu pod jablano padel sadež na glavo, gravitacijski zakon pa v njo. In še bi lahko naštevali, skoraj v'nedogled, saj je naključje, ob lenobi, največkrat vzrok napredka. Šli smo zadnjič s prijatelji v gostilno. Vse je bilo zasedeno, da smo se že skoraj odločili zamenjati lokal, ko je ena od posedenih družb z vstajanjem in ripsanjem s stoli oznanila, da odhaja. Posedli smo za še nastlano mizo, in prijatelj, gurman, odgovoren za kulinarična poročila, je takoj začel z vizualnim pregledom ostankov in poročanjem, kaj si je družba pred nami dobrega privoščila. Bratovščino, ki smo jo nasledili za mizo, so namreč sestavljali voditelji zasavskih občin. Kaj in kako kdo je, pa po prijateljevem mnenju še kako kaže na njegovo osebnost. Sam sem ta čas izkoristil za prvi študij računa in dveh počečkanih serviet. Črte in čačke, ki ne povedo nič, tak je bil prvi vtis. Vendar, v lokalu je bila gneča, natakarji so hiteli skladno s svojimi zmožnostmi in plačo; črte in čačke pa so počasi postajale del razpoznavnega načrta, ki bo v temeljih pretresel Zasavje. Zaradi slabih risarskih sposobnosti naših velmož je Kartografski zavod Redakcije jetrnic na servietnih osnovah zrisal razumljiv zemljevid, ki ga objavljamo. Govori pa o tem, da so občine Hrastnik, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje na dobri poti, da oblikujejo veliko in trdno regijo, Veliko Zasavje. Dosedanje razprave o regionalnosti so že kdaj prišle do možnosti, da se v eno poveže prostor teh petih občin, vendar kaj dlje od tega nikoli. Vedno seje zapletlo že pred resnim pogajalskim delom, saj bi vsakdo šel v projekt na način, da čimmanj izgubi in da> čimveč pridobi. Enostavneje povedano, vsakdo bi želel postati srčika regije. Litija, ker so največji, Zagoije, ker so na sredini, Trbovlje, ker je tako že bilo, Hrastnik, ker se s tem odpira možnost širjenja po Savi navzdol, Radeče, ker so predstavniki novega. Po servietni dokumentaciji sodeč pa so se zdaj stvari lotili povsem na novo. Z majhnimi ozemeljskimi korekcijami je namreč moč narediti petmejo. Trboveljčani bi Hrastničanom od.stopili stometrski pas na skrajnem jugo-vzhodu občine v skupni dolžini dobrih treh kilometrov. S tem bi Hrastnik in Zagorje postala, sicer le petdeset metrska, mejaša. V zameno za ta pas bi Hrastničani odstopih enako površino na območju Čeč. Na enak način bi tudi Zagorjani Litijanom odstopili pas ob sedanji meji med Zagorjem in Radečami v dolžini dobrih dveh kilometrov. Občina Litija bi se Zagorju oddolžila z enako površino zemljišča na območju Kandrš. Na ta način bi se na območju zaselka Ščit ustvarila petmeja, stičišče petih občin. S sredstvi petih občin in državnim denatjem za demografsko ogrožene bi tam do leta 2000 zgradili novo upravno središče Velikega Zasavja. V senci visokega Kuma bi v Ščitu kovali zamisli in načrte, ki bi blagor enakomerno razporejale po preljubih zasavskih dolinah. Rdeči Revir esen ŽIVLJENJSKI KROG Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav Mnogi se za rentno zavarovanje odločijo takrat, ko sredi poti pogledajo naprej. Kaj še skriva življenje? Kakšne radosti me še čakajo? Si jih bom znal vzeti? Si jih bom lahko privoščil? Z rentnim zavarovanjem Zavarovalnice Triglav so odgovori na ta vprašanja jasni. Rentno zavarovanje vam daje premišljeno možnost, da povečate svojo pokojnino in zato brezskrbneje pričakujete prihodnje dni. Dni prijaznega počitka, sproščenega veselja, zanimivih stvari, za katere danes nimate časa. Pričakovanje jeseni. Zakaj ne bi bilo to pričakovanje bogate jeseni? zavarovalnica triglav Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje - SAMO V OKTOBRU ' F— - *- ••>./ % -*-v ^ V ‘v ~ ■> -- -• -O" * vezava na 1 leto > - - • ____ 1.000.000 SIT ali več / (obresti: TOM + 9,5%) 10.000 DEM ali več (obresti: 5,2%) ’ "..V IV mini aZ* i tr.'V' -W LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi - ■ •1 NAROČILNICA ' J,"a de, zagode od 56; fax; 0601/64 Naročam časopis ZASAVC | ŽASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Ime in priimek........ Datum rojstva . .7....................................... I „ I kral .............................. Poštna št. ..... .... • ....... pooprs................. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: l sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)