Tečaj III. Y Ljubljani, meseca novembra 1875. List 11.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
O h*eg: Nekaj o čebelnih zaprtkih. — Salicilna kislina. — Za kratek čas in poduk. — Male skuSuje. — Bazno.
Nekaj o čebelnih zaprtkih.
(Po prof. Eudolfu Leuckart-u).
Govorili smo letos od čebelnih zaprtkov (glej štev. 7. str. 52 1. 1875) in spregovorili o dvojnem mnenju: So li čebelni zaprtki ali jih ni? Videli smo, da nekteri reč zatrdujejo, drugi jo zanikujejo; kaj več v navedenem članku ni bilo do-določenega. Čujmo, kaj profesor Rud. Leuckart dalje od tega govori:
Od časa tega prvega opazovanja je še nekaj enakih primerljejev znanih, tako da Berlepš, ki je še 1. 1860 tajil, da bi bili pravi čebelni zaprtki mogoče, je mogel spoznati, da se med, čebelnimi jajčici pravi zaprtki vendar le res nahajajo. Berlepš je to prikazen bolehnosti matice pripisoval.
Enako sodi tudi prof. pl. Siebold. Pri prvem preiskovanji neke zaprtko-ležnice ni mogel nič bolestnega iu nenavadnega najditi, pač pa je opiral svojo na poznejše lastne in zlasti Klaus-ove preiskave. G. Klaus je pri preiskavi zaprtkoležnice našel, da je bila matica oplodena in sicer navadne postave, vendar pa je bil jajčnjak nekoliko popačen in prevedne jajčne cevi nekako ozke in pretesne. Tudi rumenjake jajčic je najdel kolikor -toliko nagrbančene sploh — popačene.
Enako je opazoval pl. Siebold. Najdel je sicer v jajčnjuku matice popolno godna jajčica, vendar pa je bilo poznati nekak pogubni začetik smrti. Klicnega mešička ni bilo nikjer prav zuati, rumenjak ni bil navadno čvrst, ampak poln svit-lih, malih mehurčekov in inozolast.
Pl. Siebold je iz opazovanja sklepal, da jalovina matičnih jajčic izvira iz nepopolne rasti jajčnega rumenjaka, da je pa tega kriva bolestna nezmožnost matice.
Če ravno moramo spoznati, da navedeni razlogi niso ravno prepričavni, sem bil vendar tudi jaz (Leuckart) dolgo časa tega mnenja. Al trije zaporedni primerljeji so me prepričali, da je bila ta misel napačna.
Prvi primerljej je bil v čebelnjaku g. Dörr-a v Mettenheimu. Dobil sem 1. 1868 naslednje naznanilo: „Že dva meseca opazujem neko letošnjo matico, vedno
pa najdem le jajčica in nikoli zalege. Taka jajčica sem vidil pred sedmemi tedui, kakor zdaj pred tremi. Od začetka sem mislil, da je prva matica kako odmrla in zdaj druga jajčica leže; ali spet po treh tednih druzega ne najdem, ko jajčica, čebel pa čedalje manj. V vsaki celici najdem po več jajčič, celö do pet, pa poznam prav na tanko, da le eno je v kratkem zaleženo, druga pa že stara, ter posušena in zgrbančena bolj ali manj."
Matica Dörr-ova se je bila izlegla 12. julija, tedaj o času, ko je bilo še obilno trotov v panju. Od avgusta je zalegala pridno jajčica, al živa zalega se ni nikoli izgojila. Jaz sem matico natančno preiskoval, pa bila je popolno kakor vsaka druga rodovitna in zdrava matica, nobene popačenosti nisem zapazil. Jajčnjak je bil poln jajčic večih in manjših po razni dobi razvitka. Tudi pri mnogo semenskih nitkili je bilo vse v redu.
Raztelesvalno (anatomično) preiskovanje matice nam tedaj ni prižgalo luči, po kteri bi bili zamogli spoznati vzroke nenavadne prikazni. Drugače pa je pokazalo preiskovanje jajčič. Že prvo jajčice, ktero sem s povikševalno lečo opazoval, me je prepričalo, da ni gluho seme, kar navadno s tem imenom umemo, da bi mu namreč manjkalo pogoj razvijanja. Rumenjak je bil čisto navaden in zdrav, nikjer nisem najdel kaj nenavadnega, ali popačenega; nasproti pa je bil čebelui plod popolno zdrav, ter je dal spoznati notranje iu unanje začetne ude. In kakoršno je bilo prvo preiskovano jajčice, taka so bile druga.
Jalovina jajčic tedaj ni bila taka, kakor navadna, ampak le videzna, ker jaj-čicem ni pomanjkovalo niti pogoj življenja, niti zmožnost razvitka; da se vendar čebelni črvič ni izgojil in izlegel, je mogla le prezgodna smrt ploda, da si iz neznanih nam vzrokov, kriva biti.
Jajčica družili dveh matic, ktera sem kmalo po prvem primerljeji v preiskavo prejel, so bile ravno tako popolna, kakor od prve matice; povsod so imele videzno gluha jajčica popolno zdravo plodno zrno. Zanimiv je še posebno primerljej učitelja Böttger-ja iz Wiesenburg-a. Gluha jajčiča njegove matice je dal trinajstim dobrim panjem v izgojo; pa izleglo se ni nikjer nič, kakor tudi v lastnem panju jalove matice nič, da si je ta panj jajčica drugih matic prav dobro izgojil.
Z vseh teh opazovanj: mojih, Klaus-ovih in Siebold-ovih je tedaj očitno, da gluha čebelna jajčica niso prav za prav gluha v navadnem pomenu besede, auipak se le na videz kažejo, ker se iz njih ue izgoji čebelna zalega zavolj prezgodnje smrti ploda. Tedaj imata Dzierzon in Berlepš vendar le prav, ki sta zatrdovala, čeravno le naravnost brez dokazovalnih razlogov, da jalovih ali gluhih jajic matica ne leže.
To tedaj velja od jajčic navadne, videzno zdrave podobe. Da popačena jajčica nimajo potrebnih pogoj za plodni razzvitek in izgojenje, se umč samo po sebi, ter ni nenavaden primerljej. Vendar je tudi to našega opazovanja vredno, ker od tod še le vemo, daje mnogo matic, ktere namesto navadno zdravih jajčič, popačena, nerodovitna lčžejo. Od tega le en izgled.
Leta 186G mi je poslal matico v preiskavo pivarnar g. Ulrich iz Pfundstadt-a. Bila je lepa, velika matica, da sem še malo tako lepih videl. G. Ulrich jo je bil od nekega čebelarja kupil, ki je zatrdoval, da se je matica prejšnje leto izlegla, bila oplodena in je pri njemu zdravo zalego legla. Ali pri g. Ulrichu je bila vedno nerodovitna ter ni nikakoršne zalege zalegala, tedaj jo je mogel odstraniti. Že na prvo opa-
zovanje sem se prepričal, da matica ni, kakor so druge navadne. Spodnji del jaj-čnjaka je bil ves drugačen,* nekako rumenkast in tolst. Prve dve tretjini jajčnjaka ste bile zdrave, tedaj tudi jajčni začetki s čmrljaki navadni; zadnja tretjina pa, kakor rečeno, tolsta. Po tem takem so bile tudi jajčica z nekako tolstostjo obdana; klični mešiček je bil ves zatemnel; namesto rumenjaka neka drobeča jedra ali zruica, ki namesto če dalje veča, so bile čedalje manjša, podobna prav nič čebeluim jajčicem; da res, tudi enega jajčica nisem najdel z lupino in rumenjakom, kakoršna so navadno zdrava.
Nekaj zelö enakega je opazoval tudi g. Klaus pri drugi matici. Tudi on namreč pripoveduje od neko tolstne bolestnosti jajčnjaka in nekih drobečih, sirnatik zrnic, namest pravih jajčic. Da je najdel tudi zrnica z lupino pa s popačenim, nagrbančenim rumenjakom, ki so bili podobni navadnim jajčicem, jo bilo temu gotovo vzrok, da matica po tolsti bolestnosti še ni bila tako močno pokvarjena, kakor g. Ulrich-ova v moji opazovalni preiskavi.
V prvem od g. Klaus-a preiskovanim primerljeju in v primerljeju g. pl. Siebold-a (glej zgoraj) so matice prava jajčica legle. So bile tudi jajčica gotovo popačena, ker se iz njih črviči niso izlegli, so bila vendar zdravim toliko podobna, da se skoraj niso dala razločiti. To je spričvalo tudi raztelesovanje matic, ker pri obeh je bil jajčnjak tako malo popačen, da je bilo komaj poznati ter se jo od zdravega le malo razločil.
Da reč skončamo in odgovorimo na prašanje: Se li nahajajo pri čebelarstvu gluha jajčica in zaprtki, ali ne? ponavljamo: Po dosedajnih skušnjah je gotovo, da matice ležejo jajčica, iz kterih se zalega ne izgodi, čeravno so jajčica popolno zdrava viditi. Imenujmo jih gluha, čeravno niso gluha v pravem pomenu, kakor bi jim plodne zmožnosti manjkalo, so vendar saj v tem pomenu, da iz videzno zdravih jajčic se črviči ne izgojijo, ker plod pred odmrje. Ker matice z videzno zdravim jajčnjakom taka gluha jajčica ležejo, m tudi na jajčicah nobene pomanjkljivosti ne zapazimo, moramo spoznati, da z dandanašnjimi pomočki pravega vzroka prikazni ne moremo najditi iu ga tedaj neverno. — Jajčica, ktera ležejo matice s popačenim jajčnjakom, ali sicer kakor si bodi boleline, so tudi sama bolj ali manj popačena in toraj nezmožna razvitka. Imenovati bi jih smeli zavržke tedaj zaprtke. Da iz takih pokvarjenih jajčic — zaprtkov — ni žive zalege, se ume so samo po sebi, ker manjka poglavitne pogoje razvijanja in življenja, plodne klice. In zadnjič je gotovo, da v sredi med videzno zdravimi (gluhimi) in očitno popačenemi (zaprtki) jajčicami je še mnogo stopenj popačenih, tedaj nerodovitnih, neizgoljivih jajčic, toraj tudi mnogo stopenj matičnih bolehuost, zarad kterih ležejo gluha jajčica iu — zaprtke, ker v naravnih rečeh ni skoka, ampak se razvijajo od stopnje do stopnje, dasiravno mi mnogokrat vzroka ne najdemo in neverno.
Salicilna kislina.
(Sklep.)
Kdor želi mesö okusno ohraniti, naj ga po površini s salicilno kislino potrese ter jo malo v meso v riba. Za tri Kilo (5 funtov 11 7/ig lotov) zadostuje pičla kavna žličica kisline, iu mesö se več tednov dobro ohrani. Preden se kuha, se mora mesö
11 *
dobro iziniti. Za mes<5, ki že slabo dahne, se raztopi pol kavne žličice salicilne kisline v tri četrt litra (nekoliko čez pol bokala) vode ter se mesd noter dene in pusti kako dobro uro. Potem se dobro izmija ter kuha.
V	raztopljeno kislino v ravno tej primeri (tedaj pol žličice v tri četrt litra vode) se denejo jajca dobro četrt ure, potem se vzamejo iz vodč ter na zraku osuše. Ohranijo se tako okusna več mesecev.
Če se 1 gram salicilne kisline raztopi v enem litru (nekoliko čez 2 3/4 maselca) vodč in vsakemu litru mleka le '/,00 prilije (tedaj zadostuje en liter za sto litrov mlekaj, se brez skerbi dalječ lahko pošilja ter se ni bati, da bi se mleko sesirilo. Kdor bi ne hotel vode prilivati, lahko tudi tako naredi: Na dva litra mleka se dene salicilne kisline, kar je na ert noža (ojstri konec noža) grč, ter se malo zmeša, da se kislina raztopi. Tako mleko se 36 ur pozneje siri, kakor navadno. Naj bo tudi 18 stopinj vročine, se mleko dobro ohrani ter ne škoduje ne okusu, ne smete-njenji, tudi ne deljanji surovega masla.
Za povreto, ali v sladkorju ukuhano sadje se raztopi salicilne kisline, kar je gre na ert noža v 40 gram. alkohola (špirita, ali močnejšega žganja) in 20 gram. glicerina (tudi neka kislina, ki se v lekarnicah dobiva). Na steklenico držečo blizo maselca se prilije žličica te raztopljine in ukuhan sad vedno dober iu okusen ostane.
K kumarcam v kisu se prilije na 5 litrov dve erti noža salicilne kisline raztopljene v 70 gram. špirita, ter se tako zavarjejo, da po površini ne plesnijo. Tako se ohranuje tudi sočivje n. pr. fižol v kisu.
V	surovo maslo zmleto in vribano zrnice salicilne kisline, ali tudi lepo površini potreseno varuje, da ne postane žaltovo. Tako se obvarje tudi maščoba, klobase, olje i. t. d. spridenja po žaltovini.
Po zatrdovanji prof. Kolbe-a se obvarvajo plesnobe s prav malimi drobci salicilne kisline tudi reči, ki so plesnobi naj bolj podvržene, kakor je lim, gumi, tinta i. dr. Da celo pitna voda se ohrani več mesecev, če se njeni lastni teži pridene Vso'ooo salicilne kisline (t. j. 1 gram na 12 bokalov vodč) in če se veha in čep ovijeta s pavolo, ki je bila z raztopljeno salicilno kislino nasitena. Tudi posoda, ki se sicer ne da z lepim osnažiti, n. pr. kablice za molžo se dajo popolno pomiti, če se pomivajo z vodo, v kteri je bilo nekaj salicilne kisline raztopljene.
In konečno — da v „Čebeli našega ljubega čebelarstva ne pozabimo — je salicilna kislina za čebelarja naj veče važnosti, ker z njo se ozdravlja naj hujša bolezen čebel, gnjila zalega. Vzame se v kako posodico nekoliko salicilne raztopljene kisline ter se gnjila in sumljiva zalega sat za satom s ščetinastim šopkom pomaže. Pomaže naj se tudi vse, kar je bilo z gnjilo zalego v dotiki n. pr. izletnica, žrelice i. t. d. Kakor neki čebelar iz lastne skušnje zatrduje ("glej list 7.1. 1875 stran 51), je potem konec vse bolezni in panji postanejo lahko, kakor drugi vedno zdravi, čebelni iu dobri. Kaj več bodo učile poznejše in natančniše poskušnje.
S tem končamo obravnavo od salicilne kisline in njene koristi sploh in v posebnih primerljejih. Ne moremo zatnlovati, je li vse navedeno gotovo, ali ne, ampak hotli smo stem člankom naše ude in sploh čitatelje opozorvati na novo iznajdbo, o kteri se zdaj po časopisih in knjigah mnogo pisari. Oponavljamo tu naš prvi izrek: Naj se vse to, kar se od salicilno kisline'zatrduje, tudi kot resnično potrdi, nam postane salicilna kislina pravi dar božji in lahak, priročen pomoček v toliko nadležnihprimerljejihplesnjenja in gnjijenja.
Le pomislimo kolika dobrota bi bila salicilne kislina za zdravnike, bolnike in ranjene! Kolika dobrota bi bila, ko bi se z njeno pomočjo po deželi in od mest oddaljenih krajih dalo mesö celi teden okusno ohraniti; ali ko bi se tudi o poletnem času dalo meso usušiti, ko zdaj, n. pr. pri kaki nesreči, konec vzame! Kolika dobrota, ko bi se dalo res toliko mnogih reči po salicilni kislini ohraniti, da bi se ne spridile, ali sicer dalje časa za živež dale okusne ohraniti! Kolika dobrota, ko bi se mi čebelarji po tako lahkem načinu na enkrat iznebili toliko škodljive gnjile zalege! Koliko druzih reči hi se dalo tudi v daljne kraje pošiljati, ko zdaj ali v nič gredd, ali se le z velikim trudom in stroški po svetu pošiljajo! Res pravo prekucijo, pa — zdravo in dobrotno — bo napravila salicilna kislina pri muogih rečeh, če se vse to vresniči, kar ze zdaj od nje zatrduje. Zato naj bi možje, ki imajo priliko in zmožnost, pridno poskušali in opazovali; ker le tako pridemo do gotovosti: bo nam li salicilna kislina res in v kterik rečeh dober pomoček, ali so navedeni izgledi le znabiti srečni primerljeji in neutrujene poskušnje opazovalnih naravoslovcev.
Prosimo, naj se blagovoli nam o raznih skušnjah o svojem času poročati, ker reč je vredna, da o nji kaj gotovega izvemo.
Za kratek čas in poduk.
O poletnem času imamo zraven stanovnega posla s svojimi čebelami opraviti ter mnogokrat le toliko časa, da komaj tisti članek preberemo, kteri nas ravno naj bolj zanimiva. O zimskem času se nam pa kaka kratkočasnica prav prileze; tako tudi kaka povestica, ktera ravno ni v trdi zvezi z našim čebelarstvom. Neko tako nam pripoveduje gosp. Oton Bank v Draždanskem časopisu z naslovom: „Prijetnost afrikanskega potovanja". Prebravši bomo take prijetnosti drugim radi prepustili, naše pohlevne Slovenske čebele pa še bolj veseli. Pa čujmo potujočega pisatelja:
V Afriki je evropejskemu potniku vse sovražno: Podnebje, vreme, živali, ljudje. Znabiti je malokomu znano, kako sovražne so človeku Afrikanske čebele in osč, nadležnim mušicam in komarjem (moskitos) so vredne tovaršice in sestrice. Da zamorejo pa cel<5 potovanje in vožnjo po Nilu zadrževati in vstaviti, smo še le v novejšeh časih zvedeli. Potnik Du C h a i 11 u je še le v Afriki spoznal neko mu pred neznano pleme malih osi, ktere navaduo delajo svoja gnjezda iz gline ter jih naj rajše obešajo na koncih vej po obrežji rek iu druzih vodi Zamorci se bojijo teh osi bolj kakor divjih zveri, le težko jih kdo pregovori, da bi vozili in delali po takih nevarnih krajih. Naj se čoln v tako vejo zadene ter ose v njih pokojnem gnjezdu moti, priderejo kakor roj iz gnjezda ter napadejo z besno zlobo ljudi in živali. Nagim zamorcem ne kaže druzega, kakor v vodo poskakat, pa še tu jih divje ose ne zapustijo. Du Chaillu, ki je mogel večkrat take zavratne napade prestati, se je navadno v koče zavijal ter mirno ležal, dokler je preganjanje trpelo. Pik teh osi je zeltf strupen, po dva, tudi tri dni muči napadenega. Enako pripoveduje znani potnik Levingstone, da je na svojem potovanji po južni Afriki mogel prestati mnogo takih napadov.
Al to so vendar ose, ki niso bile nikoli naše prijatljice in ljubljenke! Da pa tudi naše nedolžne čebelice zamorejo enake morilne namene imeti in izpeljevati, izvemo še le od afrikanskega potnika Sichweinfurtha. Potoval je z nekim nubiškim kupcem po beli Reki.
„Ko pridemo, sam pripoveduje, do vasi Šilukov Kaka, kjer se reka na drugo stran zavije in je nam še nasprotni veter vožujo oviral, smo mogli ljudi naprositi, da so nam barko vlekli. Po visoki travi na obalih reke so gnjezdile čebele, in se ve, da jih je verv, ki se je po travi vlekla, marsikje dražila. Naj bi bila ena ali druga koga pičila, bi ne bilo nič posebnega, bi se gotovo tudi v Evropi zgodilo. Al tu se je naj pred roj kakor oblak v zrak vzdignil in potem besno vse napadel, kar je bilo živega. Ljudje so brž v vodo poskakali ter si prizadevali na barko priti; al čebele so jih tudi do tii preganjale. Vsled tega je postalo na barki tekanje, vpitje, preklinovanje, z besedo podoba popolne zmešnjave, vse je bilo kakor brez glavč in in zavednosti.
„Jaz v svoji izbici sem ravno vravnaval nabrane rastline in cvetlice. Ko ču-jem tekanje in šum, sem sumil, daje navadna razujzdana razposajenost brodniškega ljudstva, ter delam naprej nič hudega mislč. Ker vriša in ropota le ni bilo konca ne kraja, pogledam kaj je ter prašani tega in unega, ali odgovora ne dobim, vse je bilo noro. „Čebele! Čebele!" vendar nekdo zaupije. Jaz hočem brž pipo nažgati, ali —• prazno prizadevanje! Celi roj okoli mene, skelpčih pikov na stotiue po glavi, rokah in kjer je bilo do kože priti. Obraz z ruto pokrivam ter maham okoli sebe, ali čebele so toliko bezniše — na vsakem lasu jo čebela sedela in pikala. Psa skočita spod postelje ter mi kot stekla mnogo reči prevrneta. Komaj še pri zavedi, skočim v vodo ter si prizadevam k kraju priti in dalječ proč bežati. Pa tu me zgrabijo štirji možaki ter po sili v barko spravijo; vedeli so namreč, takih pri-merljejev navajaui, da je beg zastonj. Hladna kopel mi je veudar toliko pomagala, da sem saj pri zavedi bil, ter se počasu trebil nesnage in žčl. Moji ljudje so enega psa vendar rešili ter ga v izbico potisnili in v ruhe zavili; drugi, lep afrikanec iz Kartuma, se mi je zgubil. Tudi jaz sam v ruhe zavit sem tri ure nepremakljivo čepel, čebele so vedno okoli glave šumele ter mi še marsikteri pik skozi ruhe navrgle. Kakor popred zmešnjava, takö je bila zdaj tihota na barki velika, ker vsak je po svoji moči to delal, kakor jaz. Nekaj srčnejših pa je prilezlo do obrežja ter suho travo in bičevje zažgalo. Zarad dima so nas čebele sčasoma popustile in pokoj se je spet povrnil. Naj bi bili to storili precej od začetka, bi nam bila osoda dokaj bolj mila; ali o nepričakovanem priinerljeju smo bili vsi glave (zavest) zgubili.
„Zdaj nam je bilo še le mogoče škodo in nasledke pregledovati. Vzamem ranocelske kleščice ter si iz obraza pred srkalom žela trebim. Take rane so bile kmalo zdrave; ali po laseh in še marsikje je bilo nemogoče vsa žela uajditi, tu pa se je napravilo ravno toliko malih ules, kolikor žčlov je v koži tičalo, ki so bili dva dni silno boleči. Moj pes je bil grozno zdelan, posebno po glavi, le sčasoma je okreval. Taka nesloga se malo kterikrat pripeti, kakor se je bila nam. Zanimivo je le, da tisti dan se je vsim 16 barkam (kolikor jih je za nami jadralo) na na ravno temu mestu ravno tako godilo. Kakošna zmešnjava je mogla še le na vojaških barkah biti, kjer je bilo na barki po 50 do 80 oboroženih mož natlačenih!
Na večer sera vzel nekoliko kinina ter sem drugi dan še precej pokrepčan vstal; marsikteri naših Pa so bili jako zdelani ter so mogli hudo vročico prestati. Da se ni meni tako godilo, sem pripisoval neprostovoljni soparo-kopeli, ktero sem mogel v mokri obleki o vročini afrikauskega podnebja v ruhe zavit več ur prestajati. Na neki vojaški barki sta mogla zarad premnogih pikov dva vojaka cel<5 umreti. Večkrat sem potem rekel, da bi dobro oborožen rajši imel opraviti z de-
setimi bivoli in še dvema levama zraven, kakor na tak nesrečin roj strupenih afrikanskih čebel zadeti. Teh misel so bili vsi drugi tovariši in potniki."
Male poskušnje.
Ker smo ravno o salicilni kislini mnogo spisov čitali in o njeni rabi in dobroti v naši „Čebeli" nekaj priobčili, smo hotli tudi brž nekoliko poskusiti ter se od resničnosti rečenega prepričati. Naj priobčimo kot začetik poskušenj precej v današnjem listu, kar smo skusili. Znano je, kako črnilo, tinta rada plesnija. Imeli smo je v dveh steklenicah: v prvi „Allizarin-Tinte", v drugi „Galläpfel-Tinte", v obeh s plesnjivim površjem. Pretočimo toraj črnilo skozi prt ter ga denemo v druge steklenice. Ker je bila tinta v prvi steklenici zel<5 gosta, prilijemo saj peti del vode ter denemo v vsako steklenico dve kaplji v vinskem cvetu razkrojene salicilne kisline. Radovedno hodimo gledat, kaki učinek bomo imeli. In glej preteklo je štiri tedne, pa nobenega znamnja plesnjenja! Pred pa, če smo tudi plesnjivo odejo iz površine potegnili, se je v štirnajstih dnevih gotovo druga naredila. Smo radovedni, kako bo zanaprej.
Drugo smo skusili z mesom. Dejali smo košček raesä na toplo ter ga nekaj dni pustili, da je že precej hudo dišalo. Potem odrežemo polovico proč, ostalo polovico pa denemo v salicilno kislino. Vzeli smo namreč komaj za četrt kavne žli-čice zledenene salicilne kisline, jo raztopili v maselcu vode in v to vodo mestf dejali, ter ga noter pustili kake tri ure. Mesö se je potem v drugi vodi zmilo — prva je bila silno kalna, — in že surovo ni imelo nobenega duha. Zmili smo pred odrezani smrdljivi košček, kakor po navadi ter dejali vsakega posebej kuhat. Juha in mes<5, ki je bilo s salicilno kislino zdravljeno, je bilo oboje okusno; mestf, ki je bilo le z navadno vodo spirano, je slabo dišalo surovo in kuhano; tudi juha od tega poslednjega koščeka je bila, kakor vselej od tekega mesä, zelo neokusna.
Potem takem tedaj reč ni takd prazna. Res je treba več skušenj, preden je reč dognana in gotova, ker ena lastovka ne dela spomladi; k temu smo pa ravno hotli s člankom od „salicilne kisline" naše ude nagniti, kteri imajo priliko in veselje za tako reč.	___
Razno.
Salicilna kislina se dobiva v lekarnici g. Jož. Svoboda pri „zlatem orlu", tik železnega mosta v Ljubljani in sicer raztopljena v vinskem cvetu lot po 20 kr., zledenena ali kristalizirana pa lot po 80 kr.
Dalje se v imenovani lekarni dobivajo tudi druga salicilna zdravila, zlasti:
1.	Salicilna voda za izplakovanje ust pri grlobolu (difteritis).
2.	Salicilna voda za umivanja zoper kožne izpušaje.
3.	Salicilni prah za snaženje zob.
4.	Salicilna š tu pa zoper neprijetno potenje n<5g.
Nemškaknjigao čebelarstvu: Illustrirter-Bienenzuchtbetrieb g. bar. Rothschütz-a s 400 podobami se dobiva pri izdajatelju (P. Pösendorf) mehko ve-
zana po 2 gld. 20 kr., trdo vezana po po 2 gld. 40 kr. Kdor pošlje gotov denar, ali pa po nakaznici, dobi knjigo po pošti brez dalnili poštnih stroškov.
Druga nemška knjiga o čebelarstvu je ravno kar na svitlo prišla in sicer Dr. Pollmanns': Honigbiene und ihre Zucht (230 strani 155 podobami, Berlin pri Schotte & Voigt).
Pisatelj navodi v prvem delu zgodovino čebelarstva. V drugem znanstvenem delu govori od matice, trotov in čebel; od njih posla, raznih plemen in izvržekov. Popisuje notranje in unanje ude čebelne; potrebno hrano, pripravljanja satovja in voska, vrednost raznih plemen ter tudi on hvali in priporoča Kranjsko čebelo. V tretjem dejanskem delu najdemo popis raznih čebelnjakov, panjev in druzega čebelarskega orodja in še marsikaj o medu in vosku.
Pisatelj je znan naj izvrstnimi čebelar, tedaj nam knjige ni treba dalje priporočevati.
Naj uvrstimo tii še Kacinov panj. Marsikje po Tominskem, po Krasu in neverno kje še so imeli že pred premakljive satnike. Panj namreč je bolj ali manj dolg in širok, kakor pri nas na Kranjskem; ravno črez sredo deli ga udelana letvica ali laštica v dva enaka dela, in nanjo se opirajo satniki prvega iu zadnjega oddela. Satnikov je kakih sedem, ali osem po širokosti panja, tedaj obojega oddela štirnajst, ali šestnajst; dolgi so po dolgosti panja kakih trinajst palcev ali tudi kaj daljši. Tak je bil panj, kterega smo naj pervo tam videli. Znan čebelar (zarad mnogih dopisov iz Tominskega) A. Kacin je ta stari panj tako predelal, da se oba dela in vsak za-se z vsemi satuiki lahko vun vzameta. V stranice je namreč izdolbel mali žlebič, naredil podolgovata štirivogelnika in na vsak štirivogelnik osem satnikov obesil. Želi čebelar panj deliti, potegne sprednji, ali zadnji štirivogelnik z osmimi satniki iz panja in ga dene v kteri panj hoče.
Misel je dobra in kaže, da A. Kacin ni vsakdanji in navaden, ampak res umen čebelar; opomnimo le toliko, da v dejanskem življenji in delovanji je marsikaj drugače in ne tako lahko, kakor si mislimo. Tak panj bi bil res kaj pripraven za delanje umetnih rojev, da bi le čebele ne bile tako sitne, da bi vsake luknjice in špranjice ne zalepile. Ta navada čebelna pa nemara bo zadržek, da se čebelarji panja ne bodo tako hitro poprijeli. Bomo vedeli, kaj nas bo skušnja učila.
Čebelni pregledi v podobah E. Lacher-ja na Dunaju (Wien, VII. Bezirk, Bernhardgasse 16). Tri table (tableaux). Vsaka tabla sama je po 5 gld., na-tegnjena na platno pa po 6 gld. 50 kr.
Kavno o sklepu lista nam je došlo zeld neprijetno naznanilo, da se je naš predsednik visoko blagorodni gospod baron Rothschütz predsed-ništvu Kranjskega čebelarskega društva odpovedal.
Kaj več v prihodnjim listu, ki bo izšel pred prazniki.
0. g. K. Č. v M.: Na Vaše prašanje imate odgovor zgoraj. Kaj več pismeno.
Č. g. Fr. V., župn. v St.: Ne zamerite ; okoljšin nismo vedeli, ker pred razpošiljanja nismo oskrbovali. Za g. uč. A. smo zdaj doposlali, znabiti tudi Vam kaj manjka ?