Obzor Zdr N 2000; 34: 59-61
59
TELESNI POLOŽAJI IN LEGE MED PORODOM
LABOR PRESENTATlONS
Mihaela Skoberne UDK/UDC 618.432
DESKRIPTORJI: porod; porodna lega
Izvleček - Zdrava porodnica, primerno pripravljena na porod, naj bi sama izbrala ustrezni telesni položaj med porodom, kar naj bi vplivalo na njeno poziiivno izkušnjo glede poroda: zavest, daje sposobna usmerjaii lastno vedenje, ohraniti nadzor nad stanjem in se sprostiti.
DESCRIPTOR:: labor; labor presentation
Abstract - A healthy woman, adequately prepared Jor labour should choose an appropriate posiiion during labor herself which should on the other hand have an important impact on her experience of labor: the Jeeling that she is able to direct her own behaviour and retain control over situation and relax.
Spremembe so pomembn.. Določajo ženino izkušnjo med rojevanjem in otrokovo ob prihodu na svet. Namenjene so sedanjosti, a doživljamo jih v prihodnosti (Olds in sod., 1992).
Rojstvo otroka je izjemen dogodek, ki za vedno zaznamuee življenaa ljudi, ki so vključen.. Staršem pri tem pripada aktivna vloga, ki jim omogoč,, da skupaj z zdravstvenimi delavci sprejemajo odločitve. Le tak pristop jim daje določeno stopnjo nadzora nad izkušnjo rojevanja, kije lahko prijetna ali celo mučna. Tisto kar za starše predstavlja izkušnjo, za babico oziroma zdravstvene delavce ostaja izziv: kako zagotoviti največjo možno fizično in psihično udobje? Odgovor je preprost: potrebno je slediti sprememaam v filozofiji rojevanaa ter jih z osebno zavzetostjo udejaniti na vedno bolj stehniziranem področu..
Med spremembe, ki naj bi vplivale na udobje porodnice in fiziološki potek poroda, spada tudi izbira primernega položaa..
Pri iskanju primernega položaja bi se moraii tako uporabniki kot tudi profesionalci osrediščiti na udobje porodnic, ne pa odločati v prid pomočnikov pri porodu (Perlis, 1992).
Ležanje na hrbtu ovira napredovanje poroda in stopnjuje bolečino. V mnogih porodnhh sobah še vedno omejujejo ženske na posteljo. Prav bi bilo, da bi jih opogumljali, da so pokonci čim dlje.
Raziskaee kažejo, da hoja zmanjšuje neudobje, torej tudi potrebo po analgezi.i. Porodnica lažje obvla-
duje bolečino med hojo, ker ji le-ta nudi psihološko podporo. Porodi teh mater so bili krajš,, manj je bilo potreb po pospeševanju poroda in ocene novorojenčkov po Apgarjevi so bile boljše (Plynn in sod., 1978).
Vse do modernih časov je večina družb smatraaa pokončnn položaj med porodom za normalnega. Ženske so izbirale med čepenjem, klečaneem, stanjem ali sedenjem. Zadnjih dvesto let pa je postal v zahodnem svetu bolj običajen ležeči položaj (porod leže na hrbtu). V zgodovini porodništva je v zvezi s tem omenjen vpliv francoskega kralja Ludvika XIV, imenovanega tudi »sončni kralj«. Dvornemu zdravniku je ukaza,, da njegova metresa porodi vznak, da bo videi rojstvo svojega otroka. Zgledu plemstva so sledili tudi preprostejii sloji (Reeder in Martin, 1987).
V tem stoletju seje uporaba tega položaaa še okrepila, ker je pripravnn zaradi uvajanaa nove tehnologje. Hrbtni položa,, pri čemer je vzglavee porodnice nekoliko dvignjen,, porodničina zadnjica privzdignjena, stegna pa pritegnjena k trebuhu, je postal običajen način rojevanaa v slovenskih porodnišnicah.
Tradicionalni ležeči položaj
Porod leže na hrbtu omogoča vzdrževanje asepse, ocenjevanje plodovih srčnih utripov, izvršttev epizi-otomije in šivanje le-te. Če pa ocenjujemo počutje matere in ploda, opazimo sledeče pomanjkljivosti (Perlis, 1992):
a)  zmanjša se krvni tlak za več kot 30% pri 10.% žensk;
b)  mnoge ženske imajo težave z dihanjem zaradi pritiska uterusa na diafragm;;
Mihaela Skoberne, vms, specialistka za supervizijo, predavateljica, Univerza v Ljubljan,, Visoka šola za zdravstvo, Poljanska 26a, 1000 Ljubljana
Članek je dopolnjeno predavanje, ki gaje imela avtorica na seminarju »Pravilni telesni položaj bolnika in negovalnega osebja v zdravstveni negi« na Inštitutu RS za rehabilttacijo 6. 4. 1999.
60
ObzorZdrN2000;34
c)  maternična os je usmerjena proti simfizi namesto k medeničnemu vhodu;
d)  aspiracija izbruhanih mas je bolj verjetna;
e)  ženskaje nezadovoljna, če je prisiljena zavzeti »neprijeten« položaj;
f)   ker so stegna upognjena, lahko napenjanje vagine in perineja poveča potrebo po epiziotomiji;
g)  položaj lahko ovira pogostost in jakost popadkov; h) porodnica deluje proti gravitaciji;
i)  opornice povzročajo prekomeren pritisk v nogah.
Te pomanjkljivosti so nekoliko zmanjšane, če je hrbet ženske dvignjen za 30-40 stopinj.
Hrbtnega položaja bi se morali izogibati zaradi možnosti nastanka »sindroma vene kave«. Kadar leži ženska vznak, pritiska teža maternice in ploda na venD kavo in ovira pretok venozne krvi. Posledica znižanja volumna krvi je fetalna stiska, ki jo lahko na začetku ocenimo le z opazovanjem plodovih srčnih utripov na kardiotokografskem zapisu. Fetalno stisko lahko spremljajo znaki šoka pri materi - padec krvnega tlaka, zvišana frekvenca pulza, sunkovito dihanje, bledica ter vlažna in lepljiva koža. Materine in fetalne sindrome lahko hitro omilimo z namestitvijo ženske v levostranski bočni položaj in s pričetkom oksigenaci-je z obrazno masko (Humphrey, 1974; Perlis, 1992).
Položaj na levem boku - Simsov položaj
Porodnica leži z levim bokom bolj proti desnemu robu postelje. Leva noga je iztegnjena ali rahlo upognjena v kolku in kolenu, desno koleno je pritegnjeno k trebuhu. Zagovorniki tega položaja trdijo, daje na splošno bolj udoben, daje možnost aspiracije izbruhanih mas manjša.
Ženske ga sprejemajo kot bolj naravnega in udobnega. Babice ga cenijo, ker je spolovilo pregledno in lahko dostopno (Lavrič, 1966) ter ugotavljajo njegov pozitiven učinek pri distokiji plodovih ramen. V tem položaju je presredek manj napet inje potrebnih manj epiziotomij (Lehrman, 1985 cit. po Perlis, 1992).
Pomanjkljivosti so navedene pri prerezu presredka in šivanju velikih epiziotomij (Gardosi in sod., 1989).
Čepeči položaj
Ta položaj je pri nekaterih cenjen predvsem zaradi učinka težnosti. Tega položaja se zelo malo poslužujemo oziroma nič. Smo pač zelo konservativni in se oprijemamo starih znanih metod.
V čepečem položaju danes rodijo ženske le naključno. To se največkrat zgodi, ko ženska občuti močan pritisk navzdol. Lahko nevede počepne z namenom, da bi se malo odpočila, pri tem pa pride do iztisa ploda.
Čepeč položaj pospeši krvni obtok v medeničnem predelu, predvsem imajo uterus in mišice medeničnega dna boljši tonus. Porod se v čepečem položaju zelo
skrajša. Krajša droga porodna doba in lažji porod, sta posledica gravitacijske sile, ki potisne uterus naprej.
Ko se plod spušča v medenično votlino, pritisk vodilnega plodovega dela na medenično dno izzove spontani refleks pritiskanja, ki ga lahko zavremo z lokalno anestezijo. Stimulacija tega refleksa sproži impulz v zadnji reženj hipofize, v katerem se aktivira hormon oksitocin, ki vpliva na moč materničnih kontrakcij (t.im. Fergusonov refleks).
Abdominalne mišice porodnice, ki rojeva čepe, delujejo usklajeno s popadki. Dodatno napenjanje peri-nealnih mišic je nepotrebno oziroma celo ogroža materin krvni obtok in plodovo oksigenacijo, ker ovira normalno dihanje porodnice (Russell, 1969 cit. po Me Kay,1984..
V čepečem položaju se povprečno poveča prečni premer medeničnega izhoda za 1 cm, vzdolžni premer pa za 2 cm. Površina medeničnega izhoda je za 28 % večja v čepečem položaju kot v običajno ležečem položaju, ko ženska leži vznak (Russell, 1969 cit. po Bennett in Brown, 1989).
Ko se otrok rojeva, porodnica lahko spremlja celotno dogajanje pri porodu in svoje občutke usmeri takoj na novorojenčka. Ta se pogosto odziva materi s premikanjem oči in glave.
Čepeči položaj je primeren le za normalen porod, to je porod brez zapletov, kajti kakor ostali položaji ima tudi ta svoje slabe strani. Težave se pojavijo ob morebitnih posegih (Perlis, 1992):
-  oteženo dajanje analgetikov;
-  otežena avskultacija plodovih srčnih utripov;
-  otežena uporaba instrumentov;
-  težje nastavljanje infuzije.
Kljub določenim težavam pa vedno večja zavzetost porodnic za hojo in različne položaje med porodom zahteva razvoj in uporabo telemetrije, ki omogoča s prenosnimi napravami nadzor plodovih srčnih utripov in maternične aktivnosti.
Modificiran Fowlerjev položaj oziroma polsedeči položaj
Nekateri zagovarjajo ta položaj kot primerno srednjo pot med ležečim in pokončnim položajem. Ta položaj povečuje učinkovitost trebušnega mišičja pri pritiskanju porodnice in potemtakem skrajšuje drugo porodno dobo. Če ženski dvignemo trup injo podpremo, lahko opazuje porod.
Sedeči položaj
Možnost izbire tega položaja se je povečala z razpoložljivostjo porodnih stolov. Uporabo porodnega stola lahko zasledimo v starodavnem Egiptu, razširjena pa je bila v stari Grčiji, Rimu in inkovski civilizaciji. Koje v 19. stoletju, zaradi borbe proti porodni vročici
Skoberne M. Telesni položaji in lege med porodom
61
postala njihova uporaba higiensko vprašljiva, so izginili. Ko so se spet pojavili, so jih uporabili v drugi porodni dobi, sprejele pa so jih ženske, ki želijo sodelovati v porodnem procesu (Perlis, 1992).
Sedeči položaj nudi podobne ugodnosti kot čepeči položaj. Domnevajo, daje teža donošenega otroka sama po sebi zadostna moč, da se porodi. Zagovorniki porodnega stola trdijo, da so možni s pomočjo le-tega spontani porodi tudi v primerih, ko bi bilo treba te v ležečem položaju dokončati operativno (Chen in sod., 1987).
Ženske, ki občutijo pogoste bolečine v križu, ugotavljajo, da porodni stol zmanjšuje oziroma celo eliminira bolečino (Perlis, 1992).
V retrospektivni študiji sta Cottrell in Shannahan (1986) ugotovila, da uporaba porodnega stola ni znatno vplivala na trajanje druge porodne dobe in povprečno količino izgubljene krvi v primerjavi z ženskami, ki so rodile leže z nogami, pritegnjenimi k abdomnu. Odstotek epiziotomij, poškodb zaradi uporabe kirurških klešč, laceracij in hemoroidov je bil podoben v obeh skupinah, čeprav je odstotek perinealnih edemov statistično višji pri skupini, kije rojevala na porodnem stolu.
Uporaba oporncc za nogi
Pri porodih, ki se dokončajo s porodniškimi operacijami, kot je n.pr. carski rez, vakuumska ekstrakcija, šivanje epiziotomijske rane, potrebujemo za namestitev porodnice v ustrezen položaj opornici za nogi.
Opornici morata biti prilagojeni nogam porodnice in primerno obloženi, da ublažita pritisk. Višina in krivina morata biti prilagojeni tako, da ni pritiska za kolenom ali na meča, ker lahko to povzroča poporodne vaskularne probleme. Nogi morata biti nameščeni v isti višini in ne močno razkrečeni. Dvigniti ju moramo v opornico in spustiti iz nje istočasno, da se izognemo pritisku na trebušno, hrbtno in perinealno mišičje.
Sklep
Mnogim zdravstvenim delavcem se spremembe tradicionalne prakse zdijo neobičajne in nepotrebne, dokler se ne prepričajo o pravilnosti nove metode. Zato pa so potrebni čas, potrpežljivost in izobraževanje.
Dajmo porodnicam možnost, da izberejo položaj pri porodu tako, kot lahko izbirajo zdravnika in kraj porodal
Prisluhnimo njihovim naravnim instinktom; tudi v tem je napredek zdravstvene nege.
Zavedala sem se vsega, kar se je dogajalo. Vedela sem, kdaj sem bila popolnoma odprta, kako se namestiti in kdaj pritisniti. Presredek je ostal cel. Sledila sem temu, kar mi je velevalo lastno telo (Perlis, 1992).
Literatura
1.   Bennett VR, Brown LK eds. Myles textbook for midwive.. Edinburgh: Churchill Livingstone, 1989: 199.
2.   Chen S, Aisaka K, Kigawa T. Effect of sitting position on uterine activity during labor. Obstet Gyneco1 1987; 69: 67-73.
3.  Cottrell BH, Shannahan MD. Effect of the birth chair on duration of second stage labor and maternal outcome. Nurs Res 1986; 35: 364-7.
4.  Flynn A, Kelly J, Hollins G, Lynch PF. Ambulation in labor. Birt Med J 1978; 2: 591-3.
5.  Gardosi J, Sylvester S, B-Lynch C. A1ternative positions in the second stage of labour: a randomized controlled trial. Br J Obstet Gynecol 1989;96: 1290.
6.  Humphrey MD, Chang A, Wood EC et a!. A decrease in fetal pH during the second stage of labour when conducted in the dorsal position. Journal of Obstetrics and Gynecology British Commonwea1th 1974; 81: 600-2.
7.  Lavrič V. Porodništvo. Ljubljan:: Šola za zdravstvene delavce za ginekološko in porodniško smer, 1966.
8.  McKay S. Squatting: an a1ternate position for the second stage of labor. MCN 1984; 9: 182.
9.   Olds SB, London ML, Ladewig PW. Maternal-newborn nursing: a family centered approach. 4'h ed. Redwood City: Addison-Wesley Nursing, 1992: 426.
10.  Perlis DW. The family and childbirth: needs and care. In: Olds SB, London ML, Ladewig PW. Maternal-newborn nursing: a family-centered approach. 4th ed. Redwood City: Addison-Wesley Nursing, 1992: 662.
11.  Reeder SJ, Martin LL. Maternity nursing: family, newborn, and womenss health care. 16* ed. London: Lippincott, 1987: 1079.