F i t z g a. ^astiti gospod urednik! Ko sva stala o velikih počitnicah preteklega ^^ leta na krasnem Pohorji nad deročo Dravo in zrla na valovite Slovenske gorice, vnela se je nama beseda, in govorila sva — skorej gotovo o poeziji, bi si kdo raislil, o ne — o računstvu in o frazi: ,,Lavtarjeva metoda je logična, psihologična pa ni", katero je nekdo, imenujmo ga F. globoko premišljeno izustil. In takrat sern Vam obljubil, da hočem te besede v Vašem cenjenem listu deti na r.ešeto. Do sedaj nisem irael priložnosti, da bi bil spolnil to obljubo. Te dni pa sem pregledal neko knjigo: ,,Natorna metoda pri pouku iz racunstva, spisal E. Fitzga, ravnatelj deške ljudske in meščanske šole v Baden-u", in kaj sern si mislil: »Ta met.oda bi bila gotovo gosp. F. po volji, pretresujmo in primerjajmo jo z mojo, da se prepričamo, kedaj je metoda logična in psihologična". Pošljem Vam torej oceno navedene knjige za Vaš list, pa tudi oceno one prelepe fraze o moji raetodi. Fitzgova knjiga sestoji iz dveh delov, iz teoretičnega iri praktičnega; drugemu delu so pridejane tudi oporanje o vspehu pri pouku o tej metodi. Ua pa ne bom samo z visokega ocenjevateljevega prestola govoril, ter s a ra obsojal ali hvalil, kar se mimogrede rečeno pri ocenah mnogokrat stori, hočem iz one knjige navesti: A) nekatere stavke iz teoretičnega dela, da spoznamo, kako si Fitzga pouk iz racunstva misli, B) primere iz praktičnega dela, da vidimo, kako on svoje misli izvršuje in C) pi- sateljeve opomnje o vspehu toga pouka na njegovi šoli, in potem prepustiti razsodbo bl. čitateljera o Fitzgovih in mojih metodionih rnislih. 1.) (Str. 5) . . . Pri po uk u iz r aču nst v a ne doscžerao navadno tega, kar bi doseči morali . . . Pouk je torej zaradi vladajočega mehanizma sedaj ninogokrat le za šolo ne pa za življenje . . . Kedor tega ne verjame, naj pusti, da izračunajo ueenci višjega razreda celo višje organizovane ljudske šole naslednje primere: A : 548 X 1000 in 7338 : 100. Otroci najdejo na vsak način zneske; ako pa vprašamo »zakaj?", dobimo skorej vselej odgovor: ,,Celo število nmožimo s 1000, ako mu pridenemo 3 ničle; in: »Celo štovilo delimo s 100, ako rau na desni 2 mesti odčrtamo ali kot decimalki odrežemo". To je mehanizem, pra vilj e (Regelwert) broz duha; in popolnoma nepotrebno, ako učenci dekadicno sestavo razume; kajti potem bi otroci govorili: ,,Tisočkrat 8 jednot1) je 8 tisočic; te zavzemajo v dekadični sestavi 4. mesto, zapolniti moram torej 3 raesta z ničlami;" i. t. d. — — — E. Soba je 8 m dolga, 6 ra široka in 4 m visoka; kolika je njena vsebina? Ker učenci govore: ,,Telesnino prizrne izračunamo, ako ninožimo dolgost, širokost in visokost", tam ne razume stvari in osvedočen moraš biti, da ranožina učencev ne ve, da znesek m3 pomeni. Mnogo jih gotovo reče, da vsebina sobe znese 192 ra. Pravi odgovor za ta primer se glasi: ,,Vsebino merira s kubičnira raetrom; v jedno vrsto morem 8 m3 položiti, na tleh sobe je 6 vrst, t. j. 48 m3, to je plast; v sobi raoremo 4 takih plasti druga na drugo položiti, dobimo torej 48 ra3 X 4 = 192 m3. 2.) (Str. 30.) Če so pravila kje škodljiva, tako to velja za računanjo z ulomki, osobito če so tako neresnična, kakor hekatera, ki so sedaj v rabi. 3.) (Str. 46) Vršitve s števili in razni računi naj bi se pridobivali z opazovanjem računskih količin2). — — Ako obravnavaš tvarino v poglavjih3), težko ti je ponavljati, na kar se torej ranogokrat ne misli . . . 4. (Str. 48) Kdor torej hoče, da bi njegovi učenci popolno razumno računali, ta ne sme nobenega pravila izvajati, ampak čakati mora, da ga otroci sami zaslede. Take nazore ima torej Fitzga o pouku iz računstva. V praktičnem delu navaja tvarino v podobi lekcij. Kdor pa hoče jasno ureditev J) Izraza Bjednica, jednota" Fitzga večkrat zamenja; tu bi se moralo glasiti: nTisočkrat 8 jednic". 2) Računske količine so raere (števne mere, dolgostne rneie, . . . mere za čas, za ceno [novci]). 3) Taka poglavja so: štenje, seštevanje, odštevanje i. t. d. tvarine pregledati, ta rnora Fitzgovo knjigo sam v roke vzeti in jo večkrat od kraja do konca prebrati, ker se Fitzga ureditvi po poglavji umika. On se ravna v 1. šolskem letu po navodilu Grube'ja. V 2. šolskem letu goji seštevanje in odštevanje v vrstah do 100, torej ne postopa kakor Močnik od desetičnega do desetičnega prostora. Računa tudi že z decimalnimi števili, in vse 4 vrste računov izvršuje v obliki, kakeršna je pri pismenem računanji v navadi. V 3. šolskem letu (1-1000) peča se celo že z izračunanjem ploščine, kvadratain telesnine prizera Med tvarino 4. šolskega leta je sprejel dekadični jedenkratjeden1) in jedenkratjeden z ulomki2), katere si raorajo uoenci po opazovanji (?) v sporain utisniti. Pa preidimo na posamezne prirnere iz praktičnega dela, da se prepricamo, kako Fitzga posamezno tvarino obravnava. B. 1. (Str. 66, 1—5, 10. lekc.) Kaj je tedaj vsak prst, če ga samega šteješ? Zapomnite si: Ne samo vsak prst, ampak vsaka reč, h kateri ,,jedna" reči moremo, je j e d n o t a. 2. (Str. 133, štev. 10, 1. lekc.) Kako imenujemo prst, ker ga štejemo z ,,jeden?" (Jednota). Koliko takih jednot imaš na tvojih rokah? Zapomni si: ,,Ker imaš 10 prstov, si ti ,,jedna desetica". 3. (Str. 137, št. 10, 6 lekc.) Ako razmaknemo 1 decimeter na njegove oentimetre ; koliko delov naredimo torej iz deciraetra ? Koliki del decimetra je en centimeter? Koliko je 10. del decimetra? Koliko je 1 desetinkrat 1 decimeter? Koliko je 1/10krat 1 meter ali 10. del jednega metra? Kaj je 1 meter z ozirom na 1 deciraeter? (Desetica). Kaj je deciraeter z ozirom na 1 meter? (10 del ali 1 desetina). Kaj je centimeter z ozirora na na 1 decimeter? I. t. d. 4. (Str. 344, 4 šolsk. 1., 15 1.) . . . Potera se še jedenkrat govori o hm in kra, in potera se napiše: Dt D D D 5 ') 2) T X dt X t X T . (Str. N. pr. N. pr. St D Jd km hm dkm === t = st = Dt 345, 4. solsk. 1 Dt T St T x tl (Tisocice 2 ^ 2 ' i ~2~ d st t m dm cm Dt X d = T X d = t X d = , 17. 1.) ... D Jd km dkm X z desetinkanii XTTX dt mm in T St dt d st m dm , St X d, 1 i iz tega Napisi n a t dt cm mm D xd . . . se razvije: in nauci se pamet. 11 D v D = Jd D v St = D D v T = St D v D = Jd D v Jd = d D v d = st d v d = Jd d v Jd = D d v D = St D v Dt = T Nauči se! 6. (Str. 85, 1—5, 33 1.) ... Kaj je več: dve ali jedna? Kateri prst moraš na levi zapreti, da je na obeh rokah jednako mnogo prstov odprtih? (Sredinec.) Odprite zopet ta prst! Za kateri prst sta dva prsta več od jednega prsta? Za koliko sta dve več kot jedna? (Dve sta vec kot jedna za jedno.) Ta stavek je za otroke jako težek, treba je, da se ga še mnogokrat vadi, n. pr.: Tukaj na levi nataknem 2 goldinarja, na desni jednega. Kje je več goldinarjev ? Koliko goldinarjev moram na levi proč vzeti, da je na levi in na desni jednako mnogo goldinarjev? Za kateri goldinar sta bila 2 goldinarja več kot 1 goldinar? Poglejte ga, za tale goldinar, katerega držim tukaj v v roki, sta bila 2 goldinarja na levi več kot 1 goldinar na desni. Za koliko goldinarjev sta 2 goldinarja več kot 1 goldinar? (Dva goldinarja sta za 1 goldinar več kot 1 goldinar.) Take vaje še s krajcarji itd. Napišite zdaj 2 — 1 = 1, petkrat!1) 7. (Str. 93, 1—5, 46. 1.) Otrok kupi svinčnik za 1 kr. in položi tje četrtak; koliko krajcarjev dobi nazaj? . . . Ko je ta naloga, stavljena od začetka te lekcije, rešena, sledi vprašanje: Koliko krajcarjev manjka še do 1 krajcarja, da dobiš 4 krajcarje ali 1 četrtak? Za koliko velja 1 četrtak več kot 1 krajcar? Koliko kamenčkov dobiš za l četrtak, ako vsak kamenček 1 krajcar velja? Kolikokrat dobiš tu 1 kamenček? Kolikokrat imaš 1 krajcar, ako imaš 1 četrtak? Koliko krajcarjev je v 1 četrtaku? Kolikokrat je 1 kamenček v 4 kamenčkih? Itd. (Dalje prih.) L. Lavtar. J) ? (Ocenjevatelj).