Iskra Glasilo delovnega kolektiva združenega PODJETJA ISKRA Številka 18/19 - Leto XVII - 29. april 1978 PRVI MAJ Pisati uvodnike vsako leto za Prvi maj vsekakor ni najlažje opravilo, zlasti če se pisec želi izogniti ponavljanju priložnostnih fraz, označevanju že zdav-naj znanih zgodovinskih dej-stev, čemu je prav prvi maj delavski praznik in podobno. 2ato bi morda veljalo prav ob tej priložnosti zapisati nekaj sedanjih, vročih misli našega sedanjega, majskega trenutka. Imeli smo pred kratkim kongres slovenskih komunistov. Pripravljamo se na kongres Zveze komunistov Jugoslavije, izvolili smo nove delegatske skupščine drugega sklica, v tozdih, OZD in SOZD spreje-otamo vrsto samoupravnih sporazumov, od sporazuma o delitvi in razporejanju osebnih dohodkov pa tja do sporazumov o ljudski obrambi in samo-Zaščiti. Prizadevamo si na vseh tevneh čim bolje in popolneje informirati delavce prav o vsem, da bi bili tako vsi naši samoupravni sporazumi sprejeti zares demokratično, osveščeno in s dim globljim poznavanjem stvari. Sicer se dogaja, da ponekod sprejemanje teh sporazumov ne uspe, kar pa ni nikakršen poraz ali slabost, tem- \ | več nasprotno, pošteno opozo-dlo, da nismo storili vsega, da ui delavca in neposrednega pro-l2vajalca zares seznanili prav z Vsem, kar mu je potrebno pri °dločanju in sprejemanju odločitev. Nova ustava in zakon o združenem delu predstavljata nedvomno ogromen korak naprej v Preobrazbi naše družbe in naših družbenih odnosov. Nudita naj-lrse možnosti in rešitve za uresničevanje našega načela, po aterem bo delavec zares odlo-a' o vsem in razpolagal z vsem. 0 Pa pomeni tisto vizijo osvo-°°ditve dela in človeka, ko ^staja človekovo delo zares niegova lastna uresničitev in totrditeiri Judi samoupravljanje kot naj-V|šji izraz demokratičnosti in našega socialističnega sistema 6Z| k temu, da bomo s priza-evanji in hotenjem preobrazili ° našo družbo v družbo svo-dnih ljudi in ustvarjalcev, kar kot vidimo danes, kaže kot lna alternativa v splošnem j^zvoju našega planeta, ki kaže vseh vzporednikih in pol- \ na Ravnikih težnjo k bistvenim, ',olucionarnim spremembam ^ boječega družbenega siste-, a> Pa naj gre za visoko razviti zaPitalizem, togi in centrali-t>i socialistični administra-m socializem ali pa neokolo-s^m, ki ima še vedno pod °J|rn okriljem marsikatero . Zavo v razvoju ali deželo tret-,69a sveta. £e ob teh razmišljanjih stigmo vsem delavcem Iskre p^.skreneje za naš praznik, za ^vi maj, želimo, da bi se tudi e nami čim bolj razvijali in .“levali socialistični - avni odnosi samou-in da bi lahko S prvega zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra- V sejni dvorani avle naše stolpnice je bilo 20. aprila prvo zasedanje novega delavskega sveta SOZD Iskra, čigar delegati so bili izvoljeni na nedavnih volitvah v naših organizacijah združenega dela. Po volilnih enotah je bilo v novi delavski svet SOZD Iskra izvoljenih 51 delegatov, 22 delegatov pa v Odbor za samoupravni nadzor SOZD, vseh 73 delegatov za mandatno dobo 2 let. Prvo zasedanje DS je sklical, začel in vodil do izvolitve njegovega predsednika in namestnika dosedanji predsednik skupščine SOZD Vladimir Klavs. V dveh in pol urah so delegati obdelali vseh 12 točk dnevnega reda s tem, da so najprej opravili formalnosti zasedanja in s poročilom verifikacijske komisije ugotovili prisotnost izvoljenih delegatov. Delegati so se tudi izrekli za način javnega glasovanja za vse izvolitve in imenovanja na tem zasedanju. Predlog sindikata SOZD za predsednika in namestnika novega delavskega sveta SOZD je podal predsednik Jože Čebela, delegati pa so nato soglasno za predsednika Delavskega sveta SOZD Iskra izvolili Otmaija Zorna iz IEZE in za njegovega namestnika Viktoija Bezeka iz Avtomatike. Prav tako je bil za sekretarja DS SOZD Iskra imenovan Bogo Mohor. Vodstvo prvega zasedanja je nato prevzel novoizvoljeni predsednik Otmar Zorn in se v kratkem nagovom zahvalil za izkazano čast in zaupanje, nato pa so delegati DS v naslednjem poslušali poročilo Vladimira Klavsa o delu skupščine, njenih izvršilnih organov in Odbora za samoupravni nadzor v preteklem dveletnem obdobju. (Poročilo v celoti objavljamo na dmgi strani). Jože Čebela se je zahvalil V. Klavsu za uspešno predsednikovanje skupščini ter mu v priznanje poklonil umetniško sliko, v nadaljevanju zasedanja, pa nato podal predlog sindikata o številu in sestavi članov izvršilnih organov DS, ki so ga delegati soglasno potrdili. r Prav tako so v nadaljevanju delegati sprejeli predlog o sestavi odbora za ljudsko obrambo in dmžbeno samozaščito ter predlog o delitvi dela članov poslovodnega organa in imenovanju namestnika in pomočnikov predsednika poslovodnega organa SOZD Iskra. Sklepali so o razpisni komisiji in razpisu delovnih dolžnosti vodje delovne skupnosti skupnih služb. Sledilo je sklepanje o odobritvi sanacijskega kredita za TOZD Montaža elektromotorjev v DO Široka potrošnja v Idriji. O tem je delavskemu svetu poročal Anton Bukinis, dopolnil pa je njegova izvajanja tudi generalni direktor Jože Hujs. V nadaljevanju zasedanja je tekla beseda o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interne banke ter o sprejetju samoupravnega sporazuma o sodelovanju Iskre z VTŠ v Mariboru. V koordinacijski odbor so bili s strani Iskre imenovani Franc Vreček, Peter Pleško in Stane Jenko. Sledila je informacija Miloša Kobeta o izpolnjevanju obveznosti Iskre na področju proizvodnje računalniške opreme. Tudi tu je sledilo dopolnilo generalnega direktorja o pomembnosti te naloge in nujnosti tesnejšega sodelovanja Iskre na tem področju. Za konec zasedanja pa je direktor izvoza v Iskra Commerce Marcel Božič poročal o 6. zunanjetrgovinski konferenci v Portorožu, pri čemer so delegati tudi potrdili njene sklepe, ki zagotavljajo nadaljnjo uveljavitev Iskre na mednarodnem tržišču. ^ r Ob navzočnosti predsednika CK ZKS Franca Popita, predsednika RK SZDL Slovenije Mitje Ribičiča in podpredsednika IS skupščine SRS Zvoneta Dragana so v počastitev dneva OF in 1. maja v Ljubljani odprli tranzitno in mednarodno ATC Iskra - Metaconta 10 C. Ob tej priložnosti sta spregovorila med drugimi tudi Zvone Dragan, v imenu Iskre glavni direktor Elektromehanike Aleksander Mihev. Na sliki: gostje na slavnostni otvoritvi nove ATC. METACONTA 10-C VELIK DELOVNI USPEH ISKRE V torek, 25. aprila, so slovesno izročili svojemu namenu tranzitno telefonsko centralo Metaconta 10 - C v ljubljanski poštni stolpnici. Že v četrtek pa je bila na PTT tiskovna konferenca, kjer so generalni direktor PTT Slavko Jakofčič s sodelavci in pomočnik glavnega direktorja Iskre — Elektromehanike Alfonz Medved predstavili to telekomunikacijsko pridobitev tisku in RTV. Generalni direktor PTT je povdaril, da je telefonska, oz. sploh telekomunikacijska tehnologija v Jugoslaviji prva v Evropi, proizvajamo pa večino naprav sami. To je razumljivo, saj je v nekaterih zahodnih državah procen-tualno več telefonov, vendar so naprave in sistemi starejšega datuma. Za tak razvoj telekomunikacijske mreže in zlasti telefonije pa gre velika zasluga Iskri, ki je vložila mnogo zna- Praznik množične fronte Spet se nam približuje 27. april in s tem dan, ko je bila leta 1941 v Ljubljani na Večni poti ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, še danes praznik množične fronte. Podobno, kot so okupacija leta 1941 in strašni pogoji, ki so groziti celo s fizičnim iztrebljenjem našega ljudstva, terjali zavestno, množično zbiranje vseh sil, tako tudi danes, čeravno seveda v povsem drugačnih okoliščinah, znova utiramo poti v najširši fronti. Če smo leta 1941 v začetku druge svetovne vojne morali najti nek skupni program za to, da preživimo, da se bojujemo proti zavojevalcem in da hkrati z nacionalno osvoboditvijo dosežemo tudi socialno osvoboditev, zdaj na temelju ustave svoje federativne socialistične domovine in zakona o združenem delu ustvarjamo nov orjaški projekt, piojekt življenja in deta. Osvobodilna fronta je junaško izpeljala prvi boj pod vodstvom komunistične partije, program partije in ostalih naprednih skupin iz vseh slojev slovenskega naroda, ki so se zlili v eno. Združeni smo prestali vse najhujše preizkušnje vojne in povojne obnove. Zaorali smo pot socialističnega razvoja. Danes delamo in živimo v svobodni državi, v kateri vlada delavski razred in v kateri imajo vsi narodi in narodnosti zagotovljene svoje pravice. Trdni in načelni smo v svoji usmeritvi, toda hkrati smo tudi odprti na vse strani. Medtem ko so še ponekod v Evropi meje zaprte z bodečo žico, lahko pri nas vsi ljudje prihajajo in odhajajo prosto, skoraj brez formalnosti, zavedajoč se, da je najboljša obramba svoboda in da je ljudstvo na naših tleh v preteklosti že toliko pretrpelo, da bo tudi poslej pripravljeno vselej z orožjem braniti svojo deželo. Naše gospodarstvo, ki raste tako iz delavskega samoupravljanja kot iz najsodobnejše tehnologije v proizvodnji, skuša biti konkurenčno in dopolnjujoče se v svetu. Naša vloga v evropskem sodelovanju, a še posebej v gibanju neuvrščenih sta dokaz naše močne mednarodne dejavnosti. Jugoslavija danes v svetu veliko pomeni in v nekem smislu je tudi to zasluga vseh borcev, ki so nekoč začenjali neenaki boj s sovražnikom v znamenju OF. Zveza komunistov se je vselej za to najširšo ljudsko fronto zavze- mala in prav v tej potezi je ena izmed pomembnih značilnosti demokracije, ki našo ZKJ loči od raznih drugih partij na Vzhodu, ki pojmujejo svojo vlogo kot oblast. V najnovejšem času so o tej vlogi množične fronte SZDL kot najširšem ljudskem zaledju govoriti mnogi naši voditelji, kot tovariš Tito, Stane Dolanc ali Mitja Ribičič. O tem je bilo govora na minulem osmem kongresu ZKS, o tem bo tudi tekla beseda na bližnjem kongresu ZKJ. Gre za to, da je med Zvezo komunistov in med SZDL kot naslednico fronte nenehna živa povezava, da se obe gibanji nenehno opajata in poživljata v teku, smeri in načinih, da se pobude prenašajo in korigirajo. V tej vzajemni povezavi je tudi prizadevanje za to, da bi se čim več delavcev vključevalo v vrste Z K in v organe združenega deta, v tem je jamstvo zademokratičnost odločanja. Jasno je, saj bo tudi delo v » proizvodnji lahko čim boljše, če • bodo urejeni vsi človeški in tovariški odnosi, če bodo sklepi v interesu delavskega razreda, neposrednih proizvajalcev, dejavno soudeleženih v delavskem samoupravljanju, če bo še danes živa tudi misel na O F. MAK nja, iskanj in dognanj ter sredstev v razvoj sistemov, naprav in central za telefonski promet. Metaconta 10-0 pa je eden večjih podvigov. Ta telefonska tranzitna centrala je omogočila povezavo Slovenije z 18 državami, v kratkem pa se jim bosta priključili še Avstrija in Italija. Zveze prek te tranzitne centrale lahko vzpostavljajo naročniki sami, neposredno z vrtenjem karakterističnih številk. Poleg tega pa centrala podvaja telefonske vode in daje možnost večje propustnosti, oz., po domače bi rekli, da bo za polovico laže dobiti prek te centrale zvezo z ostalimi kraji Jugoslavije. Tako lahko zdaj že 70 % slovenskih telefonskih naročnikov neposredno kliče v inozemstvo, ostalih 30 % pa bo dobilo to možnost v začetku prihodnjega leta. Za primegavo, kolikšen posel je predstavljal ta projekt za Iskro: Metaconta 10-C je stala sama 140 milijonov din, s stavbo in vodi vred pa 343 milijonov din. To je največja poštna investicija doslej in največja postavka v srednjeročnem načrtu do leta 1980. Iskra proizvaja Metaconto že skoraj v celoti sama na osnovi licence belgijske firme Bell Telephone Manufacturing Company, Antvverpen. Ob otvoritvi so poudarili, da se sicer telefonija razvija z nesluteno (Dalje na 3. strani) del65 r?enef’no ugotavljali, da so V*''* Iskre vzeli upravljanje in sa enie v svoje roke in da kot Ijai 0?l:)ra',ljalci suvereno uprav-in 0 in vodijo svoje tozd, OZD Dušan Željeznov š ČESTITAMO l ob27.apriluin1.maju i ★★★★★★★★*★★★★★★★★★******★★+************£★★***★★★ ŠTAFETA MLADOSTI V HORJULU ŠTAFETA MLADOSTI S POZDRAVI IN ČESTITKAMI TOVARIŠU TITU BO PRISPELA V PETEK, 5. MAJA 1978 OB 19. URI TUDI V HORJUL IN PRENOČILA V TOZD ELEKTRONIKA HORJUL. POZIVAMO VSE DRUŽBENO POLITIČNE DEJAVNIKE SOZD ISKRA, PREDVSEM PA MLADINO, DA SE SPREJEMA ŠTAFETE UDELEŽIJO V ČIMVEČJEM ŠTEVILU. r Govor Vladimira Klavsa Preteklo dveletno mandatno obdobje je bilo za ISKRO in njen nadaljnji razvoj odločilno v dveh pogledih: - na eni strani je za ta čas značilna izredna aktivnost v celotni naši družbi v zvezi z njeno kompleksno preobrazbo na osnovi nove ustave, ZZD in drugih zakonov, ki so že bdi in ki še bodo sprejeti in ki v celotno naše delovanje prinašajo bistvene spremembe v smeri nadaljnje izgradnje naše samoupravne družbe, tako v pogledu delovnih odnosov, ugotavljanja in delitve dohodka, dohodkovnih odnosov, tržništva, zunanje trgovine, bančništva itd. - druga izredna značilnost oziroma bolje rečeno pridobitev v tem obdobju j e bda dokončna odprava zloglasnega in nemogočega stanja nelikvidnosti uzakonjena v predlanskem letu, ki je prehodno prinesla sicer kratkotrajen zastoj in mnogokatere izgube, kmalu pa veliko oživljanje gospodarske aktivnosti in razmeroma zelo ugodne poslovne rezultate v preteklem letu. Paralelno s tem pa je z novim pristopom v pogledusrednjeročnega planiranja, ISKRA s svojim srednjeročnim planom razvoja, postala sestavni del prioritetnega srednjeročnega plana družbeno ekonomskega razvoja SRS in je s svojo intenzivnejšo usmeritvijo v profesionalizacijo in nadaljnjim poudarkom na razširjanju vključevanja v mednarodno delitev dela začrtala kvalitetno nov in velik vzpon ISKRE, ki ga že v letošnjem tretjem letu tega petletnega planskega obdobja označujejo predvidenih rekordnih preko tisoč milijard S din proizvodnje in 100 milijonov dolarjev izvoza. Dogajanju z vsem tem v zvezi je bilo predvsem posvečeno delo Skupščine na njenih 9 zasedanjih in vseh ostalih aktivnostih. Poleg tega je Skupščina razpravljala in sklepala o raznih zadevah, ki so spadale v njeno pristojnost, kot so: smernice in naloge za izvajanje tekočih letnih planov, četrtletni, polletni in letni poslovni rezultati, razne organizacijske in kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja znotraj ISKRE kot v razne zunanje institucije. Skupščina je nadalje razpravljala in sklepala o poroštvih, združevanju sredstev in sodelovanju z drugimi organizacijami združenega dela in končno je v tem obdobju bila institucionalizirana nagrada in priznanja ISKRE ter bil podeljen domicil ISKRE Odboru partizanskih RA delavnic in Odboru koroških partizanov. Posebno pozornost je v letu 1976 Skupščina s svečanim izrednim zasedanjem posvetila 30-letnici obstoja in delovanja ISKRE. Ta pretekli sklic Skupščine pomeni v naši samoupravni praksi nadaljnje utrjevanje delovanja na delegatskem principu. Da bi delo Skupščine potekalo čimbolj uspešno in racionalno, je v tem obdobju skladno s Samoupravnim sporazumom delovalo 10 odborov, ki so v okviru svojih pristojnosti obravnavali in sklepali o raznih zadevah in predlagali Skupščini ustrezna priporočila in ukrepe. Tako so delovali: - odbor za program in razvoj - odbor za gospodarsko finančne zadeve - odbor za kadrovsko socialne zadeve - odbor za inovacije - odbor za marketing in informatiko - odbor za organizacijske zadeve - odbor za ljudsko obrambo - odbor za družbeno samozaščito - odbor za zunanjetrgovinsko poslovanje - odbor za samoupravni nadzor. Poleg tega se je za pripravo zasedanj Skupščine po potrebi sestajalo predsedstvo Skupščine. Da bi bile akcije v zvezi s prilagajanjem naše samoupravne organiziranosti čimbolj usklajene, je Skupščina na 6. zasedanju imenovala poseben odbor za spremljanje izvrševanja programa in delovnih mčrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD ISKRA, ki je vodil priprave sprejetja tez in samoupravnega sporazuma, in izvedel tudi vsa potrebna usklajevanja med organizacijami združenega dela. Tu pripominjamo, da je bilo delo Skupščine uspešno, dočim je bilo delo skupščinskih odborov občasno moteno zaradi nesklepčnosti. Vseh zasedanj navedenih odborov je bilo preko 60. Novi samoupravni sporazum o združevanju v SOZD ISKRA, na osnovi katerega je bil izvoljen delavski svet, na katerega prvi seji smo danes, pomeni temelj nove samoupravne organiziranosti in s tem v zvezi stojijo pred vami še v letošnjem letu velike naloge ob sprejemanju še vseh preostalih internih samoupravnih aktov, kot tudi samoupravnih sporazumov z drugimi subjekti združenega dela. Pri tem delu in pri delu v zvezi z bodočim poslovnim uveljavljanjem ISKRE želim novemu predsedniku in vam, v blagor vseh Iskrašev in naše celotne družbe uspešno delo. In če mi na koncu dodatno dovolite še minuto pozornosti in par besed komentarja k dvoletnemu predsedovanju, oceni in vtisih v zvezi z mnogoštevilnimi srečanji in razgovori v najrazličnejših sferah naše družbe, kakor tudi v kontaktih z inozemci, moram ugotoviti, da: - Iskrin ugled v zadnjih letih izredno hitro narašča in to v največji meri zaradi njenega uspešnega poslovanja doma in mednarodni delitvi dela, njenega uspešnega uveljavljanja na področju razvojnega in znanstveno-raziskovalnega dela ter aplikacije teh ddsežkov tudi za potrebe JLA. Nadalje ugotovitev, da je ISKRA kot SOZD, če ne edini, pa eden redkih resničnih SOZD v Jugoslaviji, ki se je krojil v mnogih letih od svojega nastanka in se končno ob zadnji reorganizaciji izoblikoval in uzakonil z novim samoupravnim sporazumom. Taka izredna konsolidacija ISKRE in njen prodor na nove programe, kot so računalništvo, mikroelektronika, op to elektronika in smer v profesionalizacijo na sploh, začrtana v temeljih plana srednjeročnega razvoja, pomeni garancijo za izreden nadaljnji razvoj ISKRE v naslednjem desetletju. Pri tako začrtanem konceptu in konsolidaciji razvoja ISKRE, kot nosilca slovenske elektro in elektronske industrije, imajo odločilne zasluge poslovodni odbori DO in SOZD s tov. generalnim direktorjem Hujsom na čelu, ki so znali jasno začrtati smer razvoja, DPO in samoupravljalci pa v tem, da smo ta koncept ustrezno podprli. Prepričan sem, da kljub temu, da se mnogokrat zgodi, da znajo drugi bolje ceniti naše dosežke, kot mi sami, sem prepričan, da bo tudi ta sklic centralnega DS znal upravljati ISKRO k novim še mnogo večjim dosežkom. Kitajska vladna delegacija obiskala Iskro Enajstčlanska vladna delegacija republike Kitajske je bila v Jugoslaviji in je v času od 16. do 19. aprila obiskala Slovenijo. Delegacija je bila gost Zveznega komiteja za energetiko in industrijo, v Sloveniji pa jo je sprejel republiški sekretar za industrijo Ivo Klemenčič. Kitajski gostje so obiskali vrsto slovenskih strojnih tovarn, tovarn vozil in predvsem so se zanimali za elektroindustrijo in obiskali tudi Iskro. Po obisku predsednika Tita na Kitajskem se je razvila zelo živahna obojestranska gospodarska in znanstvena izmenjava med Jugoslavijo in Kitajsko. V okviru te izmenjave je prišla na obisk tudi 11-članska delegacija kitajske vlade pod vodstvom gospe Či Tian, namestnice ministra v Prvem ministrstvu strojegradnje LR Kitajske. Namen obiska je poiskati možnosti za sodelovanje pri projektiranju in proizvodnji izdelkov strojegradnje in elektrotehnike. Člani so se v širših razgovorih v državnih in republiških ustanovah ter v delovnih organizacijah pogovaijali o možnostih sodelovanja, odkupa licenc in možnostih jugoslovanskega izvoza. Poleg drugih delovnih organizacij so v sredo, 19. aprila, obiskali Iskro, kjer jih je sprejel pomočnik generalnega direktorja Anton Stipanič in po sprejemu z njimi odšel na ogled tovarne avtomatskih telefonskih central na Laborah. Tu je goste pozdravil pomočnik glavnega direktorja Elektro-mehanike Alfonz Medved, direktor TOZD ATC Marjan Kristan pa jim je razkazal proizvodnjo in računski center. Gostje so s poznavalskim zanimanjem sledili proizvodnemu procesu in Vodja kitajske delegacije, namestnik ministra v Prvem ministrstvu strojegradnje gospa Či Tian. se zanimali za detajle, zlasti za tehnične podatke, podatke o zmogljivostih, o uporabi mikroelektronike in ostalih vezij. Najdlje so se zadržali v računskem centru in z zanimanjem in vprašanji sledili možnostim zbiranja podatkov, rezultatom in njihovi uporabnosti. Kranjski računalničarji so komaj sledili poznavalskim vprašanjem in izčrpno odgovarjaM ter demonstrirali računalniško obdelavo podatkov o materialu, kupcih, dobaviteljih in druge. Razložili pa so gostom tudi dosežke Iskre na področju računalništva in jim pokazali kako naše aparature delujejo in kaj zmorejo. Po ogledu je Alfonz Medved goste povabil na razgovore in jim na kratko razložil velikost, ustroj in proizvodni program Iskre. Prikazal jim je tudi znanstveno kadrovski potencial in proizvodne zmogljivosti, predvem pa tehnične kvalitete Iskrinih TOZD. Gostje so se zadržali na Laborah tudi na kosilu in po končanem obisku se je voditeljica delegacije gospa Či Tian zahvalila za gostoljubje in izrazila veliko zadovoljstvo, daje lahko spoznala tako napredno, tehnično opremljeno in strokovno usposobljeno firmo kot Na prvem zasedanju v četrtek, 20. aprila je novoizvoljeni Delavski svet SOZD iskra izvolil za svojega predsednika Otmarja Zorna. Ta sedemindvajsetletni višji upravni delavec in študent ekonomije je zaposlen v Industriji elementov in sicer vodi plansko službo. Po izvolitvi smo ga prosili za pogovor in rad nam je ustregel. Iskra je uskladila svojo organizacijo z Zakonom o združenem delu. Na kaj bo treba polagati posebno pozornost v vašem mandatnem obdobju? Iskra je zadnja leta mnogo pridobila na samoupravnem in organizacijskem področju. To vidimo sami znotraj in priznanja dobivamo tudi od zunaj. Morali pa bomo še pospešiti dogovore med TOZD in DO za delitev dela. Prav to bo rodilo pozitivne rezultate, posebno če se bomo otresli togosti in postali fleksibilnejši, kar je nujno za sodobno gospodarjenje. Morali bomo tudi precizirati nekatere nejasnosti, zlasti kaj je funkcija TOZD, kaj DO in kaj SOZD. Predvsem pa bomo morali biti doslednejši pri izvajanju sprejetih odločitev. Za kar smo se dogovorili, moramo v skupnem interesu za vsako ceno držati, le tako bo Iskra živela kot en organizem. gotovo dohodkovni odnosi. Tak kld' sičen primer so proizvajalci elementov in finalisti. Da je to možno in potreb no sta primer Industrija elementov in Široka potrošnja. Seveda pa mora bit' dohodkoven odnos spremljevalec načrtov, investicij, proizvodnje i11 tržišča. Le tak usklajen in načrte^ odnos bo rodil pričakovane sadove. Treba bo še več združevanja z3 projekte skupnega pomena, zlasti za večje. Vsa načela za tako dohodkovne Otmar Zorn, predsednik Delavski sveta SOZD Iskra. Katerih nalog se bo treba lotiti najprej in katerim bomo morali posvetiti največ pozornosti? Iskrin razvoj v zadnjem desetletju je šel naprej s tempom, ki ga je človek komaj pričakoval. Treba pa nam bo še sistemskih rešitev: tako moramo strateško reševati vprašanje investicij, izvoza, kvalitete in predvsem uvajanja najsodobnejših oblik avtomatizacije za izdelke, ki bodo sledili najnovejšim tehničnim dosežkom. Le tako bomo dohajali svetovni razvoj, kar pa je nujno, saj smo vključeni v svetovno delitev dela in velik kos kruha dobimo na svetovnih tržiščih. Naš dolgoročni razvoj bomo morali usmeriti v strateške projekte. Celotna Iskra zmore več kot posameznik, ali TOZD ali DO, sicer pa je to tudi smisel našega združevanja. Morali pa se bomo otresti drobnjakarske miselnosti, da bo vsakdo naredil vse. To nikakor ne gre in ne more iti. Vse funkcije Iskre bomo morali sinhronizirati. Tako bomo delali bolje, učinkoviteje in ceneje. In kaj mislite o dohodkovnih odnosih v Iskri? Dohodkovni odnosi znotraj Iskre so zelo aktualni. Kot sem že rekel, bomo morali vse funkcije sinhronizirati, uskladiti. Eden od regulatorjev, ki bo zainteresiral vse TOZD pa bodo povezovanje so že zapisana v Sarn11 upravnem sporazumu o združevanja Iskro in v temeljih srednjeročne^ plana 1976-80. Vsebina in name11 planiranja pa bosta morala biti inštf11 ment dogovarjanja in dela v fazi izva janja. Kaj mislite o svoji novi funkciji funkciji DS SOZD Iskra? Najvažnejše je zavedati se, da i( forum, kakršen je Delavski sva SOZD, odgovoren za vse delo Isk^ zato je nujno, da je prežet z op(| mizmom in predvsem s socialističc1 zavestjo. Delo DS je odgovorno in odgovornost se mora pokazati P delu. Predvsem mislim tu na res stališča, pripravljenost in posvetovali sodelavci pred sejo. To bo vaz iod: $ naloga vsakega delegata pred sej lavskega sveta. Delavski svet mora usklajevalni organ, ne sme Pa , forum za hitro sprejemanje odloči1 Za predsednika DS pa mislim, važno, da se zaveda svoje koordina1 ske naloge med suvereno enak' člani tega samoupravnega le% Skrbeti mora, da bo različne pog16^ mnenja in predloge strnil in zedinL enaka stališča delegatov, ker delav svet ima lahko samo eno stališče. V V Na predlog ameriške ambasade v Beogradu se je dva dni mU^1. jji Sloveniji tričlanska delegacija: David M. Evans, svetnik za gospodarsk . trgovinske posle v ambasadi, William D. Montgomery, drugi sč’*7' ambasade in Richard Christiabsen, konzul za ekonomske posle iz k°j. lata v Zagrebu. Gospodarski ambasadorji so obiskali več slovenskih jetij, v četrtek 20. aprila pa jih je sprejel tudi generalni direktor Jože (- s sodelavci. Pogovor je tekel okrog glavnega namena obiska, kako raz ^ gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Govorili so o ^ možnostih Iskre v teh poslih in po sprejemu pri generalnem direktor]*. f si gostje ogledali še tovarno avtomatskih telefonskih central na Labo ^ Kranju. Spremili pa so jih zastopniki SOZD in Iskra Commerce. .jo gadja si je zlasti z zanimanjem ogledala računski center in demonstr funkcioniranja ter proizvodnjo A TC. Pol stoletja v elektrotehniki Razgovor s Kidričevim nagrajencem PROF. DUŠANOM Lasičem Letošnjo Kidričevo nagrado s pod-r°čja tehničnih ved je prejel prof. dr. Gušan Lasič za življenjsko delo na Področju elektronike in posebej vakuumske tehnike. V obširni utemeljitvi nagrade je ^ed drugim zapisano, da se je prof. Lasič že zgodaj 1942. leta odzval Proglašenemu kulturnemu molku in se Pridružil najnaprednejšemu delu ljubljanskih študentov OF, ki so ga priteg-n'li v radijski sektor centralne tehnike Pri CK KPS. Sodeloval je s pokojnim lnženirjem R. Luznarjem, konstruk-toriem „Kričača" in napisal priročnik partizanske veziste in tehnike. Leta R43. je bil imenovan za tehničnega Vodjo partizanskih, radiodelavnic 99 d Pri Glavnem štabu Slovenije. Leta ’944. je bil kot vodja strokovne ekipe Podeljen Vrhovnemu štabu Jugosla-'Pja. kjer je deloval do osvoboditve. V delavnicah 99 d je vse svoje znanje in 'Poči posvečal zadovoljevanju akutnih Potreb vojne operative po tehničnih sredstvih zvez in vzgoji tehničnih Kadrov. Mnogi med njimi, kakor tudi °n sam, so po osvoboditvi v odločilni 'Ppri prispevali h hitri rasti domače e|ektronske industrije, izgradnji lastne 'azvojno-raziskovalne baze in orga-0'zacij pedagoške dejavnosti. Po osvoboditvi mu je Boris Kidrič ZauPal uresničitev raziskovalnega in razvojnega programa na področju Vakuumskih elektronk in elektronskih naPrav. Kot učitelj in znanstvenik, je, 'Pad drugim, rečeno ob koncu v Ptarneljitvi Kidričeve nagrade, prof. . asič pokazal izjemne kvalitete. Spisal ,e. Več učbenikov za svoje predmete, 1 Po koncizni vsebini in načinu obde-ava predstavljajo prava znanstvena e'a- Nagrajenca smo te dni obiskali Pa njegovem domu, da bi posebej za ase glasilo, saj je njegovo delo vtkano Pdi v začetke Iskre, odgovoril na Pekaj vprašanj. -.Več kot 50 let ali kar pol stoletja 56 *e ukvarjate z elektrotehniko, živite z Pjo in v njej. Kako bi na kratko označili to obdobje, ki je zagotovo v em času prehodilo pomembno pot in Papravilo velikanske korake v svojem razvoju" -V teh 50 letih sem zares doživel nika, saj je zajemala v času mojega študija komaj štiri odstotke celotnega študija in sicer telefonijo, telegrafijo in radiofonijo, vse to pa je vodil in predaval prof. Osana. Zato lahko rečem, da je bila pred vojno elektronika ali kot smo ji takrat pravili „šibki tok" šele v povojih in na začetku svojega razvoja. Povedati moram, da je torej elektronika pred vojno obstojala pri nas samo v obliki navadnega telefonskega in telegrafskega prometa, imeli pa smo tudi ljubljansko radijsko postajo v Domžalah, ki je bila tudi še zelo primitivna za današnje pojme. Zato bi torej lahko na kratko predvojno elektroniko označil kot njeno romantično obdobje, to so bili časi, ko je bilo prijetno delati na tem področju in tudi občutka, da čas preveč drvi, nisem imel." „Med vojno ste tudi veliko prispevali k razvoju partizanskih radijskih delavnic. Kako gledate danes na to obdobje? " „Ce gledam danes nazaj na to obdobje, prihajam do spoznanja, da takrat nismo samo mislili na popravilo različnih radijskih oddajnikov in sprejemnikov za potrebe partizanske vojske, temveč smo celo razmišljali o maloserijski proizvodnji omenjenih aparatur in to tudi uresničili. Tako smo nekako v malem že v partizanih začeli graditi nekakšno industrijo brez slehernih izkušenj in potrebnega orodja. Vsekakor je to edinstven primer v osvobodilnih gibanjih Evrope, saj so drugod uporabljali uvožene aparature, ki so jih ta gibanja preje- servisne delavnice, vendar pa lastne proizvodnje, kot smo jo imeli mi v radiodelavnicah 99 d, niso imeli nikjer. Vendar je bil to samo kamenček v velikem mozaiku našega boja, ki je bil v tem smislu edinstven." 1 " * ici 1 v v ic m 1 ociii ca uvz.1 vei •------- • — * — a-----■j~ ~ jar štiri pomembne revolucije v elek- mala s padali, imeli so tudi sicer svoje '°tehniki. Prva se je pripetila med v Jn° na področju razvoja mikro-■ ki so rodili radar. Druga revo-Uc|ja je v našo stroko vpeljala pol-> ev°dnike, tretja revolucija se je godila takoj po vojni s prihodom 9'talne tehnike, katere posledica so jn Unalniki, četrta revolucija pa so l^grirana vezja. Po mojem so to štiri $k i!?etno nove kategorije, resnični sta- k' 50 prispevali k današnjemu n,u in razvoju elektronike. Če Poti v takrat 6rierq( elektr ha „ln kako je bilo po vojni? " »Samozavest, ki smo si jo pridobili med vojno, nas je dvigala in usmerjala tudi takoj po vojni. Že med vojno smo dobro vedeli, da bo treba po vojni nadaljevati z našim delom. Na poziv znanstvenega instituta SNOS smo morali izdelati poročilo, kako naj bi uredili radiodifuzijo in radijsko industrijo po vojni. Glavni motiv je bil takrat v tem, da smo Slovenci predvsem bolj sposobni za visoko kvaliteto industrijske izdelave, zato pa bi bila prav elektroindustrija primerna za Slovenijo. Prav tako je bila tudi radiodifuzija ena izmed odločilnih dejavnikov, tako za revolucijo kot napredek našega ljudstva. Vedeli smo, da je treba borno število predvojnih radijskih sprejemnikov v Sloveniji visoko dvigniti. Takrat seveda še nismo niti sanjali, da bo elektronika tako silno napredovala in prišla danes tako rekoč v sleherno hišo. Vendar pa moram priznati, da nam je takoj po vojni naša samozavest pri gradnji slovenske elektroindustrije zelo veliko pomagala, bili smo pogumni, vendar pa nam je ta pogum včasih, zlasti v prvih časih po osvoboditvi, tudi malce škodoval v tem smislu, ker smo se bili preveč navadili improvizacij, načina dela, da smo se ga lotili tako rekoč iz nič in pri tem mislili, da se da vse narediti tudi amatersko. Kljub temu pa smo, kot vidite, uspešno premagali tudi te težave in ob tej priložnosti bi rad poudaril velikanski prispevek prve povojne generacije, ki je nesebično in požrtvovalno ogromno prispevala k našemu razvoju, posebej pa k razvoju elektrotehniške industrije pri nas, in ni njen prispevek zato nič manjši kot prispevek vseh nas, ki smo se bili udeležili aktivno narodnoosvobodilnega boja." „ln kako preživljate sedaj svoj čas, s kakšnimi konjički se ukvarjate in sploh, kaj bi lahko povedali za konec najinega razgovora!" „Že šest let sem v pokoju in se bolj ukvarjam s svojimi konjički. Prizadela me je namreč pred leti gluhost, vendar pa je zdaj po uspešni operaciji tudi z mojim sluhom mnogo bolje. Sicer pa moram reči, da sem se v teh desetletjih svojega dela tudi pošteno utrudil kot navaden težak. Omenili ste konjičke. Res je, zdaj se ljubiteljsko ukvarjam z botaniko in risanjem. Nameravam se tudi preseliti na Primorsko, kajti ljubljanski hrup me prav tako utruja. Pri vsem tem pa sem še vedno navdušen alpinist in mi v tem smislu priroda še vedno veliko pomeni," je zaključil naš razgovor prof. dr. Dušan Lasič, ki kljub visokim letom kaže še vedno izredno vitalnost in živahno odzivnost kot dober in zanimiv sobesednik. Dušan Zeljeznov Naši nagrajenci Sklada »Borisa Kidriča« METACONTA 10-C VELIK povrnem na začetek svoje vam moram povedati, da je bila v elektrotehniki v ospredju petika, ki je bila na Ljubljanski otehniški fakulteti že pred vojno bH Zavidljivi znanstveni ravni, saj je r ’ n-Pt-, prof. Milan Vidmar že tak-^dnarodno priznana elektroteh-ka veličina. Manj, oziroma mnogo nl Pa je bila takrat prisotna elektro- A(Nadaljevanje s 1. strani) naglico, vendar je konstruirana tako, da bo ustrezala potrebam in tehnologiji nekaj desetletij. Važna karakteristika Metaconte 10 — C je tudi ta, da je kombinacija mednarodne in tranzitne centrale. Ta se uvršča med centrale s programskim krmiljenjem. Poleg osnovne telefonske funkcije pa Metaconta daje možnosti tudi drugih naročnikom, tako kratkoročnih, kot tudi dolgoročnih. Za konec naj povemo ob pomembni delovni zmagi Iskre in PTT še to, da je to le ena od naročenih 13 tranzitnih in dveh mednarodnih central. To zaupanje Iskri pa nas tudi zavezuje pred PTT in pred vsejugoslovansko javnostjo, da delamo še.bolje, več in kvalitetneje. F. Kotar prenosov informacij po potrebi in tako lahko pošta nudi vrsto uslug j ^ _ _______ „„ ^**★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★* *■***** •+ * 'A * '*•*★** #r* **★*★**★★-*-*■★*★*★ ***************-£-^-^.*^* Med štirimi nagrajenci, ki so 11. aprila prejeli nagrade za izume, sta bila tudi dva delavca iz Iskre Elektro-mehanike: dipl. ing. Miroslav Marc in ngr. Milan Mekinda. Milan Mekinda je zaposlen v tehničnem razvoju Tovarne telekomunikacij na Laborah kot samostojni raziskovalec. V Elektrome-haniki je zaposlen že dobrih pet let. Naprosili smo ga za kratek razgovor. Povedal nam je, daje bil kmalu po prihodu v Iskro na specializaciji pri belgijski firmi BTM zaradi prenosa licence programsko krmiljenega sistema telefonske centrale Metaconta 10 C. Že od vsega začetka se je ukvarjal z načrtovanjem in organizacijo programske opreme za te centrale. Iz tega področja je delal tudi magisterij. V svoji nalogi je obravnaval možnosti optimizacij uvajanja novih tehnik programiranja in načrtovanja programsko krmiljenih sprotnih sistemov. Z isto problematiko se je ukvarjal tudi v več raziskovalnih nalogah, prijavljenih pri skladu Borisa Kidriča. Sodeloval je tudi na več simpozijih, na katerih je obravnaval nekatere specifične probleme načrtovanja in organizacije programske opreme. Nagrade je zelo vesel in mu pomeni spodbudo pa tudi obveznost za nadaljnje delo pri raziskovanju in uvajanju inovacij v proizvodni postopek izdelave programske opreme. Povedal nam je, da je nagrade še toliko bolj vesel, ker letos praznujemo obletnico smrti Borisa Kidriča, kije bil pobudnik in vnet zagovornik uvajanja znanosti v industrijo. V proizvodnji tako kompleksnih sistemov kot je računalniško vodena telefonska centrala, je zelo pomembno in tudi potrebno Sistematično razvijati inovacijsko dejavnost in se truditi za čim hitrejši pretok znanosti in znanja v proizvodnjo. Posebno delavci v razvojnih oddelkih si morajo prizadevati, da svoje znanje kreativno vključijo v vsakdanje delo. Zaželeno bi bilo, da bi naši raziskovalci v še večji meri sodelovali pri raziskovalnih nalogah pri skladu Borisa Kidriča in s tem širili svoje znanje ter popularizirali svoje delo. Milan Mekinda je omenil, daje pri razvojnem delu težko razmejiti, kaj je inovacija in kaj normalno delo. Zato bo potrebno tudi v naši delovni organizaciji poiskati ustrezna merila za nagrajevanje razvijalcev, ki poleg rednih delovnih obveznosti vlagajo svoj trud tudi v inovacijsko dejavnost. V nadaljevanju našega pogovora je Mekinda omenil, da je prav on bil prvi iz razvoja Tovarne telekomunikacij, kije prijavil svojo inovacijo. Bila je sprejeta. Od takrat seje število prijavljenih inovacij povečalo, veliko koristnih inovacij je že vključenih v proizvodnjo. Naši delavci v razvojnih oddelkih si želijo še več sodelovanja s Fakulteto za elektrotehniko in Institutom Jožef Stefan v Ljubljani, ki se ukvarjata z osnovnimi raziskavami na problemih načrtovanja in proizvodnje programske opreme, da bi se tudi naši raziskovalci lahko vključili v njihovo delo in obratno. S tem bi strokovni nivo naših strokovnjakov lahko obogatili s teoretičnim znanjem, saj znanje na pod- ročju računalništva in programiranja zelo hitro zastari. Ob koncu poglejmo še zakaj je Milan Mekinda prejel nagrado za izume. Nagrado je prejel za predlog nove organizacije programske opreme za lokalno telefonsko centralo Metaconta 10 C. Ta izboljšava je sedaj že vključena v sistem in preprečuje preobremenitve računalnika. S tem je večja kvaliteta celotnega sistema. Ta izboljšava je del celotne študije »Analiza in možnosti optimizacije sistema Metaconte 10 c LOKAL", ki je predstavljala raziskovalno nalogo pri skladu Borisa Kidriča. Milanu Mekindi čestitamo in mu želimo, da bi se še naprej tako uspešno vključeval v inovacijsko dejavnost v naši delovni organizaciji.. Že tradicionalne Kidričeve nagrade za izume in izpopolnitve v letu 1978, ki so jih letos podelili 11. aprila ob 25-letnici njegove smrti, so med drugimi prejeli Janez Gantar, dipl. ing., Albin Kurnik, dipl. ing., Marko Werk, Franc Kolenc in Pavle Matijašič za izum »Digitalni frekvenčni rele". Če pogledamo najprej ozadje, kako je prišlo do tega, da je omenjena skupina strokovnjakov iz TOZD Tovarne električnih aparatov razvila to pomembno napravo, moramo reči, da se v TOZD TE LA že več kot dvajset let ukvarjajo s frekvenčno zaščito. In sicer izdelujejo mehanični ferarisov rele. Sodobna frekvenčna razbremenitev elektroenergetskega sistema pa zahteva sigumejši in točnejši frekvenčni rele.. Iz navedenega vzroka in zato, da bi posodobili domačo ponudbo na področju frekvenčne zaščite, so se v TOZD TELA odločili za razvoj lastnega digitalnega frekvenčnega releja. Naslednji nič manj pomemben vzrok pa je v domači in svetovni tržni konkurenci, ki že plasira digitalni frekvenčni rele. Ekipa, ki je razvila omenjeni rele, je v času svojega delovanja sodelovala z znano švedsko firmo ASEA, ki ima na področju zaščite v energetiki bogato tradicijo. V svojem asortimanu zaščite ASEA nima digitalnega frekvenčnega releja. Iz tega razloga in ker od Švedov v TOZD TELA veliko kupujejo, so se odločili, da razvijejo omenjeni rele v Asejinem mehanskem sistemu COMBIFLEX Novi releje tako postal dobrodošel kompenzacijski artikel, katerega bodo izvažali na Švedsko in tako ustvarjali lastne devize za uvoz njihove opreme. Le-to v TOZD TELA dopolnjujejo in prodajajo na domači trg- Janez Gantar nam je v razgovom povedal, kako so potekale faze razvoja: V prvih dveh mesecih je v sodelovanju z Zajc Jožetom, Stepan Jožetom in Matij ašič Pavlom razvil digitalni frekvenčni rele v TTL izvedbi z BCT razstavitvijo. Pokazalo seje, da ima rele veliko porabo, zato bi bilo težko izpeljati večstopenjsko frekvenčno zaščito. Drugo, šestmesečno fazo je obsegel razvoj binarnega frekvenčnega releja v CMOS tehniki. V tej fazi razvoja sta se vključila še Werk Marko in Kolenc Franc, Matijašič pa je z originalno konstrukcijo rešil problem prostora za TFF (telin frekvenčni rele) v COMBI-FLEX sistemu. (Dalje na 4. strani) ^"^dsednik Tito je pokazal izredno zanimanje," je nadalje-d0^arian Henigman, »zlasti ob dejstvu, da se nam je tako obJ.0 Posrečilo prenesti neposredno podmorsko življenje ob ce|0' na televizijska zaslona. Zdi se mi, da se je naš predsednik det .Uro ali raje še več, podrobno zanimal za najrazličnejše i^J 6 same naše naprave, spraševal nas je, kako je kapsula 4 ž ana- kako se nam je posrečilo njeno tesnjenje ter se zanimal s|jkoa .0stale, neštete tehniške podrobnosti. Nad našo televizijsko f0t 1® bil izredno navdušen, dejal nam je celo, da je boljša od nos<9raf'i 'n da je na njej moč razbrati tudi najmanjše podrob-r^VH - ,es težko je z besedami opisati takratno predsednikovo dsenje nad našo kamero in televizijsko sliko, iih k en^ar v$e te vaše naprave ne bodo ostale na obali, morali 0dp|u^o premestiti na ladjo Jadranko, s katero bomo kar jutri te ž jb" je dejal predsednik Tito. »Seveda," je pristavil, »če vse v^ve lahko uredite tako, da bomo jutri izpluli. Zvečer pa se ^ 0 Pti meni na večerji," nam je Tito dejal ob slovesu. Hašij65, 2večer smo se napotili k njemu na otok Vango in tam že Vank Za mizo Vladimirja Bakariča, dva generala in soprogo Jo-takr,.°' Vsi so že sedeli za mizo, ko smo prišli in smo tudi sami ^ sedli k večerji. 6otema, Veberj° se je začel izredno prijeten razgovor. Šele tu, ko se je Tito začel pogovarjati tudi z drugimi prisotnimi, kajti na začetku se je pogovarjal v glavnem samo z menoj, sem šele prišel k sebi in do sape. Šele tu sem si lahko pravzaprav dodobra ogledal našega predsednika in si poskušal čim bolj vtisniti njegovo podobo v svoj spomin. Priznati moram, ko se danes spominjam tistih trenutkov, in ti so danes natanko tako živi pred mojimi duševnimi očmi kot bi se pripetili komaj včeraj, da so name naredile še posebej vtis tiste njegove plave, sinje, iskrive in hkrati prodorne oči. Takrat nas je vse zajel neverjetno prijeten ambient, zanimiv in nedolgočasen pogovor, kar vse je znal tako čudovito ustvariti prav Tito tako pri tem srečanju kot tudi pri vseh ostalih kasnejših srečanjih z njim. Med razgovorom nam je zastavljal zelo direktna, konkretna vprašanja ki so nas presenečala spričo njegovega poznavanja snovi. Naj navedem samo eno takratno njegovo vprašanje s področja elektronike: zanimalo ga je, ali izdelujemo pri nas tranzistorje iz germanija ali silicija. Pri tem moramo povedati, da smo takrat šele slišali nekaj o silicijevih tranzistorjih. Seveda pa je takratna razprava v glavnem potekala okrog našega dela, okrog naših pogojev dela in o naših načrtih. Jasno pa je tudi, da je med pogovorom Tito govoril o številnih dogodkih in pripetljajih iz lastnega življenja, in spominjam se celo, da nam je pripovedoval nekatere podrobnosti in osebna doživetja iz bitke na Neretvi. Sploh je bila tematika naših pogovorov med tisto večerjo kar pestra in raznolika: pripovedoval nam je o svojem »poljedelstvu", ki ga goji na otoku Vangi, hkrati pa se je dotaknil tudi takšnih problemov kot je elektronika — skratka, in to moram predvsem podčrtati, z nami je govoril popolnoma enakopravno in prijateljsko kot navaden človek z navadnimi ljudmi. Seveda so tudi nas zanimala in tiščala podobna vprašanja, o katerih sem bil pravkar govoril, hkrati pa nas je tudi izredno zanimalo, odkod je bil naš predsednik tako dobro obveščen o vseh naših problemih in tehniških zadevah. Zato me je naša ekipa, kot najmlajšega, poslala v ogenj in sicer tako, da bi naj jaz vpraševal maršala in mu dajal ustrezne odgovore. Skratka, jaz bi naj bil pobudnik vsega. In seveda sem ga zato prav jaz vprašal, vprašal sem ga seveda posredno, ne naravnost, da se nam pač zdi kot strokovnjakom nenavadno, odkod pozna tolikanj podrobnosti s področja našega dela. Zelo jasno in glasno nam je Tito odgovoril, da pač mora kot vrhovni poveljnik vse te stvari dobro poznati. \£čerja je trajala precej pozno v noč in ob slovesu smo se dogovorili s predsednikom, da se bomo naslednjega dne spet videli in skupaj z našimi napravami in ladjo »Jadranko" odpluli na odprto morje. Naši nagrajenci Sklada »Borisa Kidriča« (Nadaljevanje s 3. strani) Zatem se je pričela odločilna bitka v razvoju — eno in pol letna borba proti motnjam.V tej fazi smo sodelovali z ASEO, ki ima na področju motenj v energetiki bogate izkušnje in že zgrajene generatorje za periodično proizvajanje motenj in izdelane ustrezne registrirne metode, katere smo uporabili. V fazi gradnje instrumentov za proizvodnjo frekvenčnih relejev so z Gantarjem sodelovali Vrhovec Božo, Korče Angelo, Zajec Jože in Topčin-ski Jovo. Izdelali so: — generator frekvenčnega skoka — TFF most — digitalni generator periode — in generator omrežnih prekinitev Zadnja faza pa obsega uvajanje frekvenčnega releja v proizvodnjo. Gantar je s pomočjo Bajuk Tomaža in ob sodelovanju referenta za izobraževanje iz TOZD TELA, Pivk Nevo organiziral tečaj, katerega se je udeležilo štirinajst inženirjev in tehnikov iz TOZD TELA. Tečaj je potekal enajst dni in obsegal tako teoretični kot praktični del v sami proizvodnji z vsemi potrebnimi demonstracijami frekvenčnega releja, ki so ga udeleženci izdelali sami. Tečaj so vsi uspešno zaključili z izpitom In za Lonec še nekaj podatkov o sami napravi: Digitalni frekvenčni rele je visoko profesionalne izdelave, kar pomeni, da so uporabljena keramična CMOS integralna vezja. Vsa kontaktna mesta so 'trdo zlatena. Prav tako so uporabljene izključno profesionalne komponente. V elektroenergetiki se uporablja za sledeče namene: — za razbremenitev elektroenergetskega sistema ob padcu frekvence — za ločevanje lokalnih omrežij pri padcu frekvence v sistemu — za zaščito turbin in generatoijev — za avtonatizacijo elektrarn Omenjena naprava, ki je že bila atestirana predstavlja del rednega proizvodnega programa v TOZD 0 poteku volitev DS SOZD in Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra Na nedavnih volitvah v vseh organizacijah SOZD Iskra je bHo izvoljenih 51 delegatov v DS SOZD, 22 delegatov pa v Odbor za samoupravni nadzor. A. V DELAVSKI SVET SOZD 1. Volilna enota Telekomunikacije, Kranj (12 delegatov) 1. Bešter Stane (Mehanizmi) 2. Gamberger Milan (TEN) 3. Josevski Peter (Stikala) 4. Krampi Mitja (Vzdrževanje) 5. Kurnik Matej (Orodjarna) 6. Leban Peter (TEA) 7. Luskovec Jože (ERO) 8. Pirnar Branko! Računalniki) 9. Sever Janez(Števci) 10. Sirk Silvana (Skupne službe) 11. Starc Janez (ATO 12. Vrhovnik Janez (IPT) 2. Volilna enota Avtoelektrika, Nova Gorica (5 delegatov) 1. Ambrožič Ivan (VZ) 2. Dobrila Gabrijel (GE) 3. Kavs Živko (AET) 4. Seliškar Vida (Žarnice) 5. Žerjal RobertfSkupne službe) 3. Vblilna enota Elementi, Ljubljana (5 delegatov) 1. Glavič Emil (KEKO) 2. Kranjec Žarko (Feriti) 3. Mak Albin (Polprevodniki 4. Metelko Ivan (Uporovni elementi) 5. Zorn Otmar (Skupne službe) 4. Vililna enota Široka potrošnja, Škofja Loka (5 delegatov) 1. Bergant Franc (Elektromotorji) 2. Korošec Boris (Sprejemniki) 3. Menart Ivan (Montaža) 4. Rajšek Mirko (Gosp. aparati) 5. Resnik Ivan (TV) 5. Volilna enota Avtomatika, Ljubljana (4 delegati) 1. Avbar Avguštin (Napajanja) 2. Bezek Viktor (Inženiringi) 3. Ivančič Angela (SVN) 4. Radoševič Jože (TELA) 6. Volilna enota Kondenzatorji, Semič (3 delegati) 1. Cesar Jože 2. Malnarič Anica 3. Metelko Marjan 7. Volilna enota Baterije Zmaj, Ljubljana (2 delegata) 1. Alibegovič F adil 2. Kranjac Zdenko 8. Volilna enota Iskra-Commerce, Ljubljana (3 delegati) 1. Borko Franc 2. Kobal Janez 3. Oblak Jože 9. Volilna enota IPDM, Ljubljana (2 delegata) 1. Adili Mitja (IKM) 2. Suše Irena (Bil) 10. Volilna enota CAOP, Ljubljana (2 delegata) 1 Aljaž Vinko 2. Močnik Frunci 11 11. Volilna enota Iskra Invest servis, Ljubljana (2 delegata) 1. Oberč Vesna 2. Rc man Rudi 12. Volilna enota Šolski center, Kranj (2 delegataa) 1. Aleš Milan 2. Volarič Jože 13. Volilna enota Skupne službe, Ljubljana (2 delegata) 1. Maksimovič Meta 2. Šavli Janko 14. Volilna enota Glasilo Iskra, Ljubljana (2 delegata) 1. Čolnar Janko 2. Ovsenik Mara B. V ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR SOZD 1. Volilna enota Telekomunikacije, Kranj (2 delegata) 1. Ješe Alojz (Mehanizmi) 2. Ziherl Peter (Števci) 2. Volilna enota Avtoelektrika, Nova Gorica (2 delegata) 1. Gruntar Milan (VZ) 2. Mlekuž Edi(VT) 3. Volilna enota Elementi, Ljubljana (2 delegata) 1. Božič Stane (Uporovni elementi) 2. Posavec Ivanka (Skupne službe) 4. Volilna enota Široka potrošnja, Škofja Loka (2 delegata) 1. Novak Jože (Antene) 2. Sever Benjamin (Prodaja) 5. Volilna enota Avtomatika, Ljubljana (2 delegata) 1. Plut Franc (Napajanja) 2. Šuc Stojan (Inženiringi) 6. Volilna enota Kondenzatorji, Semič (2 delegata) 1. Kočevar Dušan 2. Makovec Franc 7. Volilna enota Baterije Znaj, Ljubljana (1 delegat) Mayer Marjan 8. Volilna enota Iskra Commerce, Ljubljana (2 delegata) 1. Lendero Vojko 2. Modic Anton 9. Volilna enota IPDM, Ljubljana (2 delegata) 1. Pogačnik Jože (IKM) 2. Žargi Darinka (Bil) 10. Volilna enota CAOP, Ljubljana (1 delegat) 1. Stare Stane 11. Volilna enota Iskra Invest servis, Ljubljana (1 delegat) 1. Muraus Boštjan 12. Volilna enota Šolski center, Kranj (1 delegat) 1. Kordež Alojz 13. Volilna enota Skupne službe, Ljubljana (1 delegat) 1. Deželak Jože 14. Volilna enota Glasilo Iskra, Ljubljana (1 delegat) 1. Dimitrovič Marica POGOVOR Z AVGUŠTINOM CIUHO Pred pomembnimi nalogami bo treba poglobiti sodelovanje z 00 ZK, saj se je pokazalo, da je tak način izobraževanja posebno dobrodošel mladim komunistom." Po več letih uspešnega vodenja Iskrine mladinske organizacije je Miloša Pavlico pred meseci na tem mestu zamenjal dolgoletni mladinski aktivist — finomehanik v oddelku montažnih naprav v TOZD TELA Avguštin Ciuha. Težko ga je bilo dobiti za ta intervju, saj je dobesedno raztrgan med svojim osnovnim delom (v kratkem bo končal tudi srednjo tehniško šolo strojne smeri) in številnimi nalogami, ki jih od njega terja položaj predsednika tako številčne in aktivne mladinske organizacije, kot je v SOZD Iskra. Iskrina mladinska organizacija je v Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji med najbolj številčnimi in aktivnimi. Zato se je tudi prvo vprašanje nanašalo na to področje. ..Koliko je mladih v Iskri, ne bi mogel točno odgovoriti, vendar nas je približno polovica vseh zaposlenih. Pri vsej tej množičnosti pa se srečujemo z nasprotjem: v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah smo po številu dobro zastopani, vpliva za reševanje mladinskih specifičnih problemov pa nimamo kaj preveč velikega." In kje je vzrok? „Več jih je. Zlasti bomo morali v prihodnje nameniti dosti več pozornosti kadrovanju mladih v samoupravne organe ter aktivnosti teh mla- Avguštin Ciuha pri delu. Sovjetska delegacija v Iskri Gospodarska delegacija Sovjetske zveze, ki jo je povabil v Jugoslavijo zvezni komite za energetiko in industrijo, in jo vodi minister za elektroindustrijo SZ Aleksej Antonov, si je v petek, 21. aprila, ogledala Iskrine tovarne: ATC, Števce in Stikala v Kranju. Člani delegacije so se pohvalno izrazili o kakovosti naših izdelkov in strokovni usposobljenosti Iskrinih delavcev. Generalni direktor SOZD ISKRA Jože Hujs je delegacijo seznanil s proizvodnim programom SOZD ISKRA. V pogovorih na Izvršnem svetu SRS so poudarili, da obstajajo velike možnosti za povečanje izvoza proizvodov slovenskih delovnih organizacij v SZ. Iskra že pripravlja več novih pogodb. A Boc Obisk poljske vojaške delegacije dih delegatov. Osnovni problem je torej, vsaj tako menim, v tem, kakšnega človeka imamo v določeni samoupravni, ali družbenopolitični organizaciji." V letošnjem letu kongresov ZK je pozornost mladih v Iskri gotovo še kako usmerjeno v to področje!? ..Vsekakor. Naša neaktivnost bi bila nedopustna. Posebno pozornost bomo morali nameniti obravnavi pred in po kongresnih gradiv, zlasti pa uresničevanju teh materialov, saj smo v veliki večini mladinski aktivisti tudi komunisti, ta kongresna gradiva pa so konec koncev namenjena tudi vsem nam — delavcem." Morda na kratko se povrniva na lanske uspehe pa tudi težave, s katerimi se je srečevala Iskrina osrednja mladinska organizacija. ..Iskrina mladina je dosegla lani več uspehov in premikov pri uveljavljanju mladega človeka na vseh področjih in ravneh. Pri vsem tem pa bi rad ponovno poudaril, da je aktivnost mladine v veliki meri odvisna od kadrovskih sprememb v vodstvih mladinskih osnovnih organizacij. Poleg tega se srečujemo z velikimi razlikami med dejavnostjo posameznih osnovnih organizacij in koordinacijskih svetov po delovnih organizacijah." Na katerih področjih pa je mladina bolj izstopala? „Lani smo bili gotovo najbolj aktivni na športnem, kulturnem in družbenem področju. Organizirali smo tradicionalno srečanje mladih Iskrašev, katerega se je udeležilo okoli 800 mladincev iz vse Iskre, in je dobro uspelo. Podobna srečanja so imeli tudi po posameznih delovnih organizacijah in TOZD. Naštel bi lahko tudi na desetine športnih tekmovanj, k. so vsa po vrsti uspela. Nadalje je bila Iskrina mladina pokrovitelj številnih razstav mladih umetnikov, organizirala je teden kulture mladih Iskrašev, pripravila pa je tudi vrsto kvizov, tematsko vezanih na obletnice, katere smo praznovali lani. Na področju mednarodnega sodelovanja smo lani dosegli lepe uspehe, predvsem v sodelovanju s koroškimi Slovenci. Organizirali smo seminar ter izmenjali z mladimi Korošci vrsto obiskov s kulturno in športno tematiko. To sodelovanje bomo ohranili tudi v prihodnje." Kako pa je lani deloval marksistični krožek? „Čutiti je bilo določeno stagnacijo ali celo nazadovanje. Vzroke za to iščemo pospešeno ravno v zadnjem času in jih skušamo odpraviti. Za uspešno delo marksističnega krožka Kaj pa druge oblike izobraževanja? „Lani smo organizirali tudi dva seminarja, in sicer skupaj s sindikatom na ravni ZP. Podobne izobraževalne akcije je imela mladina tudi v delovnih organizacijah, hkrati pa smo se udeleževali seminarjev in političnih šol, ki so jih organizirale občinske in republiške konference ZSM Slovenije." Delovne akcije so gotovo ena izmed vidnejših in ponembnejših oblik aktivnosti mladih? ! ..Nedvomno. Podobno kot že nekaj let nazaj, smo imeli tudi lani svojo delovno brigado v Iskrinem kampu na Dugem otoku. Brigada je dobila za svoje delo vse priznanje in je opravičila pričakovanja. Poleg te akcije smo se udeleževali tudi drugih — repub Iiških in zveznih brigad, če pa k temu dodamo še vrsto lokalnih in internih delovnih akcij po Iskrinih TOZD, in krajih, v katerih so naše tovarne, vidimo, da smo mnogo naredili. Zal pa je lani nekoliko zamrlo brigadirsko sodelovanje na ravni Elektro in elektronske industrije Jugoslavije." Kako pa ocenjuješ lansko sodelovanje med vodstvom mladine celotne Iskre in posameznimi koordinacijskimi sveti po OZD? „Bilo je dobro. Nekoliko je zaškripalo le z KS ZSM IEZE, pa tudi to smo letos že zboljšali. Kritike nekaterih, da je sodelovanje slabo, so bil® bolj plod slabe obveščenosti in tudi morda slabosti v njihovem slabe rt1 delovanju." Kako pa je mladina sodelovala * drugimi DPO? ..Mislim, da kar dobro. Je pa se' veda tudi nekaj manj pomembnih i*' jem. V zadnjem obdobju je bil narejen velik korak naprej glede same enotnosti delovanja vseh DPO v SOZD Iskra. Mladi smo kot vsebinsko osnovo našega dela vzeli program sveta ZK. Rezultat tako dobrih odnosov so tudi skupni seminarji ter drug® srečanja in dogovori. Kaj pa republiška konferenca? „Z RK ZSM Slovenije dobro sodelujemo in nam pri našem delu pom®' ga. To sodelovanje pa bomo morali & okrepiti, kar bo v obojestransko korist." I Ob koncu pa še pričakovano vpr®',, šanje: kakšni so načrti za delo Iskrin® , mladinske organizacije v tem letu? „Naj jih le na kratko naštejem, s®j , boste o njih še dovolj pisali. M®" , pomembnejše naloge bi zlasti uvrsti' ] skrb mladih za boljše gospodarjenj®' ■ uresničevanje Zakona o združen®®1 delu, ustreznejšo kadrovsko politi^ ter uveljavljanje delegatskega sistem®1 idejno-politično izobraževanje, spr® jem mladih v ZK, obujanje tradi®1' NOV, organiziranje mladinskih d®j lovnih brigad, šport in kulturo ter marsikaj. Poudaril bi le še to, da rno^ breme delovanja mladine sloneti n osnovnih organizacijah zveze soci® stične mladine. |_ac|0 Drob®* Tovarno telekomunikacij na Labo-rah v Kranju je v petek, 21. aprila obiskala poljska vojaška delegacija, ki jo je vodil načelnik generalštaba general bronji Florijan Sivicki. Goste sta spremljala generalmajotja Petrič in Bunčič. Delegacijo sta na Laborah sprejela namestnik gen. direktorja SOZD Iskra Anton Stipanič in direktor kadrovskega področja Elektro-mehanike Ivan Cvar. Po razgovoru in predstavitvi nekaterih izdelkov iz Iskrinega vojaškega programa so si gostje iz Poljske ogledali proizvodnjo telefonskih central. Zanimali so se tudi za nadaljnji razvoj proizvodnje računalnikov v Iskri. Ob koncu obiska se je general Sivicki zahvalil za sprejem. V nadaljnjih pogovorih med strokovnjaki pa bodo odprte možnosti za tesnejše sodelovanje poljske industrije z Iskro, kar bo pripomoglo k še večjim dosežkom na področju elektrotehnike in elektronike, je poudaril Sivicki. Minister SZ A. K. Antonov na ogledu v A TC. Poljska vojaška delegacija med razgovori v A TC. INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Novo vodstvo mladinske organizacije Prejšnji teden je bila v Iskri Elek-“Omehaniki volilna konferenca koordinacijskega sveta 00 ZSM, na ktteri so izvolili novega predsednika j? sekretarja mladinske organizacije klektromehanike. Takoj po izvolitvi smo ju naprosili za kratek pogovor. Okrogla miza o glasilih v OZD in informiranju mladih Od 14. do 15. aprila je v Krškem potekala mladinska politična šola za informiranje, ki jo je pripravil Center za obveščanje in propagando pri Republiški konferenci ZSMS. V program omenjene šole so vključili tudi okroglo mizo o glasilih v organizacijah združenega dela in informiranju mladih. Okrogle mize so se poleg udeležencev šole udeležili tudi nekateri uredniki glasil v organizacijah združenega dela. Na njej pa so razpravljali o namenu glasil v delovnih organizacijah, vsebinskem konceptu teh glasil, obliki sodelovanja mladih pri kreiranju vsebine in stopnji informiranosti mladih delavcev. Že takoj na začetku je bila podana informacija, da je v naši republiki okoli 500 glasil organizacij združenega dela, od katerih pa večina ne opravlja svojega poslanstva. Vzrokov zato je več. Eden poglavitnih je gotovo ta, da imamo premalo profesionalnih novi-naijev, ki bi se v organizacijah združenega dela ukvarjali z informiranjem. Tako sedaj to področje vse prevečkrat pokrivajo razni pravniki, ekonomisti politologi in podobno, ki to delo opravljajo poleg svojega poklica. Tako informiranju ne posvečajo dovolj pozornosti, s čimer nastopi pomanjkljivo obveščanje, ki se ne more približati neposrednemu proizvajalcu — samoupravljalcu. Mi pa vemo, da mora vsaka informacija, podana preko gla- precej v koordinaciji dela 00, da se predlogi, in akcije posameznih osnovnih organizacij vsklajujejo med seboj. Tega doslej v naši praksi ni bilo, zato je bilo moč čutiti aktivnost le v nekaterih osnovnih organizacijah. Pričakujemo, da bo delo osnovnih organizacij zaživelo, ko bomo začeli delati po komisijah in preko njih koordinirati delovanje mladih v organizacijah ZSM v naši delovni organizaciji. Poglejmo primer: ena od nalog komisije za družbenoekonomske odnose je tudi reševanje stanovanjske problematike. Danes mladina v našem velikem kolektivu pri tem nima nobene besede. Le, če bomo delali v komisiji enotno, lahko pričakujemo aktivno delovanje naših mladih delavcev tudi na tem področju." Miro Erzin , LADO BITENC, novi predsednik 0ordinacijskega sveta: j. »Doslej smo v naši družbenopo-^ni organizaciji delali pretežno na r8aniziranosti, manj pa smo se posveti vsebinskim nalogam. To je bilo vU no, če smo hoteli poživiti delo v ecini osnovnih organizacij po tozdih, j1 Pred tem sploh niso delovale. Ven-]Qar °pažamo, da še vedno dela prema-Cj. ^ladih v teh osnovnih organiza-Jah, aktivnost 00 je usmerjena le na ° sekretariata ali predsedstva, kar .iebio^doeebofl.mdm Večji poudarek informiranju . Zainteresirali mlade delavce za y “Vno delo v mladinski organizaciji. ta namen bomo najprej organizirali tiM6 ^Portne I11 kulturne prireditve, i. tp pa bomo prešli tudi na idejnopo-ično delo. Mislim, da se mladina nes premalo zaveda svoje politične °či. Zveza socialistične mladine tudi o^paalo sodeluje z ostalimi družbeno-“tičnimi organizacijami. jjjJ^ARJAN POLJANEC, novi orga-sekretar koordinacijskega »Naša poglavitna naloga v prihod-J iri obdobju bo skrb, da bo koordi-t>ki svet osnovnih organizacij ZSM ž ničn° odigral vlogo, ki Pana. Njegove naloge se Z okrogle mize o vlogi glasil OZD in informiranju mladih. mu je kažejo V Tovarni TEA so se odločili, da z letošnjim 1. majem začnejo izdajati interne informacije, ki jim bodo dali naslov ..Informator delavcev tovarne TEA“. Z njim bodo obveščali vse delovne ljudi, pretežno pa delavke in delavce za strojem in na traku, o poslovanju njihove organizacije združenega dela, o delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij itd. Skratka, v njem bodo vse tiste informacije, ki so vsakemu delovnemu človeku predpogoj, da resnično lahko razpolaga z vsemi rezultati svojega dela in odloča o celotni družbeni reprodukciji. Ideja po izdaji internih informacij ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ ^ONTAŽNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA Medvedova 28 a z P i s u j e v skladu s 17. členom statuta prosta dela VODJE GOSPODARSKE SLUŽBE ^Posebnimi pooblastili in odgovornostmi (vodilno delo) ndidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še pednje pogoje: v's°ka strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 5 let delovnih iz-bl kušeni višja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 8 let delovnih izkušenj gL1®9 Pavedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralnopolitične vrline in va '.Ven odnos do samoupravljanja, sposobnosti vodenja, organiziranja in usklaje-Pja delovnega procesa. ho aVeC k° ,z^>ran za opravljanje razpisanih nalog za mandatno dobo 4 let, v delov-razmerje pa bo sprejet za nedoločen čas. °aiaša ^osta dela in naloge ^ SAMOSTOJNEGA PREIZKUŠEVALCA na montaži in umerjanju VF in TG naprav Vodja odseka za tehnično dokumentacijo 3- Montažnega tehnika zb VF naprave 4-Montažnega tehnika Za delo na montaži in preizkušanju avtomatskih telefonskih central 5i Knjigovodja i Soji: Ood i apd o ~ te^ln^*