120-LETNICAGASILSTVA V UUBUANI
Razvoj požarne obrambe
V  LJubljani bomo v maju mosecu praz-novali 120. obletnico ustanovitve -Ljub-Ijanske prostovoljne požarne obrambe.« Ta obletnlca je pomembna v kasnejšjh letih tudi za ustanavljanje okoliških gasil-skih društev in je tudi zametek poklicnlh gasilcev v Ljubljani.
Gasilsko druStvo Ljubljana - mesto in Mestna gasilska zveza bosta tej visoki obletnici dala tudi zunanje obeležje, saj delujeta sedaj v Ijubljanskih občinah 102 gasilska društva. 26 industrijskih gasilskih društev in poklicna bngada, v katerih )e včlanjeno preko 6000 operativnlh članov in 5600 pionirjev in mladine.
Za požrtvovalno, nesebtftno in humano delo gasilcev, kl so skozi 120 letno dobo delovanja užlvati podporo krajanov je prav. da se spommmo teh začetkov, ki so še kako povezani s slovenstvom in huma-nostjo njenih čtanov.
Druga polovica 19. sloletja je prinesla v slovenske dežele velike družbene, go-spodarske in politične spremembe. Razvi-le so se manufakture, tovarne, rudniki, gradile so se Železnice, vefiala se je trgovi-na in promet.
V  času taborskega gibanja in z n\imi povezana zavest se je v Ljubljani ustanovi-la leta 1870 »Ljubijanska prostovoljna po-žarna obramba-
Prvi člani odbora so blli takratni po-membni možje. ki so tudi gmotno poma-gali pri delovanju društva. vendar z osnov-nim poudarkom na humani dejavnosti, ka-teri so se morale podrediti nacionalna, politifina in druga vprašanja posameznih čianov, Tako so v dmštvo pristopili Ijudje razlifinih narodnoati in pokticev: Sfovenci, Italijani, Nemcl in Madžari. Delo v društvu zarad! tega ni bilo moteno, saj so že v zas-novi zahtevali, da lahko sodelujejo samo tisti. ki jim je pn srcu pomoč Ijudem v ne-sreči.
Prva naloga društva ]e bila, da so se dobro organizirali in notranje utrdtli, zato so organizirali moStva po vojaško v čete, nabavili uniforme ln se urili po specialno-stih {brizgalničarji, plezalci in varuhi).
Naznanilo požarov in alarmiranja gasil-cev je bilo organizirano tako, da so na gradu tmeli posebnega stražarja, ki je s stretl s topa naznanjal požare in btli so plat zvona.
V  dmštvu so imell tudi notranja trenja med  nemSko  In slovensko usmerjenlmi Člani. vendar pa so slednji Is prevladali. To se ]e pokazaio že leta 1880, ko je na slo-venskem   sprevodu   skozi   mesto   Ignac Merhar poveljeva! v slovenskem jeziku.
DruStvo je detovalo v prostorih na dvo-rišču magistrata, vendar so že leta 1882 izraziti željo o novern domu, ki ga je mest-na skupSčina podprla in pričeli so z iz-gradnjo Mestnega doma. Slavna otvoritev je bila leta 1899, to pa je tudi zaključek obdobja za uveljavitev slovenstva v dru-5tvu, čeprav so bili še vedno močnl pritiski s strani nemško usmerjenih skuptn. Po-membno je omeniti tudt začetek izdaje
Casopisa GASILEC v letu 1897, ki je izhajal v slovenskem in nemškem jeziku. Ljub-Ijanski prostovoljni gasilci so bili tesno povezani z reševalno službo. zato je leta 1903 začela deiovati v sklopu društva tudi reievalna postaja, za katero je znameniti gasilec Fran Barle napisal posebna pra-vita.
Požarna obramba je tako v Ljubljani po-časi vendar vztrajno rasla, se razvijala in strokovno urlla. Ovira so btli le notranji odnosi med nemško in slovensko usmer-jenimi čiani, zalo se je odbor odločil, da razpusti požarno obrambo in ustanovi »Ljubljansko prostovoljno gasilsko in re-Sevalno službo.- Leta 1913 so za nafielni-ka izvolili Josipa Turka. To obdobje je značiino po strankarskih razprtijah med liberatci in klerikalci, vendar je načelnik Turk odlofino poudarjal. da je treba vse strankarske težnje pustiti zunaj društva in pozival članstvo k enotnosti.
Mednarodna napetost je vse bolj rastla in Izbruhniia je prva svetovna vojna. Oelo v društvu je teklo naprej, vendar v odsot-nosti mnogih članov. Skoraj polovica čla-nov je bilo vpoklicanih v vojsko, ostati pa so biti predvsem angažirani pri reševal-nem delu pri Rdečem križu in javnem zdravstvu.
Konec vojne je družtvo pričakalo precej oslabljeno, vendar je s prihodom prežive-lih biv&ih Clanov ponovno zaživelo in se vključilo v manife&tacije za novo državo - Jugoslavijo.
Leta 1921 so v Mestnem domu organizi-rali prvi vaditeljski tečaj, katerega so se udeležili članl društva in IGD iz Tobačne tovarne. To je prvi poizkus organiziranega Solanja. urjenja in teoretičnega dviga zna-nja Članstva na Siršem območju.
To leto so na magistratu ustanovili refe-rat za gasilstvo. Občinski možje so bill preprtčani, da takšna oblika gasitstva ne more vač zadovoljiti potreb razvijajoče se Ljubljane, zato so ustanovili poklicno ga-stlsko enoto. ki je imela svoje prostore v Mestnem domu. Dobili so modemo opramo, med drugim tudi »avtotren« in avtomobilsko motorno brizgalno. S tem pa se je zaključilo prvo obdobje Ljubljan-skega prostovoljnega gasilnega in reše-valnega društva, ki je s svojim delom v le-tih 1904 do 1922 dvignilo gasilstvo tako visoko, da je bilo moč ustanoviti tudi po-klicno enoto.
Za prostovoljne gasilce je bilo značilno pomanjkanje finančnih sredstev, zato so se obrnili na meščane za podporno člana-rino. organizirali so razne prireditve. vese-hce in »božičnice«. Ta dejavnost pa je povzročita nesoglasja med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci, kar so politiki izkori-stili in predlagali, da se Mestni dom v celo-ti prepusli poklicnim gasilcem.
Člani društva so ogorčeno zavrnili to zahtevo in v teh kritičnih trenutkih ponov-no izvoiiti za načelnika Josipa Turka, ki mu je detno uspeto zgladiti spore \n neso-glasja.
Leta 1933 je prineslo nove spremembe, ko je bil sprejet nov gasilski zakon. Dru-štvo se je preimenovalo v -Prostovoljno gasilsko Četo Ljubljana - mesto-.
Napeta mednarodna situacija se je poz-nala tudi pri delu v društvu, saj so pričeti z vajami za prtmer vojne. Gasilci so se seznanjali z vojnimi strupi, z reSevanjem ob bombnem napadu. o zaščiti prebtval-stva in drugem. Po nekaj dneh aprilske vojne leta 1941 so Ljubljano zasedli Italija ni, ki niso poznali prostovoljnega gasil stva. in so prepovedaii deiovanje društva.
Po kapitulaciji Italije so Nemci prevzeli poveijstvo, obnovjli gasilski korpus in de-lovali skupaj s poklicnimi gasilci. Tako je tudi ostalo do kapitulacije Nemfiije. Na-rodnostni duh je vseskozi prežemal dru-Stvo in se je kazal tudi v teh usodnih časih. Mnogi člani so se vkljufiili v OF in delovali po njenih smernicah.
V povojnem obdobju ntso btli v zaftetku dani pogoji za obnovitev drufitva. V začet-ku leta 1949 pa so se težnje bolj izrazile, in se je zbralo že preko 30 članov, ki so na občnem zboru sklenili, da zberejo opremo in orodje pri ostalih okoliških društvih. ki je imelo oznako prejšnjega njihovega dru-štva.
Društvo je dobilo naza) tudi oba avto-mobila. ki sta bila zelo poškodovana in skoraj nevozna. Po obnovitvi se je društvo imenovalo »Prostovoljna gasiiska četa Center.«
Društvo se je v nadaljnjih lelih kadrov-sko močno okrepilo. Pridobili so nove fila-ne, članice in pionirje, organizirali so stro-kovno izpopolnjevanja in sedež društva preseiili na Ambrožev trg 3. Kljub finanč-nim težavam so uspeli z raznimi akcijami nabaviti sodobnejšo opremo in vozila. Društvo se ni pokazalo samo na konkret-nih akcijah. ampak so čtani sodelovaSi na raznih prireditvah kot redarji, opravljali so gasilske straže. dejavnost usmerili v de-lovne organizacije, kjer so urili in učili delavce in si tako pridobili precejšen ugled. Svojo dejavnost so podredili nafie-lu: »čim večja je preventivna dejavnost, tern manj bo požarovl«
V  letu 1970 je društvo slavnostno pro-slavilo 100. obletnico obstoja. Na paradi so sodelovali poleg gasilcev iz vse Slove-nije, tudi enote JLA, milice, enote CZ in Rdečega  križa,  taborniki  in dtmnikarji. Onjštvo se Je vse bolj povezovalo s krajev-nimi skupnostmi pri urjenju gasilsko teh-nrčnth enol civilne zašfiite. Posebno po-zomost so posvetili mladincem, ki so se vključili v te enote in jih tudi pritegnili k delu v društvu.
Kljub vrzelim, ki so nastajale v vrstah društva, ko so se poslavljali od svojih zve-stih članov. so z organiziranim pristopom pridobill nove člane, ki bodo nadaljevali 120. tradicijo. Ta visoki jubilej naj bo zah-vala vsem članom, ki so v tej dolgi dobi sodelovali v društvu in sledili geslu: »V SLUŽBI UUDSTVA - NA POMOČ!«
FRANC SEVER