lis. Št. — S. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3-— V Ljubljani, nedejla 22, januarja 1922- Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 48 K. Letno 576 K. Inozemstvo: Mesečno 68 It. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna ram vrsta za enkrat 2 K. večkrat popust. JUGOSLA Ksi m °bycztii ■ p0*< euČe'iškj Uredništvo: Wolfova ulica M. Telefon 360 Uprava: Marijin tre; 8. čeleion 44 Zadule umpepela Benedikta XV. NASPROTUJOČE SI VESTI O PAPEŽEVI SMRTI. — ŽALNICA V NEMŠKEM PARLAMENTU. Rim, 21. jan. Ob 7. zjutraj so se nuncijature brzojavno obvestile, da papež umira. Rim, 21. jan. Ob 6. zjutraj so došli v bolniške sobe sv. očeta kardinal Georgi, prefekt za ceremonijo mons. Respigi, hišni prelat Ceccia-Domini-oni in poveljnik nobel-garde knez Aldo-Brandini. Kardinal Georgi je pričel molitve za umirajoča. Zdrav-steno stanje papeža se vedno bolj slabša. Rim, 21. jan. Ob 8.30 zjutraj je bilo izdano nastopno poročilo o bolezni sv. Očeta: Zdravstveno stanje sv. očeta se je danes ponoči poslabšalo. Bolnik je prestal zelo nemirno noč brez spanja. Proces v pljučih se ie razširil. Temperatura 38.4, žila 120, dihanje 60. Podpisi: Marchiafa-va, Piagnami, Cherubini, Batistini. Beriin, 21. jan. (Wofi). Po došlih uradnih vesteh je danes dopoldne umrl papež Benedikt XV . Rim 21. jan. Ob 11.30 je posetil papeža kardinal državni tajnik Gaspari. Ob trinajstih je izjavil papežev telesni zdravnik, ko je zapuščal bolniško sobo, da je položaj skrajno resen. Smrt očeta je vprašanje nekaj ur. Po kon- sultaciji se je papežovo stanje nekoliko zboljšalo. Prosil je, naj ga puste počivati, nakar je zaspal. Zdravniki so bili nad tem nepričakov :.n preokre-tom bolezni zelo prc:\ ni. Ako bo trajal spanec, ki je ' dal papeža, tri do štiri ure, ni i:’• ' eno, da pa- pež prestane krizo. — ■ ripomba uradnega poročevalskega urada: Po tej vesti bi bilo poročilo, ki ga je označil Wolffov urad kot uradno, da je sv. oče dopoldne baje umrl. napačno. Rim, 21. jan., ob 13.15. Papež je spal 40 minut. Ko se je zbudil, je zahteval hrane. Použil je nekaj zdrobove juhe in vina. Spanje ga je očividno zelo pomirilo. Vendar sodijo, da je vsako upanje zaman. Rim, 21. jan. ob 17. Popeževi zdravniki priobčujejo nastopno poročilo: Položati sv. očeta se je popoldne zopet poslabšal. Dihanje je vedno bolj otežkočeno. Delovanje srca je vedno šibkejše. Berlin, 21. jan. Kakor sporoča Wolffov urad, doslej, to je do 17.30, še ni direktnega potrdila v Berlin dospele vesti o smrti papeža, ki je dala predsedniku državnega zbora povod za žalnico. Minister ds9. Kumanudi e fteasalrcem iP&Soiali&B Jy$©$8awile. finančno stanje naše države zelo zboljšalo.« — Na nadaljnja vprašanja časnikarja glede morebitnih novih ali povišanja starih davkov, je odgovoril minister: »Zagotavljati Vas morem, da vlada nikakor ne misli povišati davkov. Kasneje pa se bo to moralo zgoditi, toda le v slučaju ako v proračunu predvideni dohodki ne bodo zadostovali za kritje izdatkov in pride tako naš budget z ravnotežja.« — Dr. Ku-manudi je nadaljeval: »Kar se tiče Vašega vprašanja glede stabiliziranja naše valute, Vam moram reči, da je tečaj dinarja predvsem odvisen od zboljšanja našega prometa. Ako to dosežemo, se bo naš izvoz prav gotovo dvignil, in povečani izvoz bo v našo državo prinesel več tujih deviz. Njihovo trgovanje na borzi mora na vsak način blagodejno uplivati na tečaj dinarja. V mesecu decembru in januarju ni vlada najela nikakega posojila pri Narodni banki. Da se naše finance temeljito sanirajo, je glavni pogoj, da se doseže ravnotežje v državnem proračunu in da se sklene posojilo v inozemstvu.« Beograd, 21. jan. (Izv.) Sotrudnik »Vremena« je posetil finančnega ministra dr. Kosto Kumanudija in imel z njim razgovor o finančnem položaju naše države. Novinar se je zlasti zanimal za naše posojilo v inozemstvu in za morebitno povišanje davkov. Na tozadevno vprašanje je dejal dr. Ku-manudi: »Vprašanje sklenitve našega posojila stoji dobro in se bliža povoljni rešitvi. Pogajanja z zastopniki bank so zelo intenzivna. Upam, da se bodo v najkrajšem času končala. Javnost bo o stanju vprašanja obveščena, čim se končajo predhodna pogajanja.« — Na vprašanje dopisnika, v kaki smeri se bo gibala finančna politika nove vlade, je odgovoril finančni minister: »Vlada smatra kot glavno točko svojega finančnega programa proračun, ki ga je predložila narodni skupščini (v razpravo) in ki se sedaj pretresa v zakonodajnem odboru. Vlada bo nastojala na tem, da pride načrt proračuna za leto 1922 čimprej na glasovanje. Ker predvideva proračunski načrt ravnotežje med prejemki in izdatki, smatram, da se bo z njegovim sprejetjem Odgovor ministra NlniKa o povratku Zite na Madžarske. Beograd, 21. jan. Odgovor ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča na vprašanje poslanca dr. Litkiniča o vesteh glede zopetnega prihoda razkra-Ijice Zite na Madžarsko: »G. narodni poslanec dr. Lukinič mi je stavil ta-le vprašanja: 1. Kakšnja poročila imate o zopetnem prihodu bivše cesarice in kraljice Zite na Madžarskem; 2. Ali •te storili potrebne diplomatske, korake, da se prepreči ta vrnitev; 3. Kako mislijo o tem naši zavezniki? Na ta vprašanja mi je čast dati nstopni odgovor: Kr. vlada ima res z raznih strani poročila, da obstajajo kombinacije o povratku bivše cesarice Zite na Madžarsko in da te vesti niso brez podlage. V današnji situaciji so iznenadenja vedno mogoča. Razumevajoč vso resnost takega koraka je vlada že naročila našemu poslaniku v Budimpe-*ti, da skupno s češko-siovaškim in romunskim poslanikom napravi pri madžarski vladi korake in ji predoči y*o resnost posledic, katere bi madžarska vlada izzvala, ako bi se ponovil ta dogodek. Razen tega je tudi italijanski poslanik grof Manzoni dobil °d svpje vlade navodila, da v zrnislu protibnbsburške konvencije, sklenjene v Rapallu, osi glede s la *ne v 'stiku z našo vlado e»?PPvazu,:':ic akcije, ki bi se itne-vrsiti dalje. Brez dvorna je, da bo takrat tudi poljska vlada v tem vprašanju solirku-i ’ ‘ " ški konic nami. V vel veleposiam- tercnct zastopane sile so že storile v Budimpešti resen korak,' sličen onemu, ki emu ga storili mi. Gospoda! »matramo, da je vprašanje oblike vla- davine na Madžarskem, ali naj bo tam republika ali monarhija, čisto notranje vprašanje Madžarske. Nihče nima pravice mešati se v to vprašanje, toda povratek Habsburžana na madžarski prestol ni notranje madžarsko vprašanje. Tiče se cele Evrope, posebno nas, madžarskih sosedov, da se v našo bližino ne povrne režim, ki je s svojo eksistenco in svojo neposredno akcijo izzval to strašno svetovno klavnico. To je dobro znano in edino s tem sc more pojasniti ta nenadna in neodoljiva ljubezen gotovih madžarskih krogov napram habsburški dinastiji. Ako bi bilo to čisto notranje madžarsko vprašanje, bi novi čas že davno razbil uda-nost napram habsburški dinastiji, ki se nikdar ni vzdržavala z ljubeznijo državljanov, temveč samo po sili avtoritete državne oblasti. Ne podcenjujemo pomena dobrih sosednih odno-šajev napram madžarski. Mislim, da je to tudi v njeno korist. Zato je bila naša dolžnost, da resno opozorimo Madžarsko na take korake, ki bi po-menjali nevarne pustolovščine. Pri prejšnjem poizkusu je naš opomin podpirala delna mobilizacija in koncentracija naše vojske na madžarski meji. Obremenili smo se z izdatkom v znesku nekoliko sto milijonov dinarjev, da bi na eni strani meje razumeli vso resnost take situacije. Toda, ko so nastopili to pustolovstvo računajoč s tem, da bi mogli iz naše države dobiti moralno ali kako drugo podporo, so morali biti popolnoma razočarani. Celokupno naše časopisje in SEJA NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 21. jan. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine sta med drugimi govorila Protič in dr. Kukovec, čijili govora sta vzbudila precejšnjo pozornost. Zanimivo je, da je Protič, čigar oseba stopa zadnje tedne vedno bolj v ospredje in o katerem se sodi, da se približuje Pašiču, na drugi strani pa skuša pridobiti hrvatske separatiste, da opuste svojo dosedanjo negativno politiko in prenehajo s pasivno rezistenco, nastopil prvič v zbornici, odkar je bila sprejeta ustava. Protič je podal v svojem današnjem govoru nekak ek-. spoze o političnem položaju in med drugim zahteval tudi revizijo ustave. (Podrobnosti o današnji seji, ki je sigurno velikega političnega pomena, piročmo v prihodnji številki. Op. ur.) PRIPRAVE ZA KRALJEV PRIHOD V SPLIT. Beograd, 21. jan. (Izv.) V Splitu se delajo velike priprave za sprejem kralja Aleksandra. Govori se, da prideta s kraljem v Dalmacijo tudi romunska kraljica in njena hči Marija, zaročenka našega vladarja. URADNI POSET KRALJA NA ROMUNSKEM DVORU. Beograd, 21. jan. (Izv.) Kralj Aleksander odpotuje dne 20. februarja v Bukarešto, kjer bo oficijelno posetil romunski dvor. Na tem potovanju ga bosta spremljala med drugimi tudi ministrski predsednik Nikola Pašič in minister za zunanje stvari dr. Mom čilo Ninčič. IZMENJAVA BRZOJAVK MED PAŠIČEM IN NOVIM ROMUNSKIM MINISTRSKIM PREDFEDNlKOM. Beograd, 21. jannuarja. O priliki sestave svoje vlade je ministrski predsednik g. Bratianu poslal mini strskemu predsedniku Pašiču nastopno brzojavko: »Kot veren tolmač nove romunske vlade izražam željo za razvoj prijatelskih čustev in velikih skupnih interesov naših dveh držav. Uverjen sem, da bomo pri tem poslu našli dragoceno sodelovanje Vaše ekscelence. Bratianu..« — Ministrski predsednik g. Pašič je brzojavno odgovoril takole: »Uverjen, da bo naše sodelovanje v službi naše zveze prinesla našemu narodu korist, kakor dosedaj, hitim, da se v imenu vlade SHS in svojem imenu zahvalim Vaši ekscelenci za želje, izražene o priliki sestave Vaše vlade. Prosim Vas, da raztolmačite kolegam moje najsrčnejše prijateljstvo. Pašič.« KONFERENCA MED MUSLIMANI IN DEMOKRATI O davkih V BOSNI. Beograd, 21. jan. (Izv.) Včeraj so delegati muslimanskega kluba, Hras-nica, Korkut in Kapetanovič konferi-rali z zastopnikom demokratskega kluba Davidovičem in dr. Marinkovičem o sporazumu z vlado glede davkov v Bosni in Hercegovini. Govori se da bo memorandum, ki ga nameravajo poslati vladi vseboval le komentar sarajevske resolucije. JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA NA GENOVSKI KONFERENCI. Beograd, 21. jan. (Izv.) V parlamentarnih krogih govorijo, da bosta našo državo zastopala na gospodarski konferenci v Genovi kot oficielna delegata ministra dr. Marinkovič in dr. Markovič. RADIKALNA STRANKA V NOVEM SADU SE RAZKRAJA? Beograd, 21. ian. (Izv.) Današnja »Pravda« piše, da se je krajevna organizacija radikalne stranke v Novem Sadu začela razkrajati in da je nekaj članov izstopilo iz glavnega odbora. Kakor javljajo iz Sombora, niso izstopili ti člani samo iz odbora, ampak tudi iz krajevne organizacije radikalne stranke. w se ne vračajo s priložiti znamko 1 odgovor. Sarami praresi. Glasovi nravstvene in verske vesti, ki vzdržuje}- r' r:eško telesno in duševno zdravje, ki odločujejo o življenjski sreči in ki končno zaokrožujejo tuzemsko bivanje, so danes zaglušeni po irenotnem in površnem uživanju nebrzdanih libcrtinskih nagonov. Mnogo plati človeškega življenja, tako individualne kakor socijalne, izkazujejo plitvo stanje životvornih pobud. Zato imamo nerešljivo socijalno krizo in ž njo tesno zvezano bolno gospq-darstvo, v trgovskem delovanju nahajamo pomanjkanje sleherne poštenosti in zmernosti, družinsko življenje peša radi pomanjkanja moralne inspiracije, mlado pokolenje je prepuščeno neposrednemu vplivu moralne dekadence njene okolice, narod v celoti pa se ne more povzpeti k prerojcvulnemu izpopolnjevanju tistih duhovnih podlag, iz katerih edino poteka resnično in plodno človeško življenje. . .. Tudi če človeškemu rodu ne postavimo tistih podlag, ki jih učijo verstva in uvažujerno le pragmatistično načelo največjega tuzemskega uspeha in najsrečnejšega življenjskega udejstvovanja, moramo spoznati, da je v smislu izkušenj globoke človeške modrosti smatrati nravnost in vest kot tista činitelja, ki v narodu in v posamezniku utemeljujeta učinkovito življenje. uQ Ako hočemo torej spričo važnosti nravstvenih činiteljev za človeško življenje in pa z ozirom na sedanjo moralno dekadenco zastaviti svoje lečilne moči, moramo nevarnosti najprej poiskati njeno bistvo. Nravnost in nenravnost niso toliko dejstva individualnega življenja. Ona izražajo socijalne sile, ki delujejo v gotovi dobi kot nekake družabne psihoze, katerim so prepuščeni posamezniki in cela družba. Širokopotezno nravstveno delovanje mora zasnovati in razširiti socijalno psihozo nravstvenega življenja v narodu, v naši mladini, v naši družbi. Tako vplivanje na družbo in narod je povsem mogoče, kajti verske inspiracije in verski načini življenja se prenašajo od rodu do rodu samo potom socljalnih naprav, ki vzdržujejo tako psihotično versko razpoloženje. Ravno tako so socijalizem in nacijonalizem psihotična razpoloženja, katerim se posameznik nehoteno vdaja in ki obvladujejo delovanje celih narodov. Mi vsi vemo, da je nravno samoizpopolnjevanje trudapolna zadeva, ki jo zmore in vzljubi samo najožje število ljudi. Tudi v bodoče bo ostalo pri dosedanjem neznatnem kvocijentu samotvornih moralnih oseb. Dalje so učinki individualnega razširjanja nravnih idej pičli. Glavno pozornost ji obrniti socijalnim ustanovam kot takim in tistim socijološkim činiteljem, ki ustvarjajo moralno ozračje, ki oblikujejo poprej narisano nravstveno psihozo v gotovi družbi, tako, da zraste in živi posameznik nevedoma v določenem nravnem idejnem krogu in pa v nravnih oblikah, ki jih predpisuje socijalnosi sama. To je bistvo vprašanja nravnega preporoda našega naroda in rasto* čega rodu. Spričo ljudi in dejanj, ki nesebično ali pa kakorkoli pobudeni, delujejo z besedo in žrtvovanjem za nravstveni prerod slovenskega naroda se živo kaže, da ni še prazna ljubezen do bližnjega in do naroda kot žive vsoti trpečih in življcnjehlastajočih duš. precizno izvedena mobilizacija naše vojske je pokazala, da je v tem trenutku zunanje nevarnosti navdahnil ves nas narod od Triglava do Prespan- skega jezera isti duh. Zaradi tega ni lahko verovati, da bi bila še sedaj na madžarskem: ljudje, ki bi potegovali svojo državo v konflikt, ki bi sedaj utegnil biti katastrofalnega značaja. To je, kar sem imel odgovoriti na vprašanje g. poslanca dr. Lukiniča. POGAJANJA ZA RAZVELJAVLJENJE SEKVESTROV NAD JUGOSLOVANSKO IMOVINO V AVSTRIJI. Beograd, 21. jan. (Izv.) Pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo glede razveljavljenja sekvestrov nad imo-vino bivših avstrijskih, sedaj jugoslo-slovansklh državljanov v Avstriji, so se odgodila, ker so naši delegati iste osebe, kakor za pogajanja z Madžarsko. Ko se konča konferenca med Jugoslavijo In Madžarsko v istem vprašanju, kar se zgodi v kakih desetih dneh, se bodo porazgovori z avstrijskimi delegati nadaljevali. JADRANSKA ŽELEZNICA. Beograd, 21. jan. (Izv.) Načrt ameriškega konsorcija, ki je, kakor znano, stavil jugoslovanski vladi ponudbo za gradbo jadranske železnice, predvideva progo Beograd-Valjevo-Metkovič-Spllt. ROMUNSKA ZUNANJA POLITIKA OSTANE NE1ZPREMENJENA. Bukarešta, 21. jan. Lista »Dimi Neata« in »Universul« sporočata, da je novi minister zunanjih poslov Duca brzojavno naročil vsem romunskim zastopništvom v inozemstvu, naj dotičnim vladam sporoče, da ostane romunska zunanja politika nespremenjena. Vlada vstraja v tesnem prijateljstvu z državami, na strani katerih sc je v vojni borila, in, bo pokazala drugim državam svojo dobro voljo. Dosedanji odnošaji se bodo vzdrževali in ojačili. ŽITA ZAPUŠČA ŠVICO. Bern, 20. jan. Bivša cesarica Žita zapusti Curih v soboto. Otroci ji bodo sledili v nekoliko dneh. Bern, 20. jan. (ŠBA.) V sredo popoldne so imeli diplomatski zastopniki Francije, Italije in Anglije v Bernu z načelnikom političnega departementa razgovor, v katerem so mu naznanili, da je poslaniška konfeVenca sklenila, obvestiti bivšega cesarja Karla in bivšo cesarico Žito o tem, da.fei ime! vsak poizkus 7. njiju strani v s vrhe v/postave monarhije za posledice internacije na oddaljenem otoku Mudojra. Portugalska vlada ie bila na prošena izročiti ta sklep bivšemu cešarju Karlu. Omenjeni zastopniki entente so orosili poli- tični departement, naj izroči bivši ce< sarici Žiti enako se glaseče note. Opb rajoč se na to prošnjo je politični ete partement obvestil Žito o korakih trelj diplomatskih zastopnikov. AFERA BANCE Dl SCONTO. Rim, 21. jan. Ministrski predsed-nik je sprejel včeraj deputacijo upnt* kov Bance di Sconto, katerim je izjavil, da ni mogoče direktno posredovanje države v svrho konsolidacije banke. DVOBOJI RADI DEBATE V MADŽARSKI NARODNI SKUPŠCNI. Budimpešta, 20. jan. Vsled včerajšnjih dogodkov v narodni skupščini je nastalo več častnih afer. Poslanec Goemboes jc dal pozvati na dvoboj posl. Benitzkcga. Predsednika Gala so pozvali na dvoboj poslanci Friedrich, Benitzkiv in Dimich, Dvoboj med Goctnboesom in Benitzkym se izvrši že jutri. Razkorači velikega shoda sa nravni prered. V nedeljo 22. januarja v veliki dvorani Uniona. Začetek ob 9. uri dopoldne in ob pol 3. uri popoldne. Govori: Univ. prof. K. Ozvald: K tvornim silam življenja. Dr. Anton Brecelj: Temelj preroda — družina. Doc. dr. Ivan Robida: Alkoholizem — ljudska bolezen. Nadzornik Iv. Bezeljak: Alkohol in mladina. Nadučitelj Al. Kržišnik: Vzgoja mladine k dostojnosti. Puof. Fr. Jeran: Vzgoja inteligence. Gospa Marija Bartolova: Žena v boju proti nenravnosti. *-Gdč. Franja Petrič: Boj nenrav- nosti. Dr. Janko Anteje: Surovi Slovenec in njegova kletev. Dr. Vah Rožič: Problem rešitve Vmes šc drugi krajši govori. Posebe se ne bo vabilo. Povabljeni in dobrodošli vsi, ki imate srce za ljudstvo! j- prirodni težiščnici; sleherni bo zahteval, da temelji država tudi na njego-govi. S tem moramo računati, in to moramo tudi sprejeti kot edino zdravo podlago harmoničnemu razvoju države kot celote. 0 Miinji in notranji nlii. Govor poslanca Antona Brandnerja v narodni skupščini. Za pravice Koroških Slovencev. Na tem mestu bi se omenil neko drugo državo, o kateri se včeraj ni govorilo. Mislim, da nekateri tovariši poslanci ne smatrajo za zadosti važno omeniti s tega mesta Nemške Avstrija, ker je ta država majhna in stoji takd-rekoč pred bankerotom. Toda važno je s tega mesta omeniti Avstrijo bas radi tega, da vidimo, da se antanta bolj ozira na to Nemško Avstrijo nego na svojo lastno zaveznico Jugoslavijo. Mi smo imeli priliko to že večkrat okusiti. Zlasti pa, ko se je š'o za nato ozemlje, za slovensko ozemlje na Koroškem. Videli smo, da se je postavila antanta na stran Nemške Avstri- | je in nam vsilila plebiscit, da Si je v , tistem ozemlju, za katero je šlo, 95% 1 našega slovenskega prebivalstva. Tam j se je postavila antanta na stran Av- i strije, zlasti pa je pri tem stala na strani Avstrije Italija, ki je intrigirala proti nam Jugoslovanom povsod, kjet je le mogla. Italija je Avstrijo podpirala ne samo moralno, ampak tudi ma-terijelno, kar so dokazale avstrijske novine, ki so se javno zahvaljevale po plebiscitu Italijanom za usluge, ki so jim jih ti izkazali za časa plebiscita. Torej Italija je povsod, na vseh koncih in knjih, kjer je le mogla, intrigirala piO.i nam, da smo imeli izgube najprej na severu, potem pa še na jugu. Treba je, da tukaj konstatiramo, da Avstrija ne izpolnjuje svojih dolžnosti napram narodnim manjšinam, in da naša vlada do danes tozadevno, osobito kar se tiče kulturne strani, ni napravila n.ebenega koraka. Poudariti moram, da je lansko leto sicer intervenirala radi preganjanja koroških Slovencev pri dunajski vladi ali glede kulturne strani, glede naših šol in drugih pravic naših narodnih manjšin sc do danes ni storil noben korak. Tu imam zahteve dveh slovenskih poslancev Koroške, ki sta jih stavila na avstrijsko vlado, da se Slovencem dovolijo šole in ostale narodne pravice, To je najboljši dokaz, da naši ljudje nimajo tam nikakih pravic. Na podlagi poročila višjega šolskega sveta v Ljubljani bom dokazal, da mi Nemcem v naši državi dajemo te pravice. Ce bi mi Nemcem ne dali šol, potem bi bilo razumljivo postopanje Nemše Avstrije proti našim ljudem. Toda tu imam dokaze, da imajo Nemci zadosti šol. Tako imajo n. pr. na realni gimnaziji v Ljubljani 6 vzporednic, dekliško meščansko Šolo v Mariboru s 5 razredi, 3 vzporednice na deški meščanski šoli v Mariboru, dalje v Celju in Ptuju po 1 meščansko vzporednico. Nadalje imajo 15 samostojnih nemških ljudskih šol z 31 vporednicami in poleg tega še 13 vzporednic. Razen tega se poučuje nemščina pri nas obvezno v vseh srednjih šolah in v 22 razredih osnovne šole v Mariboru. Torej vidite, da imajo Nemci v naši državi dosti narodnih pravic. Poročilo sem dobil samo iz Slovenije. Iz Hr- vatske oziroma iz drugih krajev do sedaj še nisem mogel dobiti poročil, toda razvidno je že iz poročila iz Slovetrje, da mi dajemo nemškim manjšinam v naši državi šole v materinem jeziku. Ker mi torej izpoljujemo svoje obveze, imamo tem večje pravice, da zahtvamo to od Nemške Avstrije tudi za Koroško. Naša vlada pa do danes v tem pogledu ni storila nobenega koraka, četudi ni na Koroškem niti ene same slovenske šole. Treba je tudi poudarjati, da gre na Koroškem za važno vprašanje glede drž. meje. To je stvar, ki se ne tiče samo nas Slovencev, ampak cele države, vseh Jugoslovanov. Mi imamo sedaj na Koroškem mejo na Karavankah. Ako si zamislite bodočo Veliko Nemčijo — kajti čisto gotovo je, da se Avstrija v sedanjem obsegu ne more dolgo držati, bomo imeli proti Veliki Nemčiji mejo na Karavankah, s katerih se lahko takoj ogroža Ljubljana in ostali kraji. Lansko leto ]e g. ministrski predsednik prebral s tega mesta noto, ki je bila poslana v Pariz na po-slaniško konferenco. V tej noti se je naglašalo, da je treba vzeti za podlago razmejitve na Koroškem reko Dravo; toda mi do danes ne vemo, kaj je konferenca odgovorila. Do sedaj nismo dobili o tem nikakega poročila. Dejstvo je, da se je razmejevanje z Nemško Avstrijo že skoro izvedlo, in sicer teče meja po Karavankah. To je za 1 našo državo zelo opasno in zato se I morajo merodajni faktorji za stvar za-1 interesirati, kajti pri tem ne sme j ostati. Kar se tiče naše politične orienti-j cije, se popolnoma strinja s tovarišem I posiancem Djonovičem, ki je rekel j včeraj s tega mesta, da mora biti naša poiitika slovansko orijentirana in da moramo predvsem imeti stike z našimi brati Cehi, Poljaki, Rusi in tudi, v kolikor bo treba, z Bolgari, ako bodo Bolgari postopali tako, kakor gre. Predvsem je treba, da mi nikakor ne | ignoriramo Rusije. Ako so skoro že ; vse države stopile ž njo v dogovore in i zveze, je to še tembolj naša dolžnost j brez ozira na obliko vladavine, ki za j enkrat postoji v Rusiji. Rusi so kljub | temu, da 'imajo danes diktaturo, s katero se ne strinjamo, vendar naši bratje. Zato moramo v prvi vrsti gle-j dati, da smo ž njimi v stiku. Tozadevno se je do danes veliko grešilo in pribiti moram, da naša vlada do danes ni dementirala neke oficijelue izjave našega zastopnika Spalajkoviča, kateri je po poročilu mnogih listov rekel, da Evropa ne sme podpirati gla luj >čih v Rusiji, češ, da se s tem pomaga vzdr-žvati boljševiški režim — oa naj tudi radi tega pogine 20,000.000 Rusov! (Klici: Tak človek je postal poslanik v Parizu! Človek, ki ne drži dane besede!) Tako izjavo bi bila morala naša vlada dementirati. Do sedaj se pa to ni zgodilo. Iz preteklosti vidimo, da je mala Srbija veliko pomenila baš radi tega, ker je bila v zvezi z Rusijo. Verjemite mi: ako bi bili mi obnovili stike z Rusijo, ako bi bili mi danes zvezani z Rusijo, bi nas ententa čisto drugače upoštevala. Tako se pa ententa zaveda, da smo mi čisto navadni — 'D rabim ta izraz —- njeni hlapci, in ni čudo, da doživljamo poraz za porazom in da nas nikjer ne upoštevajo. Isti govornik je rekel včeraj tudi nekaj besed glede mobilizacije, s kate- rimi se pa jaz ne morem pt.poinoma strinjati. Res je sicer, da nam je povzročila mobilizacija ob priliki Karlovega p.ihoda na Madžarsko veliko finančno breme. Toda treba je pomisliti, da bi bili mi doživeh še večjo škodo, ako bi bil Karel uspe! s svojim pučem. Iz tega razloga jaz mobilizacije ne obsojam, ker je bilo treba postopati na lastno roko, ne glede na to, kaj misli ententa in kaj ententa že'i, toda kritiziral bom ob priliki — Iar.es ni čas za to — postopanje pri tej mobilizaciji. Konštatirati moram pa že danes, da aparat ni funkciioniral. To naj naenkrat zadošča. V splošnem pa mora biti r.aša politika samostojna. Mi se motamo ko-nečno odreči politiki ,zapadnjih kapitalističnih velesil ter moramo pričeti po. X Češko-slovaška in Poljska. V varšavski »Rzeczypospolite« je objavljen članek, ki se bavi s notranjimi razmerami češko-slovaške republike ter o vzajemnih stikih med češko-slo-vaško ter poljsko republiko. Avtor ima situacijo Ceško-slovaške za precej kritično. Od vseh strani razen od poljske in rumunske jo obdajajo neprijatelji. Nemci ne bodo nikoli pozabili, da je ta slovanska dežela dosegla državno samostojnost ter da v mejah nove slovanske države živi jako dosti njih rojakov. Isto se lehko reče Madžarski, Dobri sosedni stiki s Poljsko so za Ceško-slovaško življenska potreba. Cehi morajo spoznati, da morejo imeti samo v Poljski trajno oporo 'proti Nemški in iz tega razloga s* morajo i potruditi, da se bo sklenjena pogodba I točno izpolnjevala. Pisec resnega člati-j ka priznava, da je tudi za Poljsko važno, da bi imela v Ceško-slovaški prijatelja, na katerega se bo vsak čas lehko zanesla. — Sloga vseh slovanskih narodov je vsakemu pravemu Slovanu najvišji cilj Naši stari sovražniki (Angleži, Italijani, Nemci in drugi) delajo na vse pretege, da Slovane razpro, oslabe ter tako zavladajo nad nami, a naša sveta dolžnost bodi, delati na to, da se ne uresničijo nakane naših sovražnikov. X Oclnošaji med carigarjskim pa-trilarhom in kraljem Konstantinom. Dopisnik lista »Daily Chronicle« je imel razgovor z carigrajskim, patriarhom Metaxakisem, ki je izjavil, da je njegova naloga varovati grške in armenske kristjane v Mali Aziji pred turškimi po-kolji. Patriarh je prejel od Venizelosa »Slovenec« se v svojem uvodniku izjavlja proti temu, da hi Slovenci prevzeli vlogo posredovalca med brati Srbi in Hrvati Za »Slovenca« je jasno, da sporazum ni odvisen od Hrvatov in Slovencev, ampak od politikov vladnih strank, ki vedoma ali nevedoma, hote ali nehote vodijo politiko srbskega imperializma in eksploatacije. »Slovenec« izrecno podčrtava besedo politiki vladnih strank, ker jih ne mara, ne more in ne sme zamenjavati s srbskim narodom, ki ima ravnotako svoje vrilne in pege kakor Hrvati in Slovenci. »Jutro« z vso odločnostjo nastopa proti novi vladni objavi, da se petdinarski bankovci odvzamejo prometu. Razglašena naredba pomeni nov sunek proti mednarodni cceni našega gospodarstva. Toda ne samo to. Tudi v formalnem oziru je oprema naših bankovcev skrajno pomanjkljiva. Naš bankovec v svojem besedilu nikomur nič ne obljublja, razen podpisa finančnega ministra. Doma to morda zadostuje, v tujini vzbuja ta denar dvome in sumnje. stopati na svojo pest sani >stojio, in sicer odločno, energično in — kar je pri celi stvari najvažnejše — pod kon-trplo ljudstva, to je pod Kontrolo parlamenta! To je važno in tozadevno so se stavile že razne zalite/e, k! se pa, kakor vidimo, do danes niso uvaže-vale. Naša vlada ni smatrala niti enkrat za potrebno, da bi informirala parlament v tajnih konferencah o zunanji politiki, čeprav imamo za to po ustavi pravico. Da.si je tudi v našem poslovniku predvidjeno, da se morejo vršiti od časa do časa tajne korferen-ce, na katerih obvešča vlada parlament o vprašanjih, ki ne spadajo' v javnot, nam vendar vlada doslej ni da’a o zu- pismo, v katerem mu svetuje naj apelira na javno mnenje Anglije in Amerike, da bi te dve države odposlali v Malo Azijo komisijo za zaščito kristjanov. Patriarh je rekel, da so mu mnogi ameriški senatorji obljubili, da bodo zainteresesirall Ameriko za vzhodno vprašanje po za-vršitvi konference v Washingtonu. Grška je sedaj nasprotna njegovi izvolitvi za patriarha vsled upliva kralja Konstantina. Sultan podpira v tem vprašanju kralja konstantina, in se sklicuje na veto, do katerega je imel pred vojno pravico v vprašanju izvolive patriarha. Na vprašanje, kak pomen ima njegova izvolitev za patriarha z ozirom na politike kralja Konstantina in njegovo ume-šavanje v cerkvene zadeve, je patriarh Metaxasis odgovoril, da predstavlja njegova izvolitev zmago venizelistične politike nad politikov realistov v Atenah X Ruske protiodredbe radi aretacije ruskih mornarjev v Trstu. Pomorsko oblastvo v Trstu je dalo aretirati sedem mornarjev ruskega parnika »Zora«. Ruska vlada je kot protiod-redbo zaprla meje za italijanske državljane in prepovedala v Rusiji se nahajočim Italijanom zapustiti dežele. X Aretacija Enver paše. Iz Rima poročajo: Na zahtevo angorske vlade so ruske oblasti aretirale Enver pašo. Izročen bo angorski vladi, ki ga postavi pred odišče radi izdajstva dorno* vine. X Kitajska naj zviša svojo vojsko. Kakor poročajo iz Cite, so se Anglija, Japonska, Amerika in Francija obrnile do Kitajske vlade s predlogom, naj zviša svojo vojsko. V »Slovenskem Naroda« poroča dr. P, Breznik o reformi srednjih šol s posebnim ozirom o pouku grščine in latinščine. Dr, Brežnik razpravlja pri tej priliki o debati, ki se je glede uvedbe grščine in latinščine pričela na Francoskem. Akoravno so Francozi kot Latinci vse drugače tateresiranl na latinščini, je vendar odpor zoper uvedbo latinščine v vse srednje šole izredno hud. »Novi Čas« piše, da so buržoazni stranke izrabile navdušenje za jugoslovansko narodno edlnstvo v to, da so se neopaženo polastile vlade. Pri tem se vedno sklicujejo meščanske stranke in narodnostno načelo. Da je le vlada narodna, vse drugo je dovoljeno. Pod krinko narodnosti so se pa prizadejale ljudstvu največ|e krivice. Slovensko in hrvatsko ljudstvo Je izgubilo svojo avtonomijo; protisocljalni elementi so se urinili na vsa odločujoča mesta v državi. nanji politiki nikakega p.'drobnejšega obvestila. (Dalje prih.) Politične vesti. Časopisni glasovi. Značaj našs dišave. Gospod urednik! Te dni ste v uvodniku izrazili mnenje, da bo Jugoslavija, čim se vsi Hrvatje in Slovenci začno pozitivno uveljavljati na državnem krmilu, dobila povsem drugo gravitacijsko težišče, kakor ga ima danes in se naslonila na Jadransko morje in postala res balkanska jadranska drža-za. Dovolite mi k temu par kritičnih pripomb. Da je Jugoslavija geografsko povsem enotna država, kaže že površen pogled na karto. Ako ostane pri glavnem, moremo v njej razlikovati tri poglavitne predele. Prvi je jadransko primorje, h katremu bi prištevali vse ono, kar je še obrnjeno k Adriji; je to skoro izključno kraški svet, ki ima slabe pogoje za obstanek. Ljudem tega predela more pomagati mornarstvo, ribištvo in pa industrializacija, sicer se nam bo vse izselilo iz krušne grude. Drugi predel je bogata, velerodo-vitna ravan na severovzhodu, naša žitnica. K njej gravitira gospodarsko in prometno vse bližnje gričevje severne Srbije, severne Bosne in srednje Slavonije. Prebivalstvo tega predela imo doma najboljše pogoje za obstoj; pridela mnogo več nego porabi, zato more obilo blaga izvažati. Industrija se tu udomačuje v svrho čim boljše izrabe lastnih proizvodov; svoje prebivalstvo pa lahko tukajšnji svet tudi brez nje preredi. K tretjemu predelu bi šteli srednji in južni del Srbije. Ta del ie sicer gorat, pa vendar dosti bogat, bodisi za agrarno produkcijo ko glede rudnih zakladov. Predstavlja centralni del Balkanskega polotoka, ki pa ima to Ugodnost, da je kljub goratemu značaju po prostorni Moravski dolini zvezan s Podonavjem, istotako pa po dobrem prehodnem Vardarjevem pasu s Solunskim zalivom. Večja južna polovica tega predela je prometna vsekakor navezana na Solun. Ta delitev na troje bo ostala tudi v slučaju, da se politično težišče iz Srbije prenese v druge pokrajine. Kajti državna politika mora biti v vsakem oziru, tudi v gospodarskem, veren odsev dejanskih razmer in nje smer rezultanta vseh zgoraj navedenih komponent. Zato bo zapadni del države res težil z vedno večjo silo na Adrijo, ne bo pa mogel pri tem v tako veliki meri potegniti za seboj obeh ostalih. Nižinski predel na primer pač ne bo izvažal svojih agrarnih proizvodov preko morja, ako ima poleg suhih cest mnogo prikladnejšo vodno pot po Donavi navzgor, pot, ki ga veže kakor nalašč s pretežno industrijskimi državami kakor so Cehoslovaška, Avstrija in Nemčija. Ta del bo pač vedno občeval v zamenjavanju svojih pridelkov x industrijskimi teh dežel v smeri Donave. Zanaprej bo taka trgovska smer tem potrebnejša, kajti kadar nastopi na evropskem trgu Rusija s svojim blagom, se bomo morali proti tej hudi konkurenci boriti zelo spretno ter izrabljati sleherno še tako malo ugodnost v svojo korist. — Da naposled južni predel države ne bo mogel uporabljati daljnega ovinka na Adrijo, marveč bo hotel doseči bližnji Solun, je izven dvoma. Naša država bo tedaj morala ostati podonavska, balkanska in jadranska. To je njena usoda, seveda združena z mnogimi nevarnosti trojne fronte. To. da kljub temu se noben del ne bo hotel odreči na korist sosednemu svoji 0 ralu tein tajava. Vsak dan slišimo o brezžični telegrafiji, in vendar je le maloštevilnim sjudem znano bistvo in razvoj tega, za naše moderno življenje tako važnega izuma. Temelj brezžičnega brzojava ie odkritje o razširjanju elektriških tokov prostoru brez prevodnika po nem-kem fiziku Hertzu. Ta je opazil pri voj ih poizkusih z visokonapetimi toki, da je bila dvorana, v kateri je delal poizkuse, in tudi vsi v njej se nahajajoči predmeti tako naelektreni, da o skakale iz njih iskre, če se jim je kdo z roko približal. Vsled tega po-ava je Hertz upravičeno sklepal, da e električni toki prevajajo tudi brez prevodnika — žice. On sam je te pojave kot teoretik zasledoval in z poizkusi dokazal, da se ti elektr. valovi širijo kakor zvočni, radijalno na vse strani, samo mnogo hitreje od zvočnih namreč s povprečno hitrostjo 300 milijonov metrov na sekundo ter se lah-0 kakor svetlobni žarki odbijajo in iomijo. Na to iznajdbo se je opiral italijanski fizik Marconi, oče brezžičnega brzojava. Izumil in sestavil je aparate, s pomočjo katerih je tudi praktično mogel oddati in sprejemati brzojavke in sicer brez žične zveze aparatov. V glavnem sestoji ta aparat iz oddajala in prejemala. Vsak izmed teh ima anteno, to je drog, od katerega so razpete žice v podobi stožca na vse strani. Oddajalo sestoji pri Marconijevem sistemu iz oscilatviia, Rulumkorffo- . * - vega iskrnega induktvija in Morsejeve. ga ključa, s katerim dajemo brzojavna znamenja. Prejemalo, pa sestoji iz kohererja, ki je staknjen z baterijo in z relejem. Relč pa je v zvezi z Morsejevim pisalnim aparatom, ki piše znamenja. Preobširno in nerodno bi pa bilo, vsakega izmed teh aparatov popisati kar je tudi brez slik nemogoče. Kmalu so mesto Morsejevega pisalnega aparata priklopili navadno telefonsko slušalo (mikrofon) in mesto kohererja takozvani detektor, aparat ki je precej kompliciran in katerega imamo že danes v raznih sistemih in tipih. Tako opremljene so vse ladijske, zrakoplovne in vojaške brezžične postaje. Antena je lahko navaden drog, na katerem je pritrjena žica, ki je v zvezi z aparati. Na velikih, prekomorskih postajah vidimo kot antene, velikanske iz železa konstruirane stolpe, od katerih so razpete žice na vse strani tako, da tvori žična mreža nekak plašč piramide ali stožca. Tak stolp imajo v Eilvese (Amerika), ki je visok 250 m. Mimogrede omenim, da je to po višini druga najvišja zgradba sveta. Najvišja je Eifflov stolp v Parizu (300 m) na katerem se nahaja tudi brezžična postaja. Kako velik je pomen brezžične telegrafije nam kaže jasno poročilo Marconijeve družbe iz l. 1905. 2e tedaj je navedenih samo na scvero-atlantski parmski progi nad So ladijskih postaj. Znano je, da je svoječasno največja ladja sveta »Titanic« na prvi vožnji zadela ob ledeno goro in potapljajoča se, sklicala brezžično pomoč. Tako je bilo preprečeno še večje število žrtev, katerih je katastrofa že itak dosti zahtevala. Na Nemškem pa je prof. Braun neumorno skušal izboljšati in izpolniti aparate. Vendar pa je tedaj še atmo-sferična elektrika, solnce, dež, megla itd. zelo ovirala, večkrat celo sploh onemogočila telegrafiranje. Tedaj sta se dve svetovno znani družbi: A. E. G. t Allgemeine-Elektrizitats-Gesellschaft) in Siemens-Halske združili pod imenom »Nemška družba za iskrno telegrafijo« družba, ki ima velike zasluge za razvoj brezžične telegrafije je zgradila že prej omenjeno postajo Nauen, ki pa je bila za časa vojne v vojaški upravi. Po dolgotrajnih poizkusih so mogli že 1. 1911 brzojaviti 2400 km preko morja, 1350 km do Petrograaa in 800 km črez Alpe na Rigi-Scheidegg. Istega leta pa je podrl vihar anteno, ki je bila zgrajena takrat samo do višine 100 m. Napravili so novo, 200 m visoko. S pomočjo te antene so lahko brzojavili na daljave 8000 do 10.000 km. Med vojno so napravili še eno anteno, da so da-lekosežnost postaje povečali. Žično omrežje teh anten je razstrto v plašču ogromne piramide. Vse dosedanje izume pa je prekosila iznajdba Danca Waldemar Paul-sona. Tendenca vseh izumov je bila, dobiti kolikor mogoče visoko napete ! hitro sc menjajoče električne toke. In ! njemu se je posrečilo, to izumiti. Nadomestil ie oscilator z na ooseben na. čin ustvarjeno obločnico. Dosegel je stem, da se je smer toka v sekundi menjala 32.000 krat. Toda za velike razdalje kakršne so zahtevali, to še ni zadostovalo. Po nasvetu prof. Rhu-merja, izumitelja telefotografije, so odklonili plamen obločnice z močnim magnetom in so dobili s to operacijo še enkrat toliko perijod na sekundo. Izumitelj sam, Paulson, je po dragih in trudapolnih poizkusih zboljšal svoj prvotni izum tako, da je dobil 100.000 pčrijod na sekundo. To je pa zadostovalo največjim zahtevam, katere so stavili tehniki. Sedaj imamo na svetu dva glavna sistema brezžičnega brzojava: x, Marconijev sistem; 2. Nemški (Slaby-Arco - Paulson) sistem: »Tonende Funken«. Drugi je najbolj razširjen (70 do 75% vseh postaj na svetu je urejeno po tem sistemu). »Zveneče iskre« se imenujejo zato, ker pri telegrafiranju obločnica nekako zveni v višjih in nižjih glasovih. Priljubljen je ta sistem radi tega, ker se lahko ž njim brzojavi na najdaljše daljave in ker je za atmo-sferične vplive skoraj neobčutljiv. Tudi v vojski je ta način najbolj uporaben, ker je skoraj nemogoče, prestreči ali polušati pogovore raznih postaj, razven, če so med seboj uglašene. Ce tudi se imenuje »nemški sistem« ni vendar nič drugega, nego izboljšana Paulsonova iznajdba. Vojska je ugodno vplivala na raz-! voj brezžičnega brzojava. Aparati so postali enostavnejši in »o bili prilago-deni kolikor moizoče Draktičai uoorabL Vemo, da so imeli vojaki enostavni postaje, katere so postavili v zelo kratkem času in lahko telegrafirali na 50 do 100 km. Angleška vlada je izdala ukaz, rda: mora imeti vsak ladja na krovu brezžično postajo, da lahko obvesti admi-raliteto o gibanju sovražnih ladij in da si je poveljnik poklical pomoč, če ga je zasledoval sovražen podmornik, ali pa saj zmedel sovražniku brzojavke a tem, da je oddajal različne močnejše, električne valove. Tudi aeroplani so imeli svoje lastna postaje. Topniški opazovalci so morali imeti kurz za brzojav, da so lahko iz zraka med poletom oddajah znamenja in brzojavili uspehe lastnega topništva in gibanje sovražnika. Pa tudi že pred vojno so imeli enostavne aparate, s katerimi so lahko poslušali in sprejemali znamenja. Tako poroča inženir Roth v listu za elektrotehniko iz 1. 1912, da je pri mesni Nancy s pomočjo 12 m visoke antene, detektorja in telefonskega slušala, razločno zaznaval znamenja 300 km oddaljenega Eifflovega stolpa v Parizu. V najnovejšem času skuše in tudi upa Marconi, da bo stopil potoni brezžičnega brzojava v stik s prebivalci drugih planetov, na pr. z Marsom, Vprašanje pa je, ali so tam sploh ljudje in če so tudi, ali se mu bo sploh posrečilo. Mogoče je, ker živimo v 6a» su razočaranj. " »lilev, 18 ■ i i Gospodarstvo UubSJssiski trg. Določitev tržnih cen mesu in kruhu. Aprovizačni odsek občinskega sveta je določil v seji dne 20. januarja sledeče tržne cene mesu: Prvovrstno volovsko meso po mes-Mcah in na trgu jednako zadnji del 42 K, sprednji del 38 K; meso druge kvalitete, ie debele telice in slabejši voli 36 K zadnji del, in 32 I< sprednji del; meso Sfav 26 kron zadnji in 22 kron spredli. Teletina 40 kron. Prašičje meso: jre‘ Prešič po 44 K kg, meso II. vrste (rebra, pljuča in slično) 46 K kg, hrbet rez privage 60 K kg. Dvig cen je bil ajno potreben, da se vsled pomanjka-ia blaga cene ne pospešijo še višje, franke se opozarja, naj najstrožje pa-10 na to, da mesarji ne bodo računali višjih cen kot gori navedeno. Napram onim mesarjem, ki vzlic sedanjim nakupnim cenam živine primernih cen mesu ne bodo dovažali na trg blaga, se bo najstrožje in brezobzirno postopalo. Sedanji ceni moke primerno se je določila cena kruhu sledeče: 21 K bel kruh, črn kruh 17 K, ržen 18 K kg. Zemlje in •»drugo slično pecivo je prosto. V ostalem je večji tržni promet samo ob sredah in sobotah. Skromne dnevne potrebe občinstva se krijejo; primanjkljuje precej občutno moke. Jajca se plačujejo po 6 K. Krompir se plačuje na trgu po 6 K kg. Občinstvo se opozarja, da ima mestna aprovizacija zadostne zaloge krompirja po ceni 4.80 K. Krompir je zdrav in si ga občinstvo lahko na licu mesta ogleda v barakah za šolo na Ledini, kjer se vrši cel dan razprodaja. Gospodarska kriza w Ameriki. IV.. Kriza v brodarstvu. i>rodn!Z--V Poliedelski in industvijski j**L ukciji ter zastoj trgovine je moral tlist' 8voie Posledice tudi v prometu, s | v brodarstvu. Gospodarska kri-ni 0stala omejena na združene Dr-•vet' i1110™®® Se ie razširila na celi ne d • st* Pa na antantine in nevtral-riadCf^e' Povsodi znaki. Dočim je UanT svetovno v°jno veliko po-M Ivanje ladijskega prostora, se je izka * Pokazala preobilica ladij. P v Zu *Tloyd Registra« je bilo 1. tgzi 1. k?'5 ton več lad'j kakor 9*4. In od tega prirastka gre na »920 I. VII. X. XII. 1921 I. IV. VI. Ločim kažejo tovornine tako kata-I^falen padec, so se obratni str iški v ' zvišali. Vsled tega je prišlo nekaj te L ^roda-rskih podjetij v plačilne Vr°^e’ zastoi v brodarstvu se je pa lar ka^ kmalu odrazil v ameriški j '-'jcdelski industriji. Dočim je bilo 1-1919 zgotovljenih ladij za 4.7 miti-j,g°v.ton, je padlo število 1. 1920 na ie kai*'*i°nov ton* Ob premirju 1. 1918 R.. lJ0 v ladjedelski industriji zaposle-336.°o0 delavcev, začetkom 1. 1921 “se samo 130 do 140. 000. im fr‘za v industriji in prometu pa je e’a za posledico tudi krizo v prenic-te£.ni Produkciji, ki jo čuti danes naj-1 ,le Anglija. Pa tudi v Ameriki ie ua v premogovni industriji jgrom-> nezaposlenost silno razširjena, p zastoji industrija, trgovina in y.titnet> potem morajo delavci miro-Mirovanje pa pomeni bedo. račun Amerike 11.5 milijonov ton, t. j. 84%. Tekom leta 1920 so pi ičele splošno padati ladijske tovornine in nebroj ladij leži neuporabljenih po pristaniščih. Sliko v padanju ladijskih to-vornin podajajo indeksštevilke, ki jih je objavil preteklo leto londonski »Eeonomist«. Številke so izračunane na podlagi del statističnega oddelka »Federal Reserve Board« in se omejujejo na promet atlantskih pristanišč Združenih Držav z evropskimi pristanišči. Za temelj izračunanja so služile tedenske tovornine za žito, mesno in mastno blago, bombaž, pšenična moka v vrečah. Tovornine za januar 1921 so postavljene enake 100. Tabela kaže naslednjo sliko: Iz atlantskih pristanišč združenih držav lUfijo: Francijo: Bedijo: Skandinavija: Srakenisko tv.fjpa: morjo: 100 100 100 100 100 100 96 856 82-1 82 753 86-3 84-9 68-9 70 75-3 696 75-4 723 38-5 47 51-6 492 53'G 60-7 302 34-1 42-9 43-2 43-3 50-1 326 366 29-4 35-7 39 42.7 34-7 28-3 31 3 34 37-6 Wa Se Gospodarska kriza in delavstvo. Pred t kratkim se je sestala . jngtonu posebna konferenca, v , ki bo Iv bavda z vprašanjem nezaposlene S ■’ ^Mistrstvo dela je dalo konfe- renci -Lati na razpolago številke o razsež--vsii nezaposlenosti. Odnosno poročilo u?1’ da je del° najbolj cvetelo leta 9 °, dočim je bilo leta 1914 okoli koP’000 nczaP0SIencev. Večina neza-e-^Cev °bst-°ja i2 neizučenih delav-'tiii*’ nezaposlenci je okoli 3 m pol W' družinskih očetov. Te števil- l;et,S<žveda n*so popolnoma zanesljive, i,0 . Amerika nima organizacije, ka-js ®n° ima Anglija in Nemčija, ki dati- P°Kled v delovni trg in v stanje ll2SntOSknOS'' ^ Združenih Državah htiij organizacija delovnega trga, ti n*. °e P°znajo zavarovanja prodala ZaP°sIenost>- Vlada je sicer sedaj ‘"bil';na razP°'a&o za nezaposlence 500 * 0-.iOV dolarjev, ali to je le kapijica sl|ncevm na ogTomno levilo nezapo- lavi^Cd .Vojno ie dosegel ameriški de-dv- -i Visoke zaslužke in je visoko ii^^jvojc živi jensko stanje. V vese ima v teni 97.hu zahvaliti meri -te* *>. *> *>“» izpodrezano vsako ■tor m7anje cen»h delovnih moči. Ka-pSclo t° I"' ,Re j° iaviia kriza, se je dftdvcevl' brezobzirno odpuščanje ^oml^orkiL*0 Slali v sluzbi’ pa 50 se plin- j 1 ria zn,zanje mezd, ki giblje med todozo«. Tako so mo- e med 10 do 40%. rali kovinarji, in sicer one kategorije, ki so najslabše plačane, septembra meseca pristati že tretjič na znižanje, ki dosega 4°% skupaj. Povsodi se uvaja zopet mesto časovnih mezd akodno delo. Nadalje so nastopili podjetniki proti sistemu »chosed shops«, t. j, proti obveznosti, da v gotovih obratih sprejemajo v delo samo strokovno organizirane delavce. Poleg tega je sprejel senat lanskega leta zakon proti štrajkom. Povod za ta zakon je dala vojna industrija, ona ga je tudi zagovarjala. Zakon ščiti predvsem deiavoljne pri prometnih zavodih, bo-cijalna reakcija je v Ameriki na pohodu. Sicer pa ameriški delavec nik-daj ni užival posebne zaščite, zlasti ne prjsiljenec. Obupnost teh razmer, zlasti v premogovnih revijih Virginije, kjer dela največ Slovanov v tamoš-njih jamah, slika znani ameriški pisatelj Upton Sinclair v svojem romanu »Kralj — premog«. Kljub ogromnemu številu delavstva v Ameriki pa je njegov upor proti tej socijalni reakciji le malenkosten. Manjka enoten organiziran nastop, kakor ga najdemo v Angliji ali na Francoskem. Boji so se vršili samo tu pa tam posamič. Največja delavska strokovna organizacija pod vodstvom Samuela Gompersa ni organizirala tega boja, kljub temu da je štela 3,900.000 članov. Vendar so postale delavske mase z Gompersovo taktiko nezadovoljne. Na zadnjem/kongresu je bila precejšna opozicija proti njemu, četudi je še prodrl kot predsednik Poleg tega so delavci pričeli trumoma zapuščati organizacijo; od januarja 1921 jo je zapustilo 750.000. Gompers sam je izstopil iz Amsterdamske strokovne inernacijonale, ker mu je bila prerevolucijonarna. Med vojno pa je vodil ostro kampanjo proti Nemčiji v Ameriki. Danes se je izrekel proti temu, da bi se Amerika udeležila gospodarske konference, kjer bi bila zastopana Rusija. Značilno za stanje delavstva v Ameriki je, da je v mnogih slučajih celo samo ponudilo znižanje mezd. Kljub visokemu razvoju kapitalizma' jc razredna zavest ameriškega delavstva le malo razvita. Vsa teža gospodarske krize pada ; danes na ramena delavstva, ki jo mora plačati s pomanjkanjem in z omejitvijo svobode in to v deželi, ki se ia-da sklicuje na svoja demokratična načela. Roko v roki z gospodarsko krizo koraka socijalna in politična reakcija. vUi+ Produkcija tanina v Jugosla-QkoV •,u8°slavija producira mesečno bo * a.00 vagonov tanina, ki se veči-bliiJ1 Izvaz0, državi ostane le pri-2artn° cna , °stnina celega pridelka. ^esei1* S-ta,t!S^ba Por°ča, da je bilo a julija 1920, okoli 1000 vago- nov tanina goovih za izvoz. Tovarna za tanin se nahajajo na Hrvaškem in v Slavoniji. Zelo obširna je tovarna g. Guttmanna v Belišču, ki producira poleg tanina še drugo blago. Tudi je znana tovarna v Djurdjenovcu, ki ima veliko parno žago. Meniške reparacije. Vedno glasneje in pogosteje vstajajo v poslednjem času glasovi, ki zahtevajo revizijo reparacijske politike napram Nemčiji. Pred par leti je bil Anglež Keynes še čisto sani, ki je zaklical an-tantinim politikom: »Razum — nemogoče!« S suhimi številkami je dokazoval, da Nemčija ne bo mogla plačevati, da zahteve versaillskega miru presegajo njeno plačilno zmožnost. Obširno je analiziral nemško gospodarstvo v svojem delu: »Gospodarske posledice mirovne pogodbe«, kjer je dokazoval, da Nemčija ne bo mogla izpolniti pogojev versaillske pogodbe. In leto pozneje je napisal niz člankov za Ameriko o istem predmetu: »Versnljska mirovna pogodba«. Značilno je, da je opominjal istočasno k zmernosti napram Rusiji. Proti intervenciji in proti blokadi, so njihove parole. Rusijo treba obnoviti, jo zopet pritegniti v svetovno gospodarstvo. »Cim več uspeha bomo imeli pri razdejanju gospodarskih odno-šajev med Nemčijo in Rusijo, tem bolj bomo poslabšali svoje gospodar-ssko stanje in tem bolj bomo poostrili resnost svojih notranjih političnih problemov.« Komaj je minulo leto dni po Versaljskem miru in že je nastopila gospodarska kriza, kakršne ne pomni zgodovina gospodarskih kriz. Sila rodi spoznanje! Ogromna nezaposlenost in zastoj gospodarskega življenja sili k odločilnim korakom. Inicijativa prihaja iz Anglije, ker je ta najbolj prizadeta. Vršila naj bi se svetovna gospodarska in finančna konferenca, ki bi se je naj tudi udeležila Rusija in Nemčija kot enakovredna faktorja. Ogromen korale naprej k reviziji svetovne politike! Nemške reparacije so stalno na dnevnem redu. Večne težkoče plača-nja na eni strani in katastrofalni padec marke na drugi strani nekrestano vznemirjajo politično in gospodarsko življenje. Zanimiv je razvoj reparacijskega vprašanja, ki kaže, kako je gospodarsko življenje sililo antanto k popuščanju. Začetkom po končani vojni so se pojavljale fantastične zahteve. Pozneje so zmagovalci priglasili zahtev za 225 milijard zlatih mark, v katero vsoto je všteto 95 milijard za penzije. Ko pa se je prešlo v prakso, je bila ta vsota v majskem dogovoru zmanjšana na 132 milijard zlatih mark reparacijskih zahtev + 6 milijard za Belgijo, kar znaša skupaj 138 milijard. V tem londonskem dogovoru je bilo določeno, da ima Nemčija plačati letno vrednost dveh milijard zlatih mark v gotovini in materijalu ter 26% od vrednosti nemškega izvoza. To vsoto je plačati v obrokih. Na ta račun je plačalo do sedaj 1.390 milijonov zlatih mark. Posledica tega je bila, da je padla marka na curiški borzi od avgusta 1921 do 18. oktobra 1921 od 7.60 na 2.35. 2e avgusta meseca se je zopet oglasil Keynes in objavil v dunajski »Neue Freie Presse« iz člankov pod naslovom: »Nezmožnost reparacij«. V teh člankih je dokazal, da Nemčija tudi pogojev londonskega dogovora ne bo mogla izpolniti. Dejal je, da bo med februarjem in avgustom 1922 nastopila za Nemčijo nezmožnost plačanja. Dne 15. februarja bi morala plačati Nemčija na račun reparacij 500 milijonov zlatih mark ir 15. februarja nadalj-nih 270 milijonov. Prosila je, da se ji dovoli moratorij. Skoro z matematično priciznostjo je nastopil trenutek, ki ga je predvideval Keynes. Najvišji svet v Cannesu se sicer vsled Briandove demi-sije ni mogel več baviti z vprašanjem nemških reparacij. Saj so ravno v prvi vrsti reparacije vrgle Brianda, ker stoje sedanji odločilni francoski politični krogi na Francoskem na stališču, da Francija ne more odnekati reparacijskih zahtev kakor so postavljene v Verzaj-ski pogodbi. Ali reparacijska komisija danes ne deli več brezpogojno francoskega mnje-nja. Nemčija polagoma zopet stopa kot enakovreden faktor v svetovno politiko. To se je pokazalo zlasti sedaj v Cannesu. Način občevanja je postal vse drugačen, tudi v Parizu so ravnali z nemško delegacijo, ki je bila na potu v Cannes, kakor z gosti. In v Cannesu ni bila Hemška delegacija samo zaslišana kakor je bilo doslej. Dobila je naročilo, da sama izdela načrt, kako bi se sanirale nemške finance in kako bi se uredilo plačevanje reparacij. Antanta je stopila na pot sporazuma, zapušča polagoma pot diktata. Poleg tega je posebno važnosti dejstvo, da je doseg'a Nemčija začasen moratorij, da je dobila dobila dovoljenje, da plača vsakih deset dni 31 milijonov stariii mark v devizah in to tako dolgo, dokler reparacijska komisija ne odloči o načrtu, ki ga bo predložila nemška delegacija. *Brez dvoma,, da to Sc ue pomeni popolni preokret «0 reparacijski politiki, zlasti sedaj ne vzpričo P.riandovegd padca na Francoskem — c!l pričetek jc. Znova se jc oglasil Keyncz. V zadnjem času je izšla zopet nova knjiga izpod njegovega peresa pod naslovom^ »Re- vizija mirovne pogodbe.« Njegovi predlogi so v tem delu zelo radikolni. Predvsem hoče, da se vsota 138 milijard, ki je bila določena v Londonu maja meseca, zniža na 110 milijard, ki t. j. na vsoto, ki so jo smatrali takrat angležki zastopniki v repacijski komisiji za primerno. V tej svoti so obsežene seveda tudi penzije. Zelo je pa razširjeno mnenje, da bi se morale penzije sploh črtati, ker ne spadajo v pojem reparacij. Tega mnenja je tudi Keynes. Penzije pa znašajo približno 74 milijard zlatih mark. Ce se penzije od 110 milijard črtajo, bi ostalo še 36 milijard zlatih mark. To vsoto bi niogla Nemčija obrestovati s 5% 1 % amortizacije za gotovo dobo let, ali le na podlagi izvoza, ki bi ga morala na umeten način zvišati, kar bi bilo na škodo sveta in pa na račun poslabšanja nemških financ. Zato se naj Anglija odreče svojemu deležu na re- paracijah, t. j. 11 milijard. Italiji in malim državam pa naj Anglija omogoči, da se i te odrečejo reparaciji in to na ta način, da jih odveže vojnega dolga napram njej. Tako bi se znižala reparacija na 18 milijard za Francijo in 3 milijarde za Belgijo. Kapitalizirano bi ta dolg znašal, ako se amortizira v 30 letih, okoli 1050 milijonov L. Letne 5% obresti in 1 % amortizacija bi zahtevala 63 milijonov L. Amerika in Anglija bi se morale odreči vsem svojim evropskim posojilom. Nasprotno pa bi naj ostali dolgovi Anglije Ameriki v višini ene milijarde L nedotaknjeni. Preradiklani so že predlogi, ki jih stavi Keynes v tej svoji najnovejši knjigi. Ali brezdvomno bo prišel čas, ko bodo zmagali njegovi nazori, ki izvirajo iz globokega študija svetovnega gospodarstva. Dnawii8 wasti. — Pozor društva! Nekatera društva nam še vedno pošiljajo notice brez koiko-viue. Vse take vesti gredo v koš. Za vsako društveno objavo se zaračuna 20 vin. od besede, za veselice in plese pa trikratno t. j. 00 vin. za besedo. Izjemo uživajo le dobrodelna in narodno obrambna društva. — Uredništvo. — Zmešnjava z zamenjavo Sdlnarsklh bankovcev. Pred par dnevi smo javili, da z 20. t. m. ne sprejemajo državne blagajne, v kakor pošta itd. več 5dinarskili bankovcev, marveč da jih je treba oddajati pri Narodni banki. Kakor smo se informirali na merodajnem mestu, finančna delegacija v Ljubljani o tem še nima nikakega odloka iz Beograda v rokah. Dokler finančna delegacija tozadevnega odloka nima, absolutno ni upravičeno, da posamezni državni uradi ne sprejemajo več 5dinarskih bankovcev. — Tudi v tem najnovejšem odloku se jasno vidi ne samo brezglavnost, ampak tudi zlobnost, s katero se namerava ubijati našo valuto. — Zakon o okružnlh In sreskih sanitetnih upravah priočuje Uradni list št. 6. — Imenovanje učiteljstva. Višji šolski svet je imenoval za učitelja v Radečah g. Jos. Armiča iz Velenja, za učiteljico srbohrvaščine v Ljubljani gdč. Ružo Ružičevo, za nadučitelja v Travi g. Al. Blenkuša, v Tržiču g. Vinka Klajnška, na deški šoli v Celju g. Jos. Bizjaka, na dekliški gdč. Ivanko Zupančičevo, v Mariboru gg.: Fr. Vabi-ča, Milka Kožuha, Ivana Tomažiča in Martina Vodenika, pri Sv. Križu nad Mariborom Fr. Kugleja, pri Sv. Miklavžu na Dr. polju Avg. Rozmana, v Dravogradu Iv. Kuraša, v Kotljah Adolfa Sokola, v Mežici Iv. Feiniga, v Tolstem vrhu Petra Močnika, v Črni Iv. Kuharja, pri Sv. Martinu na Pohorju Iv. Zagažena, v St. Lenartu Jos. Welnerja, v Lokah pri Sv. Jurju ob Taboru Izid. Kocha. — Za učitelja, ozir. učiteljice so imenovani: na deški šoli v Celju gg.: Rik. Pestevšek, Maks Vudler, Jos. Valenčič, Ciril Pregelj in ga. Roza Voglar - Knez; na dekliški šoli so imenovane gdč. Barba Zupanek, Minka Gradišnik in Josipina Bizjak. Za Marenberg so menovani: Stanko Lavrič, Iv. Muršec in Olga Knapič. V Mariboru so imenovani za učitelje gg. Iv. Nerat, Rud. Mencin, Mirko Ravter, Hinko Karničnik, Lud. Petrič, Jos. Malenšek, Albin Horvat, Iv. Šmulek, Ant. Osterc in Fr. Serajnik. Za Radvanj so imenovani: Iv. Jordan, Drago Rustja, Mar. Zalar in Ana Rober, za Pobrežje: Fr. Krhlan-ko„ v Studencih: Aleks. Alt, Fr. Roškar in Alb. Planer, na dekliški šoli pa ga. Ana Hren, gdč. Franja Rebolj in Josipina Mlinarič. Za učiteljico v Razvanju je imenovana gdč. Antonija Šijanec, pri Sv. Andražu v Slov. gor. ga. Antonija Manko - Rebolj. Začasno se pridelijo ga. Ema Kotnik - Dhii v Guštanj, Vojteh Hren v Tepanju, Papst Rihard s soprogo v Ormož in Ladislava Volavšek k Sv. Emi. — Upokoje se gg.: Rudolf Kozer, nadučitelj v Vitanju: Rik. Megušar, nadučitelj v Podzemlju; Mar. Čop . Kesler in Roza Corary na Jesenicah, Ivanka Kovačič - Kocmut v St. Lenartu v Slov. gor.; Cecilija Gračner - Vrečko v Pilštainu; Milica Mohor pri Sv. Marjeti na Dr. Polju, Alojzija Lilija v Polšniku; Mo-l’a Zupančič - Uršič v Ljubljani: h\ Smolnikar, učitelj v Zavod-nji in Al. Žirovnik, učitelj v Mostah. — Za šolstvo v Prekmurju je žrtvovala država lansko leto na račun drugega šolstva v Sloveniji svoto 820.000 K, In' sicer za stvarne potrebščine in kot podpore. + Ivan Jakše. V Ljubljanski bolnici je umrl v noči 19. t. m. g. Ivan Jakše, učitelj na Vranskem in predsednik okrajn. učit. društva. Pokojni je bil neumorno delaven v šoli In izven šole. Na njegovih razmah Je poglavitno slonelo društveno življenje v okraju, posebno Sokolstvo. C. M. podružnica, Čitalnica, Vranska Vila itd. Pogreb bo na Vranskem jutri v ponedeljek ob 15. uri. Blag mu spomin! — Vzpostavitev brzojavnega prometa med Budimpešto in Sofijo. Te dni se je zopet vzpostavil brzojavni promet na progi Budimpešta, Turn-Severln, Sofija. Promet na tej progi je bil prekinjen že za vojne. — Deška In dekliška šola v Trbovljah-Vodah se razširita v 8 razrednice. — Sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice. Po naredbi ministra vojne in mornarice z dne 13. decembra 1921, štev. 9523 se sprejme meseca junija 1922 70 mladeničev kot gojenci v strojno šolo vojne mornarice v Zeleniki, Boka Kotorska, Dalmacija. Natančnejša pojasnila daje mestni vojaški urad v Mestnem domu. — Pokojna Marica Cajhen - Osetova je ostavlla tri brate, a ime Franceta, železniškega uradnika v Mariboru, je bilo v včerajšnji naši notici pomotoma Izpuščeno. — Diploma slov. krltlčaru prof. R. Kre-gsru. Kolegij jugosiov. umjetnika. grafičara če predati r.skoro diploniu, g. F?. Krcgaru, kojije mnogo poradio na II. češko-iugosi. izložbi u Ljubljani i napisno najstručnije krilil«?. U Pragu .če prevesti dr. F. Sedlaček ovc kritiko, koje je napisao Kregar, jedan od nnjboljih ljubij. kritičarc. — Snsg v Dalmaciji. Zadnji teden je zima obiskala tudi naše južne primorsko pokrajine. Po celi Dabnaciii do B'ke Kotorske je par dni snežilo. Snega je ponekod palo precej, tako na otoku Braču do 39 cm, kar je za take razmere mnogo. Tudi Splitu ni sneg prizanesel, dočim se je v Dubrovniku, kjer je padal sneg štiri dn!, obdržala bela odeja samo par dni, nakar jo jc toplo sobice raztopilo. Toliko snega Dalmatinci ne pomnijo že od leta 1900., zadnjič na je snežilo leta 1919., pa ne v talci meri. Kmet- je se snega vesele, ker je po njihovem mne-niu zanesljiv znak, da bo do-bra lriina za misline (oljke) in dovolj olia, ki je poleg vina v posameznih delih Dalmacije glavni in edini vir dohodkov siromašnega prebivalstva. — Komu je kaj znano? Ivan Kandare Iz Šmarate štev. 18, občina in pošta Staritrg pri Rakeku prosi, ako bi kdo vedel kaj po njegovem sinu Antonu Kandare, kateri je služil pri 87. pešp., 1. bat., 3. četa, 1. vod in je leta 1915 bil vjet na ruski fronti In interniran v Urhum, Gouvj. Wjatka. Dne 23. julija 1915 je bil odpravljen na parobrode rek Kanie in Volge zopet v mesto Kazan z železnico. Poštnih stroškov se vsakemu, kateri bi kako poročilo dal takoj povrnejo. Uubllana. = Sprejemi pri g. pokrajinskemu namestniku. Gospod pokrajinski namestnik van Hribar prihodnji teden ne bo sprejemal, ker bo uradno odpotoval. Dne 23. januarja bo uradno posetil okrajno glavarstvo v Konjicah, dne 25. t m. v Litiji, dne 27. t. m. pa v Kočevju. = Kolo jugosiov. sester prosi in vab! vse svoje članice, da se v kar najlepšem številu udeleže važnih predavanj narod, preporoda v dvorani Uniona v nedeljo 22. t. m. ob 9. uri dopoldne ln od pol 3. ure popoldne. = Slepi guslar nastop! v petek 27. t m. na svečani Svetosavski akademiji v Narodnem domu. Sviral bo na legendarne stare gusle javorove ter pel narodne popevke o kraljeviču Marku, Kosovki devoj-ki in o caru Lazaru. Pri prireditvi sodelujejo še g. vscpčiliški prof. dr. Stojkovič, ki bo predaval o sv. Savi, pevsko društvo Ljubljanski Zvon, godba Dravske divizije, tamburaškl zbor in dramatični odsek »Bratstva«, ki bo vprizoril Trlfkovlčevo enodejanko: Skolski nadzornik. Polovica čistega dobička prireditve je namenjena bedni, stradajoči ruski decl. = Članice Kola jugosiov. sester Is St. Jakobskega okraja prirede 5. februarja ob 3. uri popoldne v dvorani napred. društva za St. Jakobski okraj, Florijanska ul., predavanje in javno tombolo z mnogimi dobitki. = Nova banka v Ljubljani. Minister za trgovino in industrijo je dovolil veletržcu g. Viktorju Medenu in tovarišem, da ustanove delniško družbo »Trgovska banka« v Ljubljani. Osnovna delniška glavnica '/" Na 10 milijonov kron, ki pa se sme zvišati na 30 milijonov. = Pri občnem zboru »Gosposvetskega Zvona« dne 14. januarja 1922 so bili izvoljeni nasledni gg. odborniki: dr. Arnejc Ivan prof., dr. Arnejc Janko, špiritual, Brandner Anton, nar. posl., dr. Debelakova, Fišer Josip, inž... Grafenauer Franc, bivš nar. posl. na Koroškem. Grafenauer Zdr„ tehn., Job Josip, Kovač Milko, Koman Manica, dr. Lah Ivan. prof., Lavrenčič Hllarij, revM Leltgeb Josip, rev., Likozar Konrad, dr. Oblak Jcsip, odvet., Primožič Ludvik, mešč. učitelj, Resman Flor., inž., dr. Rožič Val., prof., dr. Tavčarjeva, Trei-ber Al„ Žvan Ivan, davčni upravitelj. — Pregledniki računov so: dr. Janežič, zobozdravnik, dr. Keršbaumer, dr. Rožman in Seher Jakob. Odbor je izvolil svojim predsednikom dr. Josipa Oblaka, odvetnika, tajnikom Primožiča Ludvika in blagajnikom Zvan Ivana. »Gosposvetski Zvon« tudi nima deficita v svoji blagajni, kakor je navedel neki poročevalec v »Slov. Narodu«, marveč še gotovine 38.420 kron 70 v. Zanašamo se in upamo, da bode v tem letu zanimanje za koroške brate oza^)I’ da se Imenuje ta univerza •ljudska« m je namenjena predvsem ljud-v j!* ef se pa b°de v kratkem pokazalo. Kakšno bodočnost ima novoustanovljeno društvo, V interesu stvari same Je želeti kar največ uspeha. Novo radikalno glastlo v Mariboru obeta »Straža« v Mariboru že v doglednem času in sicer ga bode vodil dr. Len ar d. Dr. Lenard se je te dni mudil v Mariboru. »Straža« sicer pravi, da bode radikalni novi list konkurenca »Taboru«, najbrže pa se tudi sama trese. Drugače bi svojega nekdanjega sourednika, dr. Lennrda ne smešila na ne samo najlepši način. Sicer pa vemo, da je dr. Lenard hodil in bode hodil svoja pota in da take otročarije ne vplivajo nanj. Za priselitev v Maribor je potrebno, da vloži vsak interesent poprej prošnjo na mestni stanovanjski urad. V slučaju samo-lastne priselitve se bo dotično stranko de-ložiralo ter bo razen tego kaznovana z občutno globo, ki doseže lahko tudi 50.000 K. Hišne posestnice nočejo postati tukajšnje podružnice Jadranske, Ljubljanske kreditne. Centralne, Anglo- in Zadružne banke, kakor tudi mariborske Eskomptne banke. Pritožile so se namreč proti sklepu tukajšnje stanovanjske komisije, glasom katerega morajo tekom 1. 1922. zgraditi lastna poslopja. Vlada pa je sedaj njihovo pritožbo zavrnila in morajo biti Imenovana bančna poslopja do oktobra t. 1. že pod streho. Odpustile pa so se bankam v smislu stanovanjskega zakona predvidene kavcije. Vsled deževnega vremena zadnjih dni se je vodno stanje v mestnem vodovodu nekoliko zboljšalo. Vendar pa s tem kriza še nikakor ni odstranjena. Sv. Jurij n. P. — Z ozirom na notico v 9. številki Vašega cenjenega lista prosi podpisani krajni šolski svet, da blagovolite objaviti sledeče pojasnilo: Pred državno razmejitvijo je štel kraj. šol. svet 8 članov. Z oddelitvijo občine Klanci je bil izločen tudi njen zastopnik. Dva člana sta umrla. Izmed ostalih pet pa ni Nemec g. KJug, ampak kmet g. Franc Vračko načelnik, ki je svoje »nemškutarstvo* dokazal s tem, da se je leta 1914 povodom gradbe nove šole Izrekel proti podpori po »šulferajnu«, da je leta 1915 vzel brezplačno pod streho 24 slovenskih beguncev iz Primorja in tekom treh let delil kruh od svoje mize 16 glad-nim begunskim otrokom. Ob prevratu se je kot prvi zglasil pri podpisancu ter mu izročil znatno vsoto kot rojstni dar miadi SlovenljL Odborniki so: gg. župnik Miha KJug, ki je 15. t. m, prostovoljno izstopil kot član kraj, šol. sveta, in podpisani šolski voditelj. Resnica je, da Je Miha Klug rojen Nemec, resnica pa tudi, da se je leta 1914 pred začetkom gradbe nove šole Izjavil: »Ako stavi šulierajn tukaj v Šentjurju trirazrednico, Ji ne bom mogel Izročiti svojih otrok, ker hočem, da se učč obeh jezikov.« In tako je šolska občina najela posojilo 80.000 kron ter na lastne stroške dogradila moderno šolsko poslopje. V zapad-nih Slov, goricah je bila tukaj edina obmejna šola, ki pod vodstvom podpisanca ni imela nobenega stika s šulferajnom. Kot »analfabet« je g. Klug priboril vsemu okolišu poštni in brzojavni urad v Gor, Sv. Kungoti in nulno potrebno regulacijo Pesnice, dosegel obnovo zvonika župne cerkve v Gor. Kungoti in Je v Šentjurju požrtvovalno sodeloval pri občini, cerkvenosklad-nem odboru, kraj. ubožnem svetu, pri ustanovitvi kmet. podružnice ter gradbl nove šole. Dokler se ne razpišejo občinske volitve za prezirano občino Sv, Juri) n. P., se tudi ne more sestaviti novi kraj. šolski svet. — Za kraj. šol. svet pri Sv. Juriju n. P. — Ivan Ročnik, načelnikov namestnik in šolski vodja. Zalotil je redar v mestni klavnici zaposlenega mesarja Franca R, baš v trenutku, ko je hotel pri zapuščanju dela odnesti 3 kg masti, ki je biia last mesarja VVelleja. Mast Je bila nepoštenjaku odvzeta, on sam pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Zdravniško društvo v Mariboru ima dne 26, t. m. ob b. zvečer v klubovi sobi hotela Union v Mariboru zadnjo odborovo sejo pred občnim zborom zdravniškega društva v Mariboru. Vsi tovariši in prijatelji društva dobrodošli! Umrl je včeraj nagle smrti tukajšnji ključavničarski mojster Ivan Temerl, Pogreb se vr« v nedeljo. Celie. V zadnji seji celjskega občinskega sveta se je razpravljalo' med drugim o sledečih zadevah: Uvodoma se je župan spominjal zaroke kralja Aleksandra. — Sklenilo se je prodati poslopje stare gimnazije okoliški občini v šolske svrhe. — Del zemljišča na Kralja Petra cesti se proda Zadružni Zvezi v Celju pod pogojem, da zida stavbo še letos in da bo ista imela najmanj 6 stanovanj za stranke, — V osnovni šoli se obnove kur javne cevi — Za jugoslov, akad. menzo se nakloni 200 K, dijaški kuhinji v Celju 6000 K. — Sklene se prodati Aleksandrovo vojašnico, avgmentacljsko skladišče in municijsko skladišče ter s stražnico na Golovcu, — Mestnemu stavbnemu uradu se naroči, da izdela podroben načrt in proračun ta novo kopališče ob Savinji. — Principijelno se sklene, da obč. odbor ukrene vse potrebno glede izdelave načrta in drugih predpriprav za novo sa- vinjsko nabrežje od carinskega skladišča do novega mostu. Mestni magistrat naj nemudoma ukrene, da se novo vpeljana nočna brzovlaka ustavita tudi v Celju. — Sprejmejo se nekateri prosilci v domovinsko zvezo. — Pogodbi lovskega zakupa dr. Gollltscha In lovskega društva »Einigkeit« se predložita pokr. upravi v razveljavljenje- — Okrajno glavarstvo se naprosi, da izda prepoved vsega Izvoznega klanja, razen v celjski klavpici, da ostane vsa drobovina in 20 % mesa v mestu, da se prepove nakupovanje živine po tujih agentih in da se dovoli samo nekaterim mesarjem izvoz, kateri morajo biti domačini. Uvedejo naj se zopet maksimalne cene za meso. Potom glavarstva naj se doseže, da izvoznlčarji oddajo gotove procente mesa za domači trg. — Dovoli se nekaterim mesarjem premestitev stojnic iz Dečkovega na Glavni trg. — V odbor za obrtno razstavo se izvolijo: Goričar, Gobec in Šviga. — Nameščencem plinarne in elektrarne, kakor tudi drugim mestnim uslužbencem se dovoli nabavni prispevek. — Finančnemu odseku se naroči, naj stavi konkretne predloge glede zgradbe stanovanjske hiše v občinski režiji — Seja je bila zaključena ob 24. uri. Ljudsko vseučilišče v Celju, Jutri v pondeljek 23. t. m. ob pol 20. url predava mestni fizik g. dr. Mano Dereani »o vzgoji mladine v šolski dobi«. Vstop dovoljen samo starišem in odraslim, izmed dijaštva pa samo visokošolcem. Gremlj trgovcev v CeHu ima danes v nedeljo ob 10. url dop. v mali dvorani Narodnega doma svoj občni zbor. Mariborski gospodarski urad je prispeval k ustanovni glavnici »Protituberkuloz-ne lige«, ki se je ustanovila tam dne 13. 1. 1922, znesek 50.000 K. kar je treba z veseljem pozdraviti. — Tudi pri nas Je obstojal za celjski politični okraj enak urad skozi 6 let; z 31. 7. 1921 je pa +a prepustil svoje trgovsko podjetje v smislu od vlade potrjenega dogovora trgovski družbi Jug in Zupančič hi mora njegov čisti dobiček precej znašati. Radovedni smo, kedai in kako bode naš gospodarski urad razdelil svoj čisti dobiček. Da bi se bilo to že zgodilo, nam ni znano. —- Kakor je zahtevalo okrajno glavarstvo od aprovlzacijskih pododborov poročilo o uporabi čistega dobička, tako zahteva javnost tudi od gospodarskega urada, da izkaže, kam Je šel čisti dobiček. — Gospodje, ako menite, da tega vsega ne bode treba, se motite. Gospodarski urad je vzdrževal uradni avtomobil okrajnega glavarstva s šoferjem in ne oporekamo temu, kadar se je rabil v uradnih zadevah okrajnega glavarstva in gospodarskega urada. Radovedni pa smo, koliko je k tem stroškom prispeval okrajni glavar, ki se je vedno in celo ob uradnih urah vozaril ž njim v razne gorice. V celiski mestni klavnici se je v tednu od 9. do 15. jan, t. 1. zaklalo: 3 bike, 32 volov, 29 krav, 25 telic, 15 telet in 2 prašiča. Večina tega mesa se Je izvozilo. Pod naslovom; »Policijsko ravnateljstvo v Llubllnni opozarjamo« z dno 18. t. m. smo prejeli iz Celja vest, v kateri se napada polic, stražnik g. Franc Peter. V kolikor smo se mogli informirati, dotičnn vest ne odgovarja resnici. Prosimo naše dopisnike, naj bodo pii osebnih zadevah zelo oprezni, ker se sicer lahko dela krivica. Baletni večer Helene Poljakove, ki b! se bil imel vršiti sinoči v soboto v Celju, Je bi! vsled nenadnih ovir preložen na nedoločen čas. Mesne cene nameravajo celjski mesarji baje zopet zvišati Kmalu bomo pri nas plačevali meso najslabših krav po 50 kron kg. Športni klub »Celje« ima v torek 24. januarja v restavracijskih prostorfh Narodnega doma sv'-.j občni zbor. Razdeljene bodo pri te) pr’! tudi diplome zadnje plavalne tekme. — j -J slovenskim občinstvom bi bilo želeti več zanimanja za razvoj športa v Celju, zato naj se isto občnega zbora v kar najobilnejšem številu udeležiti. Sokolstvo. Sokol /. vabi na svoj redni občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 9. url v dvorani Mestnega doma s sledečim dnevnim redom; l. Nagovor or. staroste, 2. poročila: a) br. tajnika, b) br, načelnika, c) s. načelnice, č) Im. računovodje. 3. Proračun za 1, 1922. 4. Odborov! predlogi. 5. Volitve. 6. Samostojni predlogi, 7. Slučajnosti. Sokol Dravograd-Meža je imel 17. t m. svoj občni zbor, na katerem se Je podala zaupnica staremu odboru In se izvolil sledeči novi odbor: predsednik: br. Kolenc, podpredsednik: br. Grisogono, tajnik: br. Mikoš, blagajnik; br, Lenassi, načelnik: br. Nabergoj, nač. nam.: br. Vendl, predsednik kult. prosv. odseka : br. Glogovšek. Odborniki: bratje Erker. 2un, Košln In Kaiser, V ogorčenju nad postopanjem frankovskih Sokolov je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija, naslovljena na S. J. S.: Ogorčeno obsojamo napad na brata dr. Angjelinoviča od strani takozvanih frankovskih Sokolov m rotimo Savez jugoslovanskih Sokolov, da ukrene vse potrebno in naznani vsej jugoslovanski javnosti, da napadalci niso Soko’i ter da neopravičeno nosijo ime, katerega so že ponovno oskrunili. Brzojavnim potom so se odposlale naj-prisrenejše čestitke Njeg. Veličanstvu kralju Aleksandru k zaroki. Speri In turistika. Smučarski kurzi v Bohinju. Zimskošportni odsek Bohinj priredi to zimo dva smučarska kurza. Prvi, ki je namenjen začetnikom, je določen na dobo od 22. januarja do 4. februarja, drugi spopolnjevalni, pri katerem bodo na programu tudi večje ture v planine, pa na dobo od 6. do 25. februarja. Vodja obeh tečajev je gosood Hlebanja, lanski jugoslovanski prvak v smučanju. — Pogoji za udeležbo: Vsakega kurza se mora udeležiti najmanj 10 udeležencev, ne oziraje se na spol. Pismene prijave s točnim naslovom udeleženca je nasloviti za prvi kurz najkasneje do 21. januarja; za drugi kurz najkasneje do 4. februarja 1922 na Zimsko-sportni odsek Bohinj v Boh. Bistrici, ki na željo preskrbi udeležencem tudi stanovanja. Udeleženci prvega kurza se sestanejo v nedeljo 22. t. m ob pol 9. uri pred hotelom »Markež« v Boh. Bistrici, kjer se jih seznani s programom prvega kmza. ID Narodna Galerija. Od člana »Narodne Galerije« smo prejeli sledeči nasvet: Svoj-čas Je imela »Matica Slovenska« nad vse hvalevredno navado, da je svoje člane In javnost sploh redno in temeljito seznanjala s svojim notranjim delovanjem. To se je zgodilo na ta način, da je odbor o svojih sejah redno poročal v dnevnem časopisju. Mišim, da bi tudi odbor »Narodne Galerije«, ki kljub svoji prevažni kulturni nalogi ne uživa v slovenski javnosti simpatij in podpore, kakršne bi morala biti deležna, lahko posnemal zgoraj opisani vzgled, S tem hi se povečalo zanimanje za cilje društva in za umetnost sploh, člane trdneje privezalo na društvo in mu pridobilo še novih. »Narodna Galerija« bo mogla doseči svoje visoke cilje samo s podporo in sodelovanjem celega slovenskega naroda. Zato je treba, da se odbor tega zaveda in išče čim ožjih stikov z javnostjo, kar se da najlažje doseči s tem, da stalno s poročanjem o delovanju društvenih funkcijonarjev budi v občinstvu smisel za povzdigo slov upodabljajoče umetnosti In zaeno podaja najboljši dokaz za potrebnost in pomembnost te važne kulturne ustanove. —d— Prekmurje. Nezanesljivi graničarji. V Matjašovcih, tik meje so ponoči 8. t. m. naleteli orožniki na avstrijskega tin. stražnika, s katerim so popivali graničarji (Rusi). V sosednji vojaški stražnici so našli še enega avstrijskega flnanoarja, seve oboroženega. Koso orožniki hoteli Avstrijca aretirati, so se zavzeli za nju graničarji ter naperili puške proti orožnikom ter ju toliko časa zadrževali, da sta tujca pobegnila čez mejo. Uiitelj-komunist. Pri Sv. Jurju je učitelj In mežnar neki Viktor Cerny, ki jo bil kot komunist na Madžarskem odpuščen iz drž. službe. Ker ie višji šolski svet tega nezanesljivega človeka premestil v Brežice, dela madžaronskl župnik Csarics na vse krlplje. da premestitev prepreči. Piše raznim poslancem, tudi dr. Korošcu, pri tem pa agitira proti slovenskim učiteljem, češ, v Prekmurju smelo biti šolniki le domačini. Tudi se župnik hvali, da ima nadzornik* popolnoma v žepu. Pokrajina. Iz Zagorja nam pišejo: »Kakor drugod* tako rase tudi pri nas draginja od dne dne, posebno, odkar so ukinjena občU>s»-sodišča. — Takoj nato so mesarji poskoči* s ceno govejemu mesu od 28 na 32 K 1 kg, akoravno je maksimalna cena 28 a še veljavna. V litijskem okraju ie če t*W[ da se uradno podpira le producente, ne P* uboge kousnmeme. — Občinska klavnic8 bi biia v Zagorju nujno potre! i... da se , prepreči nadalino izkoriščanj.1 uboge?8 i prebivalstva, zlasti delavstva. Po novi* | občinskih volitvah se bode o mm hiifco SO* | vorilo. Koljejo se tu itak le str e krave » | telice, kajti vole dobavlja Koprivc • dovo* j ljeujera okrajnega glavarstva ji .li volji o®* ;■ činskega zastopa v druge k;-''j c. Tako se ?> uradno pospešuje draginja ter pomanjkanj* živil v kraju. — Kakor je župan pojasnil ;; pri občinski seji, plačujeta južna železnic* g in Trboveljska premoge?kopna družba danes I še isti davek kot pod Avstrijo, nasprotno j; se pri malih ljudeh navijajo davčni vijaki ; do skrajnosti. H dve družbi plačujet* | smešno male davke. Ker so te velekapita* i listične družbe ščiti, se nalaga pa riem telit j večje davke, tako da jih komaj nosim* I Povedali je pa treba, da temu ni kriva j davčna oblast, ki odlaša s predpisom pri* g mernega davka. — Od novincev, ki so odrinili pred 1 mesecem v kadersko službo* < prihajajo hude pritožbe, tako glede hran«* ; kakor glede ravnanja. Mi zbiramo te pritožbe ter jih bodemo poslali našim narodnim posL.icem v nudaljno postopanje, kajti, če so hlapci moloha Avstrije trpinčili naše sinove, ne sme se to goditi od sinov majke Jugoslavije. Z Jezerskega nam piše ga. Vera Nag* I na dopis v 10. štev. »Jugoslavije« sledeče: t »Ni res, da ie bil moi mož strasten nemški I preganjač; res pa je, da je bil v Slavoniji v Trnova rojen flrvat, vselej narodno za* voden, služil dalje časa v samostanu Sv, Križ pri Djukovem, potem pii škofu Stross-majerju, pri banu Jelačiču in šele nazadnje -pri grofu Thurnu. Ravno zaradi svoje nar \ rodne zavednosti in ker- niti prav nemško ni : znal le bil od grofovih uradnikov pogosto- j mu kot »krohot« zaničevan. Od domačega prebivalstvu v Železni Kapli pa je bil sploh spoštovan. Res je, da imam dosedaj službo kot kuharica pri »Oddelku finančne kontrole« (ne pri stražnikih). Ker pa to postojanko posamezni finančni organi ž* ; polagoma zapuščajo, bom v nekolikih dneh to službo izgubila. Zaslužila sem sicer mesečno 320 kron in hrano, morala pa seffl od tega zaslužka plačati sebi in svojima dvema mladima otrokoma zajtrk, obleko in stanovanje. Ker sem o plebiscitu v prid Jugoslaviji agitirala, bila sem brez vse odškodnine od grofa odstavljena in inoral* sem se umakniti na Jezersko. Moja prošnja za jugoslovansko državljanstvo še ni definitivno rešena. Aladžarka nisem, ampak Čehinja po rodu iu vzgoji. Na Madžarskem z mdžem nikoli nisva bila.« dledaSIiža in glasba. Drama: p . Nsdeija 22. jan. Popoldne ob 3. uri Peterčkove poslednje sanje. Izven. Nedelja 22. jan. Zvečer ob 8. uri. Po« hujšanje v dolini šentflorjanski Izven. Pondeljek 23. jan. Revizor. Red E, Torek 24. ism. Zaprto. Opera: Nedelja 22. jan. Tosca. Izven. Pondeljek 23. jan. Zaprto. Torek 24 jan. Trubadur. Red C. Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 21. Januarja 1922. Kraj FUra Tlak traka femu. zraka C Katar O&iatnast 0-10 Padavine sim Ljubljana 7 7353 1-0 j jug obl. 14 7356 16 brezvetr. y> 1 21 739*0 1-3 brezvetr. n Zagreb 7 7634 10 brezvetr. pol. obl. — Beograd 1 7 — 1 sev. zap. oblačno 20 Dunai 7 765-1 2-0 | sev. zap. oblačno — Innsbruck 7 7692 40 | brezvetr. megla _ Praha 1 7 — — 1 _ Opomba: V L jubljani se je barometer dvignil, temperatur a nižja. VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni ZVEZNA TISKARNA LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA I. Naročila sprejema tudi uprava Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju. - Trsle » strop« ln st«n« izdelujem s n«j-modsrnejllm! stroji Strežno lepenko lesni c«m«nt vso to dobavljs najcenojo. Tol 513 303. R. PUM. Tel 513. tiubljans, Oradaika ul 22. AIITO-TAPETNIK IN LIČAR. Izdeluje v najmodernejši obliki vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Prevzame vsa naročila za nove, kakor tudi vsakovrstno predelovanje karoserij na najmodernejši način. Cene najnlžje. Bruno B@SantS2 Št. Jernejeva utica št. 54, Šp. Šiška. znamke „M IK A D O" brez žvepla In fosforja na vsaki podlagi se Vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje Zvezna tiskarna po predpisu lično natisnjene, neko-lekovane ima v zalogi v Ljubljani Tovarna vžigalic in kemikalij, družba z. o. z. Tel. int. 188. &UŠG pri Mariboru. Brzojavi vžigalice. Wolfova ulica 1. Denarni zavodi in trafikanti naročite jihl Cena za komad 2 K. Preprodajalci popust. Če se naroči večje število, se natisne tudi firma zavoda. me B © 3 © ® ® ® ® ® @ » A a a © & S === Izvriuje vse banšne posfle raalftočnele 5n nalkuBanineJe. ••••••••••••a Naročajte Bn razširjajte „Jugoslavijo" I ESKOMPTNA BANKA, LJUBLJANA Sdenbgrgova ulica štev. 1. Delniška glavnica: K 20.000.000'-Rezervni zakladi: K 6,500.000’— Podružnice: Novomesto, Rakek, Slovenjgradec. # Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: ESKOMPTNA t mni Polama! i Češkoslovaška se je sedaj odločila, da vpelje v vse ljudske in srednje Šole v podkarpatski Rusiji ukrajinski jezik kot učni jezik. To je važna in zanimiva odločitev. Dolgo je omahovala Češkoslovaška glede jezikovnega vprašanja v malorur skem delu svoje države. Ali ruščina ali ukrajinščina, ali metoda, ki je posledica naziranja, da so Rusi in Malorusi en narod, ki naj imajo en književni jezik, to je velikoruski, ali ona druga pot, ki ima za predpogoj stališče, da je ukra-Jinščino treba razviti v poseben jezik. Da Cehi pred vojno niso bili prijatelji ukrajinizma, je znano. Oni so si želeli čim močnejšo Rusijo, zato se niso mogli zavzemati za gibanje ukrajinskega separatizma, ki je moralo, ako uspe, imeti za posledico oslabitev Rusije. — Slednje pa je bilo vrhutega naravnost cilj avstrijske politike, ki je vsled tega * Vsemi silami podpirala ukrajinsko osamosvojitev in dosegla, da je v Vzhodni Galiciji v kratki dobi popol-“oma prevladala antimoskalofilska ^er. Ravno to je bil eden glavnih vzrokov, da so vsi nasprotniki nemštva ih Avstrije zavračali ukrajinski separatizem. Danes je položaj povsem drugačen. Avstrije ni več. Njeno protirusko politiko je sicer podedovala Poljska, ki si ®i Pridržala le cele Galicije, marveč si ie vzela zraven še lep kos prejšnjega niškega dela maloruskega ozemlja. Dasi ihta interes na zmanjšanju moči Rusije, vendar je dvomiti, če bo posebno vneto Podpirala ukrajinstvo. Kajti Ukrajinci »o bili Poljakom še bolj zagrizeni nasprotniki, nego Rusi sami in ukrajinsko gibanje se je prav tako srdito obračalo fla vsakogar v svrho osvoboditve izpod Poljskega gospostva kot izpod ruskega. Ako bi si tedaj Poljaki vzgojili fanatične Ukrajince, bi si Jih vzgojili tudi zoper sebe. Ako odštejemo fanatične Petljurovce, to igrajo danes pač izmed vseh političnih struj v Evropi najklavrnejšo vlogo, Je videti, da se bo zanaprej maloruska zadeva uredila na miren način in to pod ruskim vodstvom. Ukrajinci se lahko svobodno poslužujejo svojega narečja tudi v književnosti in v javnih institucijah, poleg katerega ostaja seveda ruščina kot enakopravni jezik. Ta sistem, ki so ga vpeljali sovjeti, bo pokazal, kako močna je pravzaprav želja po ukrajinizacija Malorusov; ako se bo ukrajinščina obdržala, tedaj je to znak, da ni bilo avstrijsko agitacijsko ter propagandno sredstvo; ako pa si ohrani le značaj ljudskega jezika, poleg katerega *e uspešno obdrži velikoruščina kot znak narodne skupnosti vseh treh vej ruskega naroda, tedaj ni pokazala one ž.ivlienske upravičenosti, ki so ii jo dajali svojčas v vzhodni Galiciji. Vprašanje je še odprto in bodoča doba bo pokazala, kako se bo razrešilo. V tem položaju ni mogla Češkoslovaška postopati drugače, nego je. Ona ne more biti bolj ruska, nego je bila Rusija sama; ako je med ruskimi Malorusi vpeljana ukrajinščina kot enakopravni jezik, tedaj je tudi v podkarpatski Rusiji niso mogli odrivati. Češkoslovaška se hoče ravnati po Rusiji; kakor se tam razreši problem, isto rešitev sprcjmo tudi Ceho-slovaki. V tem stadiju se nahaja sedaj ta problem, ki je gotovo eden najvažnejših in najdalekosežnejših v vsem slovanskem cvetu. LEPOTA kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel (veta za lekarnarja Kellerja: Eisa lllljno mlečno milo najbolje blago, na finejše „milo lepote" j 4 kosi z zamotom in poštnino 08 Kr. „Elsa“ obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, za-jedance, nabore, itd., naredi kožo mehko rožnato-belo In čisto; dva porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron. „Elsa“ Tanochlna pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in ccpanje las, zaprečuje prhut, prerano osiveloSt itd. 2 porcelansta lončka z zamotom in poštnino 52 kron. Prodajalci *ko naročijo najmanj 12 kosov od jud-nega predmeta dobijo popust v naravi. Ra7.no: I.ltljno mleko 15 K; Brkomaz 8K; najfinejši Ilega-puder Dr. Klupera v velikih originalnih škatuljah 30 K; najfinejši Hega zobni prašek v patent žkatljah 80 K; puder za gospe v vrečicnn 5 K; sobni prašek v škatljah 7 K; v vrečicah 5 K; Sachet diševa za perilo 8 K; Schampoon za lase 6 K; rumenilo 12 listkov 24 Kj nnjfinejfci parfem po 40 in 50 K; Močna voda za lase 68 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj zaračuna. £QQEli V. FELLH, likanar STUBltft lunja. Elsatrg 357, Hrvatsko. POSESTVO J 80 oralov in sicer gozdov, travnikov, sado-ntisnikov. njiv in lepih stavb 1,500.000 K. potem posestva v različnih cenah, hotel s kavarno, gostilna, pekarija, izdelovanje pokalic ter 12 oralov zemljišča, gostilna v okolici Maribora, lepa vila. krasne stanovanjske in trgovske hiše, historijsko graj-ščinsko posestvo s 130 oralov 'proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica štev. 3. 71 Kum se: relief 6LSA Crtm TESANI LES vseh obsegov, kakor late, okrogli les, deske po 13, 20, 25 mm. itd. kupujemo vsako množino iz skladišč. Zadnje ponudbe naj se pošlllajo na naslov Braču Ivkov, Scta-par (Bačka). DOLGO STRUŽNICO rabljeno ca 80 cm za železo kupim. — Ponudbe na J. Bonač sin Ljubljana, Čopova ulica 1(>. 131 OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen se kupi takoj. Ponudbe na upravnlštvu »Jugoslavije«. U8. Službe: Fr o da se: GODBENI AVTOMAT velikost 2.30 X 1.30 X 0.60 m, proda po-cenlAnton Drašler v Borovnici. 234 VEČ DOBRO OHRANJENE OBLEKE, čevljev, nov temnomoder kostum, se proda. Vpraša se od 8. do 10. in od 12. do 2. ure pri Krebelj, Poljanska cesta št. 18, priti. 126 DOBRO IDOČO MESARIJO dam v najem ali pa tudi prodam z vsemi poslopji in z vso premičnino ter vsemi stroji pod zelo ugodnimi pogoji. Mesarji in prekajevale! Imajo prednost. Jure Perjevlč, mesar in prekajevalec, Sevnica ob Savi. 123 PRODAJALKA izurjena In spretna za glavno zalogo tobaka na Vrhniki se išče za takojšnji nastop. Glavni pogoji poštenost in pridnost, starejše moči imajo prednost. — Ponudbe na glavno zalogo tabaka na Vrhniki. 129 UČENEC z dobrimi spričevali, se sprejme na _ vso oskrbo, v trgovini Jakob Lah, Maribor, Glavni trg št. 2. 125 RUDARJE izurjene kopače sprejme premogovnik Ključarevci pri Ormožu. Samci dobe hrano in stanovanje. 109. Razno: LEČA ZA KUHO, nova, debelozrnata in makovo seme se dobi pri Sever & Komp., Ljubljana, \Volfova ulica 12. — Zahtevajte cenik vrtnih in poljskih semen. 130 PO ZNIŽANI CENI prima prekajeno meso, reberca, šunke in kare prodaja, dokler v zalogi »Ekonom« osrednja gosp. zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. 124 SOBA S KUHINJO ali soupravo kuhinje 9e išče za takoj. — Naslov v upravi. 120 IŠČE SE MEBLOVANO SOBO za enega ali dva gospoda skupaj proti nagradi. Ponudbe pod »Uradnik št. 86« na upravo lista. 86- ŽEPNE URE, precizijske in stenske, popravlja najsolld-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ul. 1. KONCES. UČNI ZAVOD ZA KROJENJE S. POTOČNIK v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, 1. nad. se priporoča slav. občinstvu in krojačem kot konces. učitelj krojenja. Na željo se pride posameznike poučevat v vse krale Slovenije. Pri pouku v skupinah enega kraja večji popust pri honorarju. — Moderniziranje prejšnjih krojev, najmodernejša izdelava sedanjih krojev, ter velik salon za dame in gospode. Se priporoča 106 S. Potočnik. Mich61 Zevaco: „N05TRADAMUS‘‘. (Dalje.) »Stopite tu noter!« je naglo velel Nostradamus ter porinil Beaurever-sa v sosedni kabinet. »In poslušajte!« Čez nekaj minut so se odprla vrata. Vstopilo je dvoje pažetov in za njima bogato napravljen mož v rebesnosinjem svilenem telovniku, ki je bil ves pošit z zlatimi francoskimi lilijami. Dvanajst telesnih stražnikov mu je sledilo. Bil je kraljevski glasnik. Z obširnim dostojanstvom se je poklonil Nostradamu, rekoč: »Mi, Superbe-Echarpe, četrti tega imena, mojster heraldske vede, želimo Mihelu Nostredamskemu v imenu Nj. prekrščanskega Veličanstva Henrija Drugega zdravje, radost, srečo in sleherno čast! Vaši doktorski slavnosti je znano, da vas ima kralj francoski v posebnem spoštovanju in je ukazal svojemu pro-fosu Gaetanu, baronu Roncherollske-mu, naj opusti zoper vas vsaktero mržnjo in maščevalni namen . . .« »Povejte kralju, da sem z veseljem zaznal novico o pomiloščenju gospoda Roncherollskega; recite mu tudi, da se nimam počemu bati velikega frofosa. Njegovo veličanstvo naj neha skrbeti za blagor moje osebe: v to zadoščam jaz sam s svojo lastno močjo.« Kraljevski glasnik se je poklonil s široko gesto, ki je pomenila, da vzame te besede na znanje. Nato je povzel: »Razen tega vedite, da sta se njegovo kraljevsko veličanstvo in kraljev veliki profos gospod de Ron-cherolles združila z namenom, da bi poiskala in našla dekle, ki ga je neki razbojnik zvijačno odtegnil očetu in dvoru. Ta usoda je zadela velemožno gospodično Florizo Roncherotlsko. Z mojim glasom rotita kralj in veliki profos mogočnega Nostradama, naj blagovoli odkriti s svojo božansko vedo sled plemenite gospodične.« Nostradamus je pomislil; nato je odgovoril z mrklim glasom: »Ako bo kraljevo in profosovo iskanje zaman, jo najdem jaz; sporočite kralju mojo besedo.« Glasnik se je vnovič priklonil ter nadaljeval: »In končno naznanjamo Mihelu Nostredamskemu, da kralj « »— zasleduje lopova, ki je ubral Florizo Roncherollsko,« ga je prekinil Nostradamus. »To vem. Povejte kralju, da mi je bilo že znano. Vem, da je obljubil na Beaureversovo gla- vo sijajno nagrado stotisoč tolarjev. Je li tako?« »Tako je,« se je naklonil glasnik ves osupel. »Znajte tudi, kaj vam je kralj naročil zame. Opominja me, naj izpolnim svojo obljubo, da mu pošljem Royala de Beaureversa. Je li tako?« je bilo brezmejno. »Dobro! Evo vam mojega odgovora: dne 29. tega meseca bo stal Royal de Beaurevers pred obličjem kralja Henriia II. . . . Tako se kolnem na zveličanje svoje duše.« S kraljevskim vzmahom roke Je Nostradamus naznačil, da je sprejem pri kraju. In res se je smel v tem trenutku šteti enakega kralju, ker mu je bil Henri noslal glasnika, ne meneč se za običaj, ki je poznal to slovesnost samo med kronanimi glavami. Glasnik se je globoko priklonil; ko se je obrnil k vratom, je zagledal dvanajst slug, ki so ga čakali z zlatimi svetilniki v rokah, da bi ga spremili in mu svetili do dvižnega mostiča. »Ste li slišali?« je vprašal Nostradamus, spustivši Beaureversa iž njegovega kabineta. »Da: na mojo glavo je obljubljena nagrada. Kralj in veliki profos M rada našla Florizo . . . toda vmes sem jaz! Tako mi smrti božje in krvi sedmerih ran — dokler živim, se Je ne dotakne nihče! ... A zdaj moram k nji,« je dodal žalostno, »Treba ji je povedati, da je njen oče prost — brez moje zasluge.« Nostradamus mu Je položil roko na ramo in rekel malone sočutno: »Počakajte še; verujte ml, da Je bolje. Čakajte do 29. Ako Floriza zve, da je oče na svobodi, Ji živa duša ne ubrani, da se ne bi takoj vrnila v veliko profosijo. Tam pa je spet izročena kralju . . .« Royal je vztrepetal in se ugriznil v pest. »Kaj naj storim? Kaj naj storim?« je zajecljal, pijan od onemoglega srda. »Ali je res varna tam, kjer jo Ima-te zdaj?« »Oh, da! Glavo in dušo bi zastavil.« »Ne vprašam vas, kje se nahaja, niti nočem, da mi poveste. Pustite jo, kjer je. Do 29. je itak le nekaj dni. Vprašali ste, kaj naj storite? . . . Dne 29. pojdete k nji ter ji porečete, da je njen oče prost, a ona rešena kralja! . . .« »Da, da!« je zarohnel RoyaI de Beaurevers. »Rešena kralja! Da! Zakaj tisti dan ga ubijem, pa naj ga brani ves pekel 1 . . .« (Dalje prih.) Kontoristinjo za takojšen nastop se išče. Pogoji: Znanje slovenskega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja. Predstaviti se je osebno z spričevali ali se pošlje pismena ponudba na Karol Pertinač — veleindustrija — Celje. pri Cerkljah, št. zemljeknjižnega vi. 29. k. o. Grad, sod. okraj Kranj, obstoječe iz 4 stavb (stanovalnega poslopja, sanatorija, kopališča in gospodarskega poslopja) ter zemljiških parcel v izmeri 4 ha 28 a 25 m2 se projda po potu ponudb. Posestvo ima zgrajeno svojo vodno moč (20 HP) Prancisovo turbino, lastno elektrarno, lasten vodovod Itd. in je pripravno za industrijsko podjetje. Interesenti naj se radi pojasnil obrnejo na nadučitelja Josipa Lapajneta v Cerkljah, okr. Kranj, in vpo-Sljejo svoje ponudbe komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani, Sentpeterska vojašnica, soba 4 do vštetega 20. februarja 1922. Kupci morajo v svojih ponudbah izrecno izjaviti, da ostanejo 14 dnij v besedi. Naročajte in širite »Jugoslavijo**! Prostovoljna javna dražba. Na predlog- zakoncev Dreflak Janeza in Avrelfje, posestnikov na Ptujski gori se bode v četrtek dne 2. februarja 1922 ob 11. url predpoldne na licu mesta v Podložu št. 6, to je v trgu Ptujska gora, potom prostovoljne dražbe prodalo zemljišče vi. št. 127 d. o. Podlož, sestoječe iz parcele št. 58 stavblšč- v izmeri la 16 m* in pare. št. 447 vinograd v izmeri 19 a 15 m’ za izklicno ceno 25.000 K in potem različno pohištvo in premičnine. Poslopje je zidano, z opeko krito, s strelovodom, 2 lepima sobama in obokano kletjo. Zemljišče obstoji tudi iz vinograda, sadonosnika in vrta za zelenjavo. Zemljišče ima krasno solčno lego in je jako pripravno za trgovca, upokojenca i. t- d. — Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni kr, notarja Franceta Strafella v Ptuju med uradnimi urami. Fr. okrajno sodišče v Ptuju,- oddelek Vil., dne 19. januarja 1922 Razpis slAnih mest. Pripravljalni odbor za ustanovitev Trgovske banke d. d. v Ljubljani razpisuje službena mesta in sicer: iflGStO ravna* telja, prokurista, Internista, arbitraierja ter še druga uradniška mesta, kot korespondentov, knjigovodij et. ter mesto 1 sluge in tekača. Ponudbe je vposlati z navedbo dosedanjega službenega mesta in zahtevka glede plače dO 10. svečana 1922 na naslov: Pripravljalni odbor za ustanovitev Trgovske banke d. d. v Ljubljani, poštni predal štev. 27. Za prisrčno sožalje, za prekrasne vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku povodom smrti našega preljubi)enega očeta in šefa tvrdke izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Druiina Teppey, Gallent, Gubo, Prva iugosl. lesna industrija. V trsovim O. Bernatovič Mestni trs štev. 5 mr se dobi še po Jako nizki ceni: moške obleke................, ... od 650 K naprej moške raglane .....................od 1100 K naprej moške hlače.........................od 150 K naprej damske suknje.......................od 550 K naprej damske kostume .......... od 600 K naprej damske modne obleke.................od 900 K naprej damska krila........................od 300 K naprej in kožuhovina................ • • od 300 K naprej !! Ogleda se lahko vsaki čas! I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiu JUGOSLOVANSKA UNION - BANKA preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA USTANOVLJENA L1872 Leograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec, Maribor, ekspoziturna podružnica Škofja loka. Akcijski kapital K 30,000.000 Rezerve K 16,000.000 Izvišuje vse bančne posle najkulantneie. .:; ::i!.Ti!Hu!;iisii!i!i:)i;iii:iii;iiiiim!iiiiiiii:ii!i6iiiii!iiiiiit!iiii!i;!!imii!i!riiiiiiH!iiii!iii!ii!ii!iiiiii!iiiiiiiiiiiiii;w.iiiii»iii;iiiiii«iHiuiuiiiiHiiiiiniiiiiiiniiii)ii!>miiiiinmiui«i!i:'. MiiitiuiiiiimmiuiiiiiiitiuiiiiiaimiiiiitiiiuiiiiuiiuiiUHUiu m w m in kože divjačine sprejme v stroj, in izdelavo kcznarsfv® H©¥, Ljubljana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema moderniziranje. spretnega, poštenega 'm zanesljivega sprejme uprava »Jugoslavija". m »O•MBUM | P©i©r! P@z©p! | j Vsaki dan sveži kvas (drože) I I iz najbolj sloveče tovarne Jugoslavije, tovarne špirita in § I droi, Savski Marof 5 | razpošilja in oddaja po originalnih tovarniških cenah 5 ] Glavna zaloga kvasa ANTON KOLENC & DRUGOVI VELETRGOVINA — CELJE. ^iimmiHimtiiiHiiiHiiNmmumiMimimnnitiiiiiiiiiimiiiiiiiimtitniiitmiiiiiitiiiiniuiMiiiititimmttmiiuii PromdM »od za pnsi d. d. g Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo bober tudi zn iodostrijsba podjetja in razpečavi: Pia Mo«. in an&lešli hta za lan in iii ipš, tnili wm in fi tnog. Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19. TRGOVSKA SAMICA D. D. V LJUBLJANI. in 1 >0 t3Mt««»WWCC nabilo na subsbripcijn delnic. Trgovci, industrijalci in obrtniki ljubljanskega in mariborskega okrožja so sklenili ustanoviti lr ten dennmi zavod, kateri naj ostane v rokah izključno trgovskega, industrijskega In obrtniškega stanu in kateri nnl v prvi vrsti varuje interese trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, tar m naj v najkrajšem casu rozsir Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 28. novembra 1920 št. VI. 3388 dovolil Mtanovitev delniške družbe z imenom Trgovska banka d. d. v Ljubljani tovini polno vplačanih delnic ro £00 K. Delnice se glase ne p; občnega zbora zvišala na 30,000.000 K z izdajo nadaljnih delnic. vmftV , , \~~ Glasom pravil zamoremo izdati najprej osnovno glavnico po 10,000.000 K, katero oddajamo v Javno subskripcijo in sicer 25.000 delnic po 400 K nominale. podpisane delnice je pri subskripciji plačati v gotovinL se stavlja na subskripcijo po sledečih pogojih: . ______________ 1.... V____i (in V ___________otr Ceno za Delnice se v_----------------------r—,~ . - . . 1. Delnice se prepusti po kurzu 400 K več 80 K za emisijske stroške 2. Delnice participirajo na čistem dobičku poslovnega leta 1922. 3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. 4. Reparticijo delnic izvrši pripravljalni odbor. t. , r , ■_____________5- — j on i luž. Dr. Miroslav Rosol oblastveno poverjeni stavbni Inienlr UUBUAT1A HllSerjeva ulica številka 5. Spvdjel. stavbeno podjetje ta betonska, žoletobeton-tka In vodna zgradbo. tpvb£5? B poP^tZ enčic Z^RiLlillOEZOiJj-KiSE-UilE-rilOljSTilSIB^gE-RflSTflPIS p PRpftlifl-iiilŽRTl IH OBISK lžifeli!R7B SREZFLROHO. ^ Izraba vodnih siL NAPRODAJ I Vinn in Žganje. Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah Ivan Poljšak, Jesenice, hotel Pošta. Kostanjev les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova nllca l./l. Posredovalci se dobro plačajo. Rok za podpisovanje delnic se prične dne 20. januarja 1922 in neha dne 4. februarja 1922. Prijave sprejemajo: V Ljubljani: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ter Slovenska trgovska 6radbeno podjetje ing. Dukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Parna žaga FRAN RAVNIKAR ■:. ■■■■ — mestni tesarski mojster LJUBLJANA :::::::: Linhartova ulica štev. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele ■t.,gozdne parcele. .1—-------- —. EJ El e El El ES I M. KUŠTRIN LJUBLJANA Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pneumatike. Slavno zastopstvo polnogu-mijastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINY“. Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje polnogumljastih obročev. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Telefon štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon štev. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica 3. ojili delniška družba, v Mariboru pa Kreditno društvo mestne hranilnice. Orožnova ulice 2. .. . Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskriblranih delnic m o vplačanem znesku. Subskribentom se bode o dodelitvi delnic poročalo. Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in te bode dodelitev mai\j-kujočih delnic izvršila pri novi subskripciji, katera se razpiše takoj po občnem zboru. dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisanih delnicah začasna potrdila *tevUu .''Pjacanih in dodeljenih delnic. Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil. Po g io pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas. V Ljubljani, dne 20. jorrurja 1922. Dolenc Franc, lesni industrijalec, Škofja Loka. Arnejc Ana, lesna trgovka, Jesenice. ^ —•----------- *------5 —■--------Ljubljana. Gaspari & F*m~_~., Peter, trgovec, Ljub»Jana; Hedžet & Koritnik, ________ _ _____w ______ illUUOlllJOlCVf wnviju *-