Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga
Ntitaci se vračajo s Španskega: čoln. poln nemških prostovoljcev, na vožnji do ladje, ki jih bo prepeljala v domovino. — Nemci danes ponoono priznavajo, da so pomagali generalu Francu ves čas državljanske vojne
DRUŽINSKI TEDNIK
E
|	Timeo Dcinctos et donet fe-
: rentes.
:	Bojim	se Grkov, čeprav da-
rila prinašajo.
Virgil (Eneida) v	(70,—19. pr. Kr.)
Leto XI. '
Ljubljana, 8. junija 1939
štev. 23 (503)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ulica St. 27/111. Poštni predal fit. 845. Telefon St. 33-32. Račun poStne hran. ▼ Ljubljani fit. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne Bprejcmamo. Za odgovor je treba priložiti ra 3 din znamk.
NAROČNINA
iU leta 20 din, 1h leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v F ra uci JI 70 frankov v Ameriki 21/* dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in Širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Klali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod 6e posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes;
»HALO, HALO, IITAHIC TONE!«
(Gl. 2. in 3. stran)
Vladna kriza zaradi »Thetide«?
Sklenitev angleško-ruske zveze odložena za 14 dni
Razkroj Blumove stranke
Prejšnji teden je bivši čsl. prezi-dent dr. Beneš otvoril čsl. paviljon na newyorški razstavi. Paviljon velja za enega izmed najlepših; dogradili so ga iz daril ameriških Čehov in Slovakov in njihovih ameriških prijateljev.
Kakor v Lepoglavi...
Neka gospa v Zagrebu je dobila pismo od prijateljice iz Bratislave (Slovaška). V pismu se bere med drugim: »...Nam se tu zelo lepo godi. Vsega imamo kakor v Lepoglavi...«
Bratislavska cenzura namreč ni vedela, kaj je »Lepoglava«, in pisma ni zadržala. (»Nova Riječ«, Zagreb)
Ruska uganka
Ni nemogoče, da bi se Rusija hotela z Nemčijo pobotati, toda danes se da o Staljinu zanesljivo reči samo tole: Staljin je spet stopil v Evropo, od koder ga je Monakovo izključilo, in spet napravil iz Rusije močnega zaveznika, močnega sovražnika in prav takšnega nevtralca. —------
Prava ovira za tesno zbližanje med Rusijo in Nemčijo danes ni na ideološkem polju ne na gospodarskem ne na nacionalnem. Ovira je v tem, da narodnosocialistična in komunistična stranka, . .- nočeta deliti oblasti. Kjer koli se srečata, mora ena od njiju imeti vajeti v rokah Ze ustavnim vladarjem je težko, vzajemno sodelovati. Pri diktatorskih vladavinah pa
Španski notranji minister Serrano Su-ner, svak generala Franca, postane predsednik špaske vlade
mora eden sam biti gospodar, kjer
koli trčijo drug ob drugega.--------
Vse kaže, da bo Staljin, dokler bo le imel izbiro, vztrajal pri relativni varnosti, ki je je danes deležen.
VValter Lippmann, Newyork  O——
Ati sU faali...
...da se je znameniti poljski pianist Paderevvski kot prvi predsednik poljske republike zelo zadolžil, ker je iz lastnega kril mnoge državne izdatke? In da je prejšnji mesec, ko je bila njegova domovina v nevarnosti, med prvimi podpisal velik znesek za poljsko obrambno posojilo?
...da je »neodvisna« Slovaška na robu gospodarskega poloma, "n fr?
...da je bila proslava nacionalistične zmage v Madridu razdeljena v tri dele: v zahvalo Bogu, zahvalo armadi in zahvalo zaveznikom in Maročanom?
...da je predsednik britanske vlade1 Neville Chamberlain utegnil v času,; ko imajo drugi državniki polne roke dela, da sproti zmorejo nujne teleoče-oprayke, napisati in izdati te dni debelo Knjigo o »Boju za mir«?
*
Gl. tudi »POLITIČNE RAZGLEDE« na str. 10.
V Ljubljani. 7. juniia Angleško-ruski problem je začasno stopil v ozadje. Umaknil se je pred hečim, kar prejšnji teden pač ni mo-Rio biti na programu: pred katastrofo angleške podmornice »Thetide«.
Na drugem mestu navajamo števil-"e' ki nam nazorneje od še tako dolgih člankov predstavljajo to katastrofo v njeni človeški tragiki. Na tem mestu je pa naša naloga, ogle-dati si njen politični učinek. Kajti ''se kaže, da utegne tragična smrt 98 britanskih mornarjev imeti za britansko politiko večje posledice kakor manj tragično umiranje tisočev ln tisočev drugih ljudi v drugačnih okoliščinah v drugih delih zemeljske oble.
Angleško javnost je katastrofa sil-n° zadela. Prvi mah — razumljivo — Jg^i s človeške plati. A danes je tragedija sama stopila že skoraj v ozadje, tako je oglušil njen odmev krik vsega britanskega naroda, zadetega na najobčutljivejšem mestu, v njegovi ponosni mornarici: »Kdo je kriv?«
Britanski vojni mornarici načeluje ’ord Stanhope. In njemu velja val ogorčenja, val, ki zna v usodnih trenutkih odnesti na Angleškem še vse Uglednejše osebe, kakor je pravkar-8IVji lord britanske admiralitete.
Lord Stanhope ni v zavidanja vrednem položaju. Kot vrhovni šef J^ojne mornarice odgovarja ža vse, kar se v mornarici zgodi. Tudi če ga osebno ne zadene niti senca kakšne krivde, ga lahko strmoglavi načelo “daritvenega jagnjeta«; tem hujše je zanj, če je obtožba proti njemu
utemeljena.
Lord Stanhope že doslej ni užival 'J javnosti prevelikih simpatij. Ze uolgo so mu očitali, da mornarico za-V®marja. Takšni očitki na Angleškem, v deželi, kjer sta »fair-play« in gentlemanstvo doma, navadno niso rez podlage.
Zdaj se je tem očitkom res pridružil še nov, konkretnejši in zato tudi usodnejši. Angleški časopisi tr-tle- da je lord Stanhope v času, ko ?e je »Thetidi« pripetila nesreča, kri-*®ril p0 morju. Njegova dolžnost je ila. da se pri priči odpelje na kraj nesreče, pa se ni. Tudi ni baje takoj odredil, da imajo vlačilci podmornico dvigniti, ampak se je zadovoljil z •Unogo manj zanesljivim potapljaškim eševanjem. Vse to dokazuje po sodbi londonskih listov, da vlada v admi-raliteti velik nered.
Zato bo katastrofa »Thetide« vzdig-n''a v parlamentu mnogo prahu in ni 'zključen0i da bo moral lord Stan-nope odstopiti. Vprašanje je le, kdo prišel na njegovo mesto. Lord ^tanhope je — kakor vsi ministri semnje britanske vlade — prišel v ka-lr|et predvsem kot Chamberlainov Osebni prijatelj. Angleška javnost se 'oprašuje, kako dolgo se bo še nada-Ievala takšna politika. Klic po strokovnjakih postaja čedalje glasnejši. "Lordi in njihovi prijatelji,' slišiš danes v Londonu, »nam zapravljajo im-^eril na vseh koncih in krajih. Kaj nimamo več sposobnih ljudi, ki 1 bili kos nalogam časa?«
■abouisova piše v fF.uvru«, da
sta te dni obiskala nemškega Kanclerja Hitlerja in doživela triumfalen sprejem. Visoki obisk je potrdil kulturno in gospodarsko prijateljstvo med obema državama, novih obveznosti pa Jugoslavija ni prevzela
Chamberlain po vsej priliki Stanhopa ne bo mogel rešiti in da bo porabil to priložnost za preosnovo svoje vlade. Po njeni sodbi bi utegnil priti za Stanhopovega naslednika VVinston Churchill, mož, ki je že večkrat načeloval admiraliteti in je kakor nalašč poklican za to mesto.
• i ?'	>.	'ir ,	.	,*	»'
Molotov ima pomisleke
Ko smo prejšnjo sredo pisali razgled po svetu, so bili zastran ar.gle-ško-ruske zveze vsi listi polni optimizma. Mi ne; iz vziokov, ki smo jih zad tedne že večkrat izčrpno popisali, nismo mogli biti tako trdno prepričani o absolutni i ‘ -molienosti tega optimizma. To svojo rezerviranost smo tudi poudarili s previdnim podnaslovom našega glavnega članka v prejšnji številki in s tem, da smo se pri obravnavanju angleško-ruske-ga razmerja omejili zgolj na skopo reprodukcijo časopisnih poročil.
Dogodki so naši skepsi prav dali. Molotov sicer ni odklonil angleških predlogov, brez pridržkov sprejel jih pa tudi ni. Bistvo ruskega odgovora Angležem 'ih Rusom se da strniti v en sam stavek: »Ne zaupamo vam.« V prejšnji številki smo se obširneje pomudili pri razmerah v Vzhodnem morju. Članek je b:l, kakor se šele danes prav vidi. izredno aktualen. Rusko nezaupanje namreč ni samo platonskega značaja, upravičeno s septembrsko politiko Chamberlaina in Bonneta, ampak je tudi konkrstno
Nj. Vis. knez Pavl«, fotografira«! • kanclerjem Hitlerjem v Berlinu
Še ena ugotovitev generala Mia j e
»Razdejalni učinek topništva je tolikšen, da utegne celo strukturo zemlje spremeniti. Toda v strelskih jarkih in v granatnih jamah mora na koncu koncev vendarle človek nastopiti, če se branilec ne vda; in napadalec mora imeti najmanj enak1 pogum in enako odločnost kakor'1 napadenec, če hoče zmagati. To je najvažnejša značilnost vsakega boja, v veljavi še danes prav tako kakor v kameni dobi. Niti možnost spreme-nitve milijonskega mesta v 48 urah v prah in pepel ni mogla te resnice spraviti s sveta.«	,	:
Čsl. paviljon na newyorski razstavi.
zelo utemeljeno. Sovjetska Rusija je najbolj ranljiva v Baltiku. Sovražnik, ki bi napadel Estonsko, Letonsko in Finsko, bi na mah odrezal Rusijo od Vzhodnega morja in s tem ohromil rusko vzhodnomorsko mornarico. Zato Moskva ne sme dovoliti napada na te države. Zato zahteva Molotov poroštva ne samo za Poljsko in Romunijo, ampak tudi za ves Baltik — poroštva, ki ne Angliji ne Franciji ne diše.
Angleško-francoski predlog vpleta v obrambno pogodbo z Rusijo tudi Zvezo narodov. Ta predlog Molotov gladko odklanja, češ da ni ZN doslej onemogočila še nobenega napada — narobe, da je celo dala zahodnima velesilama priložnost, da sta si pri vsakem napadu umili roke in mirno gledali, kako ob njunem platonskem protestu umira država za državo. Ne, pravi Molotov, pustite ZN tam, kjer je, in zmenimo se tako, da bodo čisti računi. Rusija nima poželenja po tem, da bi segala za druge po kostanj v žei javico.
V Londonu in Parizu so razočarani. Mislili so, da jim pojde stvar lepše izpod rok. Chamberlain je celo osebno užaljen; njegovi odgovori v parlamentu so kratki in zbadljivi. To bi bil moral še posebno občutiti strupeni Lloyd George, stari nasprotnik premierja, če ne bi bi! doživel zadoščenja, da je njegovim bodikam ploskal skoraj ves parlament; tako je Chamberlainov bumerang zadel le njega samega.
Zaton Blumove zvezde
Francoski socialisti so imeli o bil. koštili kongres v Nantesu. Prerešetati je bilo treba francosko notranjo in zunanjo politiko v luči najnovejših dogodkov.
Še pred letom dni je bil Leon Blum tako rekoč neomejen gospodar svoje stranke. Danes ni več. Danes si mora deliti oblast z glavnim tajnikom, z »Monakovčanom« Faurom.
Tragedija starega ideologa in dok-trinarja Bluma je v tem, da ni imel v času, ko je vladala na Francoskem ijudska frorita, opore v enakem sistemu na Angleškem. (Sploh je tragedija francosko-angleške harmonije, da sta galski in anglosaški sistem zmerom vsaj za en takt narazen.) Najnovejša Blumova tragedija in z njo vred tudi tragedija francoskega socializma je pa v tem, da je večina Blumovih sodrugov najmanj en takt za svojim voditeljem, ki ga je septembrska izkušnja izmodrila.
Blum je danes brezpogojno na strani Daladierja in njegove (ne pa tudi Bonnetovel) odločne zunanje politike. Paul Faure je pa prevzel nekdanjo Blumovo doktrinarsko vlogo in išče v zunanji politiki kompromise po geslu: mir po vsaki ceni.
Nantski kongres še ni dopolnil razkola. Obe struji sta se zedinili na trhel kompromis in odložili usodne točke dnevnega reda na jesen. Domači nasprotniki Blumove stranke, na levi in desni, pa že danes računajo, komu bo razkol socialistov prinesel večjo korist, skrajni levici ali skrajni desnici.	Observer
Koristnost mrzle vode
Berlinski časopis »Volksgesundheits-wart«, glasilo sveta za nemško javno higieno, vodi pravo križarsko vojno pioti uvozu kave in čaja in se zavzema za nemški »družinski čaj«.
Časopis pravi med drugim, da je »že za prebavo bolje kakor kava ali alkohol, ravnati se po nasvetih pastorja Kneippa in vtakniti roke do komolcev, v mrzlo vodo.«.
Mnogo nemških trgovin že prodaja mešanico kavnega1 »ersatza-i (nadomestka), sestoječo iz 10 “/n kave in 90 n raznih drugih primesi.
Stika x devete
Srečal steni neznano deklico st sosedovimi otroki. Med nama ste je razpletel tale pogovor:
»Čigava si?*
Povedala mi je ime svojega očeta in svoj rojstni kraj.
»Ali služiš?«
»Da, služiti moram, mama ne mara, da bi bil kdo doma. Štirje bratje in dve sestri služijo, dve sta pa umrli.*
»Pa ti ni nič dolgčas po doma?*
»Nič. Brat in ata sta me prišla že štirikrat obiskat, mama pa še nič.«
»Imaš kaj rada starše?«
»Nič. Ata samo zabavlja čez mamo in je vse prodal, mama se pa vlači z drugimi dedci.«
»Koliko si pa, stara?«
»Junija bom deset.*
Pogledala me je v oči s pogledom, ki mu je znana golota življenja in odbrzela za otroki, ki jih je varovala.	B.
Politični deden
Predsednik vlade dr. Cvetkovič je
bil pretekli teden z nekaterimi drugimi ministri v Skopiju, kjer se je udeležil zborovanja južnosrbskih gospodarstvenikov. Na svečanem banketu, prirejenem njemu na čast, je obširno govoril o pomenu Južne Srbije v našem narodnem življenju. — Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kne gimja Olga sta v spremstvu zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča in drugih dostojanstvenikov odpotovala v Berlin na uradni obisk h kanclerju Hitlerju. V Berlinu so ju veleslovesno sprejeli. Na slavnostnem banketu je visokima gostoma napil kancler Hitler in v svojem govoru pri tej priložnosti izjavil, da so meje med obema državama večne. Knez namestnik se je za te besede prisrčno zahvalil. Prisostvoval je tudi veliki vojaški paradi. Po ogledu nekaterih znamenitosti sta knežja gosta odpotovala nazaj v domovino. — Na nedeljskem tabora slovenskih delavcev v Ljubljani so govorili predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec in gradbeni minister dr. Krek. Dr. Korošec je govoril o naši zunanji in notranji politiki in med drugim dejal, da se iz srca veselimo zadnjih prijateljskih izjav kanclerja Hitlerja. V notranji politiki je naš glavni cilj delo za sporazum. Dr. Korošec je dejal, da visoko ceni dr. Mačka, zato tudi ve, da bomo kljub nekaterim za-pletljajem vendarle doživeli sporazum.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je ob svojem obisku v Berlinu raz-govarjal s kanclerjem Hitlerjem v navzočnosti zunanjih ministrov obeh držav. Razgovori so potekali v prijateljskem duhu in so se nanašali na vprašanja, ki se tičejo obeh držav. — Predsednik vlade Cvetkovič je o pogajanjih za sporazum zagrebškim časnikarjem izjavil, da je delo sicer nekoliko zastalo zaradi proučevanja nekaterih okoliščin, toda do sporazuma mora priti, ker na obeh straneh prevladuje dobra volja in ker sporazum terjajo interesi nas vseh.
Predsednik sovjetske vlade in ruski Zunanji minister Molotov je pretekli teden otvoril parlament z govorom, ki je v njem obrazložil angleško-franco-ske predloge ruski vladi. Dejal je, da eo ti predlogi sicer primerna podlaga za nadaljna pogajanja, vendar ne ustrezajo docela ruskim željam. — Nenapadalno pogodbo med Nemčijo in Dansko sta podpisala nemški zunanji minister im danski poslanik v Berlinu. — Italijanska in nemška vlada sta poslali v Tokio predloge za priključitev Japonske k njuni vojaški zvezi. Japonci so s ponudbo baje zelo zadovoljni. — V Parizu in Londonu je govor Molotova v ruskem parlamentu zelo presenetil, češ, da so ruske zahteve čedalje večje: Glavna ovira pri pogajanjih so baje baltiške države; Rusija zahteva zanje angleška poroštva, baltiške države same so pa glede tega zelo rezervirane. — Italijanski zunanji minister Ciano se je sestal s francoskim rimskim veleposlanikom Pranfoisom Poncetom im se z njim razgovarjaJ pred vsem o ureditvi ita-lljansko-francoskega razmerja. — Papež Pij XII. je te dni govoril v Vatikanu o političnem položaju v Evropi. Dejal je, da še ni izgubljeno vse upanje za mir. Od nekaterih državnikov, ki se je do njih obrnil, je dobil takšna zagotovila, da bi se nanje lahko skliceval, če bi kljub temu prišlo do vojne.
Mrs. in Mr. Hoobsova sta odletela...
60 letni angleški Romeo In njegova 18 letna Julija na poti v London
Beograd, junija.
V 21. številki našega tednika smo poročali o čudni poroki starega angleškega učenjaka Lancelota Hoobsa z lepo in mlado Novosadčanko Vero Zoriče vo. Zdaj naj pa napišemo tej poroki še epilog.
Ko sta si po poroki novoporočenca priskrbela vse potrebno za potovanje, sta z letalom odletela v London, toda ne v spremstvu Verine matere, temveč sama.
Pred odhodom iz naše države je dr. Hoobs spoznal, kako trnjeva je pot vroče ljubezni. Takole je sanjal o svoji sreči:
»Verico bom popeljal v Singapur. Tam me bo bolj ljubila kakor tukaj... Zanesljivo vem, da se bom pomladil...«
Zapletljaji njegove zakonske drame so se vrstili drug za drugim. Najprej ga je presenetila burna poročna noč, ki jo je moral odložiti do Singapura. Vrhu tega je bilo na moč težko pripraviti dekle, da se je vrnilo k staremu raziskovalcu tropskih bolezni. Naposled se je vendar vrnila, a se je težko navadila živeti s starim možem.
Ga. Hoobsova je zmerom odlagala odhod na fantastično potovanje okrog sveta. Bala se je. Da bi potolažil svojo ženo, se je dr. Hoobs odločil, da bo vzel na poročno potovanje tudi svojo taščo, go. Zoričevo iz Novega Sada.
Angleški listi so z največjim zanimanjem spremljali razvoj zakonske drame znanega učenjaka in pisatelja mno-
gih medicinskih razprav. Najbolj jih je vznemirila vest, da je v poročni noči mlada žena pobegnila od svojega 47 let starejšega moža. Angleška javnost je bila vsa v skrbeh za svojega učenjaka:
»Morebiti je dr. Hoobs bolan?« so se spraševali Angleži.
Pred vsem je zbudila hudo ogorčenje Angležev novica, da misli stari zdravnik vzeti na poročno potovanje tudi svojo taščo. V zadevo se je vmešala tudi Hoobsova rodbina, ki skuša ovreči veljavnost nenavadnega zakona.
Angleške oblasti so zahtevale ločitev zakona, češ da je dr. Hoobs težko bolan. Angleži si namreč kar niso mogli misliti, da bi ženin peljal s seboj v Singapur tudi taščo.
Vso stvar sta vzela v svoje roke dva londonska odvetnika, ki zastopata Hoobsovo rodbino. Navedla sta, da je dr. Hoobsu preteklo leto umrla žena in težka izguba je zanesljivo porazno vplivala na duševni mir uglednega znanstvenika.
Dr. Hoobs pa na vse poskuse Angležev odgovarja samo: »Ravno velike ljubezni mi ie treba, da bom pozabil drago pokojnico.«
Veliko ljubezen je res našel. Vsaka ljubezen je pa- združena z mnogimi grenkostmi in težavami, že njegovi rojaki mu pripravljajo dosti gorja, ko hočejo zrušiti njegove lepe sanje.
Psihologi so mnenja, da je Hoobsov zakon treba razveljaviti, ker ženin ni pri pravi pameti, ko hoče za sprem-
stvo na poročno potovanje vzeti tudi svojo taščo.
S težkim srcem je tašča ostala v Beogradu. Verico in njenega moža je z ostalimi sorodniki spremila na beograjsko letališče. Slovo je bilo dolgo in prisrčno. Na letališču se je zbralo tudi dosti radovednežev, ki so ogledovali mlado, elegantno damo ob strani starega Angleža.
Dr. Hoobs je bil na moč srečen, ko so ljudje občudovali njegovo ženo. Od časa do časa je pojasnil temu ali onemu neznancu:
»Vidite tisto lepo damo v modrem? Veste, to je moja žena. Zdaj potujeva v London, potlej se bova pa odpravila na Daljni vzhod. Tja bo prišla za nama tudi moja tašča. Ves London bo občudoval Verico!«
Ob znamenju za odhod je mlada gospa svojega moža pocukala za rokav in mu prijazno dejala:
»Boby, pojdiva!«
»Na svidenje Boby,« se je poslavljala tašča od svojega zeta.
»Na svidenje, mamica,« je odzdravil dr. Hoobs solznih oči.
Verica je bila nekam žalostna, dr. Hoobs je pa mahal z robcem in Verinim svojcem pošiljal poljubčke.
Tako se je začelo potovanje okrog sveta. Mislimo, da bo na Angleškem zdaj konec ogorčenja, kajti stari ženin je žrtvoval taščo, samo da angleške oblasti ne bi razveljavile njegovega zakona.
Dijak i-niiješolci! V dijaški internat »Učiteljski dom«, Ljubljana VII, Ži-berlova ul. 27 (Spodaija šiška) a® sprejemajo za šolsko leto 1939./40. na stanovanje in v popolno oskrbo glede prehrane in učenja dijaki gimnazijci) nižješolci, dijaki meščanskih šol iQ učenci ljudskih šol od g. razreda dalje. Prošnje pismene ali ustne za sprejem fantov v internat sprejema domova uprava, ki daje vsa potrebna pojasnila glede prehrane, stanovanja, pranja perila, oskrbnine itd; Izdatno in zdravo hrano dobe gojenci v domu petkrat na dan. Pranje perila oskrbuje zavod sam. Gojencem, ki so vedno pod nadzorstvom, nudijo pri pouku pomoč domovi prefekti s fakultetno izobrazbo. Letna oskrbnina se plača v devetih zaporednih mesečnih obrokih počenši s septembrom-Mesec junij je oskrbnine prost. Na željo staršev preskrbimo fantom tudi učne knjige in druge šolske potrebščine. Uprava oskrbuje tudi prijave k sprejemnemu izpitu -za prvi gimnazijski razred ler vpisovanje učencev vseh razredov ob pričetku šolskega leta, seveda vse dogovorno s cenjenimi starši. Oglasite se v domu za naš prospekt, odnosno ga zahtevajte pismeno.
OKVIRJI
SLIKE, F0T06MFUE. GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, VVolfova ul. 4
— Rusija ima po najnovejši statistiki 170,467.186 prebivalcev, t. j. za 15'9“/o več kakor leta 1926. — Angleški rimski veleposlanik Loraine je italijanskemu zunanjemu ministru Ciamu izročil Chamberlainovo spomenico, da Anglija ne misli obkoljevati totalitarnih držav, temveč da ji je mir edini cilj. — Bolgarski ministrski predsednik Kju-seivanov bo v začetku tega meseca odpotoval v vse prestolnice velesil. — Angleški, francoski, poljski in turški vojaški strokovnjaki se bodo te dni sestali v Londonu. Razpravljali bodo o vlogah posameznih držav v primeru kakršnega koli napada. Celotni načrt bodo pa napravili ob jesenskih angleških manevrih. — Slovaška je po pisanju tujih listov na robu propada. Sedanja Tisova vlada baje še zdaleč ni kos finančni in gospodarski nalogi, ki jo čaka. Poleg tega je ogromna večina ljudstva v opoziciji.
Japonski zunanji minister Arita je izjavil, da bo Japonska pristopila k italijansko-nemški vojaški zvezi le v primeru, da bo Rusija sklenila vojaško pogodbo z, Angbjo. in Francijo. — Papež Pij XII. predlaga namesto zveze z Rusijo mirovno konferenco petih prizadetih držav. V ta namen bo v kratkem poslal tem državam posebne note in jih pozval, naj mednarodni spor mimo rešijo. — Atentat na vojvodinjo Kentsko je skušal napraviti neki Avstralec. Na srečo se vojvodinji ni ničesar zgodilo. Atentatorja so aretirali.
Velike povodnji po vsej Sloveniji "
Ljubljana, junija. Toliko dežja v maju kakor ga je bilo letos, že dolgo ne pomnimo. Zaradi neprestanega dežja in nalivov so
začele reke naraščati in prestopati bregove. In že je bil« tukaj nesreča. Vode so se razlile čez rodovitna, lepo posejana polja in uničile dobro letino, ki se je obetala. Komaj so si poplavljene! oddahnili od prve letošnje povodnji, že jih je po binkoštih vznemirila nova, še večja povodenj. Cesar ni uničila prva, je pobrala druga. Po prvi povodnji so ljudje ponekod iznova zasejali svoja polja, toda voda jim je uničila še to. Najbolj je poplava prizadela vasi ob Krki, Bre-ganiei, Pesnici, Kolpi in Savi.
Krka je narasla za več ko šliri metre in preplavila vse Krško polje in Kostanjevico. Državno cesto, ki drži proti Novemu mestu, je voda razdrla v dolžini 4 km. Zato eo morali ustaviti ves promet med Novim mestom in Brežicami. Najhujše je biio pa ob poplavi v Strugah in v vasi Podtaboru, kjer se voda ne odteče zlepa, temveč stoji po več dni in pod njo vse segnije. Zato bodo morale oblasti poskrbeti, da bo voda kako odtekala.
Na meji med dravsko in savsko ba-
OBISKOVALCEM VELESEJMA
vsakomur, ki hoče priti na svoi račun, svetujemo da si ogleda veliko zalogo novih in rabljenih koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov in še nešteto vsakovrstnih drugih predmetov, ki jih po ne verjetno nizkih cenah prodaja samo komisija
„PROMET“
LJUBLJANA
nasproti Križanske cerkve.
novino je napravila milijonsko škodo narasla Breganiea. Voda je na več mestih občutno poškodovala državno cesto Zagreb—Ljubljana. Ljudje so bili v življenjski nevarnosti. Revno ljudstvo potrebuje nujne pomoči od strani države in banovine Pred vsem je bila prizadeta občina Velika Dolina. Da se preprečijo nadaljne nesreče, bo treba Breganico regulirati. Obe banovini se bosta morali zavzeti za regulacijo, da bo ljudstvo varno pred poplavami, ki ogrožajo človeška življenja in povzročajo milijonsko škodo.
Hudi nalivi so preplavila tudi Pesniško dolino. Voda je travo čisto uničila in jo bodo lahko porabili samo za gnoj. Posledica povodnji je tukaj tudi svinjska kuga, trto je pa zaradi neprestanega dežja začela uničevati peronospora. Po Halozah je uničenih mnogo vinogradov in obubožanemu ljudstvu preti silna lakota, če ne bo dobilo podpore.
Prav tako ni voda prizanesla Posavju, vendar tukaj ni napravila tako Velike škode kakor drugje. V Karlovcu je pa Kolpa narasla za več ko 7 metrov. Poplave so uničile krompir, fižol, koruzo, deteljo in še druge posevke, dočim je dež močno škodoval sadju, ki je letos dosti obetalo. Voda se je že počasi odtekla, neizmerna škoda je pa uboge poplavljence onesrečila za vse leto.
Jugoslavija je v tekmah za Davisov pokal premagala Belgijo v evropskem polfinalu z rezultatom 3:2. Belgijci eo torej izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, Jugoslavija je pa s svojo zmago prodrla v evropski finale in nastopi konec julija proti Nemčiji, po vsej priliki v Zagrebu.
Na Prekmurskem tednu, ki bo trajal od 17. do 26. junija, bodo Prekmurci priredili gospodarske in kub turne razstave in z njimi pokazali plodove dela od dneva osvoboditve pa do danes.
Državno prvenstvo v kajftk-slaluniu 6i je priboril preteklo nedeljo na tekmi v Tacnu pod Šmarno goro Mala-hovsky Rudolf, Ljubljana, s časom 4:56.5. Za državno prvenstvo je tekmovalo 12 Zagrebčanov in 5 Slovencev. Nadaljna mesta so zasedla: 2. Donoval Ivo. Maraton, Zagreb, 5:16.2;
3.	Knol Miroslav. Zagreb, 5:22; 4. Gluhak Edo, Maraton, Zagreb, 6:22.2;
5.	Močnik Cveto Ljubljana. 6:26; 6. Mikuš Adolf, Ljubljana, 7:15; 7. Drofenik Ivan, Ljubljana, 7:19.1; 8. Tepina Pavle, Ljubljana, 7:59.2. Osem tekmovalcev so izvrgli, ker so se prevrnili iz čolna.
Prvo tekmovanje slovenskih godb v Kranju je prav lepo uspelo. Tekmovanja se je udeležilo samo 7 godb. Tekmovalce so razdelili v tri razrede. V prvem je tekmovala kranjska god" ba sama in se izkazala zelo dobro, v drugem so tekmovale štiri godbe in je prvo mesto dosegla »Zarja< iz Šoštanja, v tretjem razredu sta tekmovali dve godbi in je prvo mesto zavzelo Glasbeno društvo steklarjev iz. Hrastnika. Vsa tekmovalci so dobili krasne diplome s sliko skladatelja Davorina Jenka.
Novo velese jmsko razstavišče bomo dobili v Ljubljani. Vlada je dala prav tako kakor zagrebškemu tudi ljubljanskemu velesejmu 1 milijon dinarjev kot prispevek za zgraditev nove-.' ga razstavišča. Stare paviljone, ki so . že odslužili svojemu namenu, bodo pa podrli.
Dijaški akademski dom z menzo bedo zgradili v Zagrebu za hrvatske akademike. V ta namen je dal prosvetni minister g. Čirič vseučilišču na razpolago poldrug milijon dinarjev, prav tako je prispeval za gradnjo novega doma zagrebški osrednji fond za zdravstveno zaščito študentov poldrug milijon dinarjev. Za dom bosta prispevala tudi banovina in mesto.
Pogajanja med rudarji in TPD eo
se zaključila v prid rudarjev. Po novi pogodbi so jim zvišali plače; vse pogodbene določbe veljajo tudi za delavce v kamnolomih in apnenicah.
Listek ..Družinskega tednika"
„Hali, tali, Titane tone!“
Gospodar ameriškega radia
Ap-rilu leta 1011. je trčil razkošni parnik »S. S. Titanic« v ledeno goro in se začel potapljati. Radiotelegrafist Philips je neprestano pošiljal v svet iz svoje kabine svoj obupen klic na pomoč SOS.
Samo nekaj milj od kraja nesreče je vozil neki drug potniški parnik; toda ta ni imel radia. Bila je še ena ladja, ki bi lahko prihitela »Titanicu« na pomoč. Imela je celo potrebne radijske apara te, a na nesrečo je radiotelegrafist že davno legel k počitku. Na nekem tretjem parniku je bil pa radiotelegrafist pokonci, a se je tako prestrašil znakov SOS, da je minilo pol ure, preden se je zavedel za kaj gre. Samo nemški parnik »Carpa-thia* je takoj hitel s polno paro na kraj nesreče. Ko je priplul do tja, je »Titanic« že izginil pod vodno gladino.
Netvgork je vest o potopljenem »Titanicu« zadela kakor strela. Časopisi so poročali o nesreči v posebnih izdajah. Gledališča so zaprli. Ves promet je zastal. Ljudje so tavali po cestah in jokali. To je bilo leta 1912., ko so človeško življenje se visoko cenili.
Marconi-Compung je bila v Ne w-gorku edina družba, ki je lahko spre-
jemala brezžična poročila. V njeno pisarno so vdrli sorodniki nesrečnih potnikov na »Titanicu«. »Kaj ste zvedeli? Ali se je kdo rešil?« Radiotelegrafisti niso mogli ničesar odgovoriti. Ves dan so sedeli pri svojih aparatih, toda nič se ni ganilo.
Ko je napočila, noč, so odšli domov. Samo eden je ostal. Sedel je v majhni sprejemni postaji, nameščeni više kakor je večina streh v Neurgorku, na strehi visoke trgovine na Broaduiagu. Čaluil je. Čakal je tudi ves drugi dan, čakal je že več ko JO ur. Medtem ni ne spal ne jedel. Neštevilne skodelice črne kave so ga držale pokonci. Kmalu se je razvedelo, da bo radiotelegrafist ostal pri svojem upa ra tu vso noč. Brž so svojci ponesrečenih potnikov splezali na streho trgovine in navalili v majhno radijsko postajo. Stali so za radiotelegrafistom, zadrževali dih in čakali kakor on.
In spet sta pretekla dva dneva. Mladi radiotelegraf ist je čakal že več ko 70 ur. Včasih je zaspal s slušalkami na ušesih, pa je zmerom skočil pokonci iz bojazni, da ne bi zamudil važnega poročila.
PRVO POROČILO
71. ura. Naposled... naposled je zaslišal prve znake. Bilo je poročilo o usodi brodolomcev. »Carpathia« jih je rešila precej. Več sto.
Ljudje, ki so stali za radiotelegrafistom so kričali: »Imena... Imena!«
Radiotelegrafist je začel zapisovati imena, ki jih je prejel z brezžičnim brzojavom. Ime se je vrstilo za imenom. To je trajalo več ur. Za njim so iokuli liudie od veselia. obupa, začeli
so se smejati, govorili so zmedeno in padali v omedlevici na tla. Časnikarji so prihiteli, zabeležili imena, telefonirali v uredništva, skušali intervjuvati sorodnike brodolomcev. In še zmerom je pisal radiotelegrafist črko za črko, kakor je slišal iz etra, pisal je ime za imenom.
Mladi radiotelegrafist — imel je šele 21 let — ni bil, če pomislimo natanko, pravi radiotelegrafist. Bil je poslovodja Marconijeve družbe v Ameriki. Za svojo družbo in za svoje operaterje je tukaj skočil v vrzel, da bi jo izpolnil.
' Sl let star in že tako visoka služba! Kako se je pisal? Drugi dan ga je poznal Netvgork, poznala ga je Amerika, poznal ga je ves svet. Svet je začel govoriti o Davidu Sarnovu.
ZGODBA AMERIŠKE KARIERE
Časopisi so pisali o njegovem življenju. Popisali so zgodbo težke in trde mladosti in hitro, tipično ameriško kariero.
Leta 1900. se je devetletni David Samov s svojo materjo in štirimi mlajšimi bratci izkrcal v Ameriki. Družina je prišla iz Rusije. Oče se je izselil že leto dni preje. Moral je bežati pred Kozaki, ki so v njegovem rodnem mestu prirejali hude pokolje in ga z bičem izganjali od doma.
Mladi David je moral takoj zaslužiti denar, da je vzdrževal družino. Takoj, ko je prišel iz šole, je delal pri nekem mesarju, pomagal pri sosedih in prodajal časopise. Ko je imel 15 let, mu je oče umrl. Zdaj je moral deček čisto sam skrbeti za družino. Zapustil je šolo in povprašal v
uredništvu nekega časopisa, ki ga je redno prodajal, za službo. In res so ga vzeli za brzojavnega sla.
Z dvema dolarjema, ki si ju je prihranil, si je kupil majhen Morsejev aparat. Kmalu je občutil za telegrafijo nekako strast. S 17 leti je postal telegrafist pri »Netvgork Heraldu«■ Leto dni pozneje je stopil v Marco-nijevo službo, ki so jo v Ameriki ravno urejali. Kmalu je postal poslovodja te družbe, ki se je bavila s praktično uporabo brezžične telegrafije. A še preden je prišel tako daleč, še ko je bil operater pri Marconijevi družbi, je pisal nekega dne kaj nenavadno pismo ravnatelju družbe. Pismo je bilo nekoliko utopistično, kajti možak, ki ga je dobil, ga je smeje se položil na stran. Pismo je govorilo, da ne bo trajalo dolgo, ko bo v ravnateljevi sobi sedel navaden smrtnik, in bo s pomočjo nekega majhnega aparata na njegovi mizi lahko sprejemal godbo in govorjenje, ki ga bodo odpošiljali iz katerega koli kraja na svetu.
Zato pa ni potrebno prav nič drugega kakor to, da inženirji in kemiki rešijo še nekaj važnih problemov: in te bodo kmalu zanesljivo rešili. Mladi mož je imel prav.
SILEN BOJ V ZRAKU
Kmalu po vojni je ustanovil Oiven D. Young, tedanji generalni ravnatelj »General Electric« na pobudo predsednika \Vilsona in v sporazumu z ameriško vlado »Radio Corporation of America«. Pravi vzrok te ustanovitve je bila bojazen odličnih Američanov, da bodo Angleži, ki imajo zaradi posesti večine podmorskih kali-
“Ali morate še zmerom nositi obvezo?«
»Zdravnik pravi, da ne, odvetnik pa, moram.«
»Janezek, ali si kaj vesel svojega *°vega bratca?«
»2e, že, očka, a zdi se mi, da bi bilo Marsikaj drugega potrebnejše.« *+♦<»»»«♦♦♦»»«»♦«♦>«♦>»♦>♦♦»«♦♦♦♦♦♦♦
Počastitev ljubljanskih mater števnih otrok je priredila ljubljanska mestna občina preteklo nedeljo v restavraciji hotela Union. Slnvlja se je udeležile 60 mater, ki so dale življenje najmanj 13 otrokom. Gospa Adle-8,ceva je med matere razdelila zlate spominske svetinjice s podobo Matere “ožje in grbom ljubljanska mestne občine. Svetinjica ima vsaka tudi zlato verižico. Počastitev mater je bila nadvs^ prisrčna.
Našli so truplo 561etne preužitka-r‘Ce Marije Lapuhove iz Zakola, v Sozdiču Hrastincu pri Brežicah. Pred kratkim je prodala svoje posestvo in si izgovorila preužitek. Kmalu sta se P? z novim gospodarjem začela prepirati. Lapuhovo je na poti proti do-llni umoril neznani morilec.
Pod vlak je skočil 34letaii Mirko klabe iz Kranja, uslužbenec v tovarni Jugobruna. Slabe je že večkrat nameraval izvršiti samomor, zadnje ča-je bil pa zelo potrt in je v dušev-zmedenosti skočil i>od vlak.
„ l*rvi esperantski tečaj v naši državi je ustanovila v Karlovcu že le-!® 1890. ga. Vistarinijpva. Njeno delo je nadaljevala učiteljica Lopušieeva. padanje esperantsko društvo v Karlovcu so ustanovili leta 1922. Karlovški esperantski prvak je g. Klakočer, delegat mednarodne esperantske lige.
Telefonsko zvezo z Norveško je Uvedlo naše poštno ministrstvo. Tele-
neke vrste monopol na poročila, tu monopol s pomočjo Marconijeve družbe, hi je tudi angleška, razširili brezžično telegrafijo. Marconijeva družba je rabila določene aparate, ki idi je izdelovala ameriška »General Electric«:. Owen D. Young bi zaslužil milijone, če bi jih prodal. Pa jih ni.
>Radio-Corporation o/ America< je bila obnova velikih električnih ameriških družb. Imela je na razpolago °Oromne vsote denarja. Tako je lahko kmalu pokupila ameriške pravice Marconijeve družbe in si priborila vodilno mesto na svetovnem trgu kot Najmočnejša družba brezžične tele-Orafije. Pa ni zaslužila samo s tem, temveč pred vsem tudi z izdelova-Njem radijskih aparatov. V začetku leta 1920. je bila v Ameriki potreba P? radijskih aparatih neizmerno velika, iz tal so zrasle brezžične postaje 'n ves svet je hotel spoznati novo do-r>Uičo zabavo — radio.
Ko je Owen D. Young pokupil vso fost Marconijeve družbe, je prevzel Pod svojo oblast tudi mladega Sar-*ova. Njegova zasluga je pred vsem to, da se »Radio-Corporation« ni zadovoljila samo s sestavljanjem oddajnih in sprejemnih aparatov, temveč da je začela urejati tudi oddajanje.
Posreden vzrok za to jc bila okoli-8«na, da se mora oddajanje v Ame-riki, kjer se država ni brigala zanj drugače kakor administrativno, kjer 11o torej postaje v zasebnih rokah, financirati z reklamo in ne s katerimi koli davki. V interesu tistih, ki so ‘korali plačati reklamo, je bilo, pridobiti čim večjo javnost. V interesu V°staj,' ki so morale, da bi z reklamo
Ionski razgovori morajo bili zelo nujni in imajo zato prednost pred vsemi drugimi razen pred državnimi nujnimi razgovori. Razgovori z Norveško se imenujejo Ekler razgovori in zanje veljajo predpisi mednarodnega telefonskega pravilnika.
Telefonsko zvezo so prekinili tatovi. Izkopali so namreč mednarodni telefonski kabel v Gornji Iliči v Zagrebu in ga odnesli. Tako so prekinili telefonsko zvezo med Zagrebom in Ljubljano, oziroma telefonsko zvezo z Nemčijo. Tatove je zagrebška policija že prijela.
Prvo me«to si je v Beogradu priboril na izbirnih strelskih tekmah za državno ekipo za svetovno strelsko prvenstvo v Lucernu v Švici Mariborčan prof. Pero Cestnik s 2062 krogi. Naša državna ekipa bo odšla na prvenstvene tekme, ki bodo od 30. junija do 11. julija, s petimi najboljšimi strelci.
Z možnarjem se ie ranil lSletni delavčev sin Janko Lotrič iz Železnikov. Preizkušal ga je. da bi z njimt streljal pri procesiji sv. Rešnjega Te- ♦ lesa. Na lepem mu je pa možnar od-J letel v obraz in ga hudo ranil. Ker jej dobil tudi poškodbe po očeh, je v« nevarnosti, da izgubi vid.
Cigani so omamili in okradli nekega kmeta iz okolice Bjelovara. Kmet je cigane sprejel pod svojo streho in pokadil cigarete, ki so mu jih ponudili. Na lepem sta s sinom} omamljena zaspala. Cigani so izrabili* lepo priložnost in kmetu odnesli 16; zlatnikov Tatinske cigane so orožniki že prijeli.
Več ko 14.000 bolnikov je prišlo v prvih petih mesecih letošnjega leta iskat zdravja v ljubljansko bolnišnico. Samo meseca maja se je zateklo vanjo 3034 bolnikov, v6ak dan pa sprejme bolnišniea okrog 100 novih bolnikov.
Veliko bakreno krsto so izkopali
v betnavski gramoznici v Mariboru. Dolga je več ko 2 m, široka in visoka pa okrog 80 cm. V njej je še ena krsta iz dvojnih debelih borovih desk.
V tej krsti leži okostje in je na njem obleka še dobro ohranjena. Krsto in obleko so shranili v muzej.
Naši gostilničarji so zborovali v Logatcu Po poročilu predsednika Majcna 6e i>o!ožaj gostinstva ni tako izboljša! kakor nekatere druge panoge. in sicer zaradi prevelike pasiv-< nosti kmetijstva in zaradi mednarod-j nih političnih zapletljajev. Še bolj je pa prizadeto podeželsko kakor mestno gostinstvo. Zato naj bi se odpravili vsi zadržki, ki ovirajo napredek našega gospodarstva, posebno pa znižala trošarina na vino.
Vlak je odrezal obe nogi GOletni posestnici Neži Jeričevi. Z vozom se je peljala preko zapornic na lokalni železnici Slovenska Bistrica — mesto. Ko je privozil vlak. se ie konj splašil in prevrnil voz. Jeričeva je padla ravno pod vlak. ki ji je odrezal obe nogi. Odpeljali so jo v mariborsko bolnišnico, pa je zaradi prevelike izgube krvi kmalu umrla.
Poljska komisija iz Varšave je prišla v Zagreb po kipe in figure za spomenik Pilsudskega. Kakor vemo dela spomenik hrvatski kipar Avgu-etdnčič.
Dva meseca trajajoča stavka v tovarni vagonov v Brodu na Savi je končana. Ker eo delavcem povišali plače, so spet odšli na delo. Vsega skupaj je stavkalo 1700 delavcev.
»Čruo vožnjo« si je privoščil neki neznanec z avtomobilom trgovca Viljema Vošinka iz Slovenske Bistrice. Prevozil je okrog 50 km in porabil za 200 dinarjev bencina. Bil je tako previden, da ga nihče ni slišal,
Ce vetiatnzU ati hi
Tudi v Jugoslaviji imamo svojega Eddyja Nelsona. Pred kratkim so namreč na to ime krstili sina kinopodjetnika Martina Kne-bla iz Brčkega. Velika ameriška filmska družba Metro-Golduiin-Mayer je poslala h krstu svojega zastopnika in operaterja, da sta f ilmala krst jugoslovanskega Ed-dyja Nelsona. Ob tej priložnosti je mali Eddy prvič priredil koncert in tako bomo kmalu lahko slišali njegov prodorni glas v zvočnem tedniku.
*
V vasi Jagnjili v Srbiji je te dni umrla mlada žena Živote Mitiča. Pokopali so jo na vaško pokopališče. Starši pa niso hoteli, da bi bila pokopana na tujem pokopališču, zato so ponoči odkopali njeno truplo in jo prenesli na pokopališče v svoji vasi. Okoličani so kajpak zelo razburjeni zaradi tega dogodka,, ki je zanje svetoskrunstvo, kakršnega še ne pomnijo.
*
Klub mladih znanstvenikov z oxfordskega vseučilišča vsako tretje leto priredi razstavo vseh mogočih izumov, ki zbude veliko zanimanje. Letos obiskovalci razstave občudujejo na primer zvonec, napravljen že leta 1840., ki zvoni neprestano že 99 let. Največje zanimanje je pa zbudila maska, ki onemogoča laz. Kdor si jo natakne, se ne more več lagati. Tega izuma pa noče odkupiti noben industrijec, ker se zaveda, da z njim ne bi napravil niti ene kupčije.
Zanesljivo bi se čudili, če bi zagledali na cesti žensko z zibelko na glavi. V Dalmaciji in nekaterih kraljih v Črni gori je pa to nekaj čisto navadnega. Iz mlina se vračajo s petdeset kil težkimi vrečami in jih neso na glavi. Večkrat pa botre, ko odhajajo od krsta, zadenejo na glavo tudi težko zibelko. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ko je avtomobil odpeljal iz garaže in ga pripeljal nazaj. Kdo je bil »črni vozač« še ne vedo.
Protituberkulozni teden se je začel preteklo soboto. Ves teden bodo zbirali potrebna sredstva za lajšanje trpljenja jetičnih bolnikov in za ljudsko zaščito pred okuženjein. Darujte, ne drugim, temveč samim sebi in narodu v korist!
[z »epa je ukradel neznani tat 3300 dinarjev lesnemu trgovcu in posestniku Matiji Kranjcu iz Prebukovja j»ri Ptuju. Ko je [Kipiva] z nekimi
‘Rajši več
kakor pimuih!
To pravilo velja za vse dobre stvari, pa radi tega tudi za »Pravi Franck«. »Franck« daje beli kavi fin, poln okus In lepo zlatorjavo barvo. Zato pri kuhanju kave dodajte vedno dobro mero »Francka«, rajši več, kakor premalo.
Franck
AVNI PRIDATEK
zaslužile, navdušiti javnost, je bilo dobiti pred vsem dolrre programe po zmerni ceni. To je bil skupni izkupiček, skupni zaslužek mnogih velikih oddajnih postaj. Brezžična mreža, ki je hkrati preskrbovala 20, 40 ali celo 100 postaj, je morala razpolagati z 'visokimi denarnimi vsotami, ker je pa imela na svoji strani milijonsko javnost, je lahko izdala za program večje vsote, ne da bi preveč obremenila posameznih postaj.
David Samov je to zgodaj spoznal. Leta 1926. je z Oivnom D. Youngom ustanovil >National Broadcasting Company€. Naslednje leto so tej mreži. priključili največje ameriške postaje. Šele >National Broadcasting Company< je ameriški brezžični telegrafiji dala pravo lice, pomen, kakovost in veličino.. Američani so imeli — in imajo — z njo najboljšo, naj-zubavnejšo, najpestrejšo, najpoučnej-šo in umetniško najvišjo brezžično telegrafijo na svetu.
David Samov jc postal z 39 leti — leta 19SO. — predsednik »Radio Corporation of Americat.
Samova kariera je kariera, ki hrepene po njej vsi Američani in bi jo radi pripravili svojim otrokom. Sar-novov pomen v današnji Ameriki komaj moremo oceniti. Kot voditelj »Radio Corporation» Samov sicer ni diktator ameriškega radija, pav pa najznamenitejši njegov zastopnik. In kot predstavnik tako velilte kidtume ustanove igra v Ameriki eno odločilnih vlog za oblikovanje javnega mne-n ja.
»Za vkuhavanie ku-1 pi previdna vospo-Idinia samo preiz-Ikušene steklenice znamke REX
JULIJ KLEIN
Ljubljana VVollovJ ul. 4
viničarji, ni dovolj pazil na svoje žepe, pa mu je iz njih izginil denar. Orožniki tatu še niso našli.
Z raztopino kamene sode je polila po obrazu zaročenca svoje hčere, ker ni držal besede, Ilona Nadžova iz Novega Sada. Zjutraj, ko je še spal v svoji sobi, se je maščevala nad njim in tako oprala čast svoje hčere. Prizadejala mu je hude opekline po obrazu in prsih, ki ga bodo zmerom spominjale, da je treba biti rnož-beseda.
V svoji trgovini čaka vlomilce tudi ponoči lastnik trgovine z avtomobili Mirko Fuchs iz Beograda. V šestih tednih so njegovo trgovino že štirikrat obiskal’.. Da bi preprečil nadaljnje vlome, trgovec epi kar v trgovini in s samokresom v roki čaka tatove.
Štiri nove avtobuse si bo nabavila mariborska občina. Stali bodo 1 mili-
jon dinarjev. Kupila bo tudi zemljišče in zgradila avtobusno garažo.
0<1 obljub je živel razkošno in udobno 621etai Aleksander Stein iz okolice Kneževca. V Pančevu se je izdajal za milijonarja in pripovedoval, da bo dobil dz Amerike milijonsko zapuščino .svojega brata. Ljudje so mu nasedali in mu zaupali kredit. Ko pa njegovih milijonov le predolgo m bilo, so ga ovadili policiji. Tukaj je slepar priznal, da nima ni-kakega premoženja in da živi od obljub in dolgov.
Hrana in razpoloženje. Neki danski zdravnik, ki je dvajset let raziskoval učinek različnih povrtnin, je dognal, da na primer krompir pomirja človeka, špinača ustvarja močno voljo, solata iz cikorije pa ustvarja sanjavost... Kdo bi vedel, ali je vse to natančno tako, toda eno vemo vsi po izkušnjah: skodelica dobre bele kave, pripravljene s pravim Frančkom, ki ga izdelujejo iz korenin domače, pozlati njene cikorije, nas vedno spravi v dobro razpoloženje.
Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja krogljic in grenkih soli. Darmol je ukusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
Osebne vesti
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimii'
KOLESA)
— damska in moška, najnoveiši — S letošnji modeli v največji iz- = E biri naprodaj po neverjetno E =	nizkih	cenah.	E
§ NOVA TRGOVINA!
| TVRiEVA (DUNAJSKA) CEST« 36 =
2 nasproti Gospodarske z vez c
Velesejem paviljon „6“ zunaj
Poročili so sc: V Ljubljani: g. Janko Iskra in gdč. Kali Kreucerje-va; g. Boris Hmeljak in gdč. Milka Svetina; g. Jezdimir Jakopič in gdč. Olga Cundričeva; g. Joško Žabkar, nar. bolničar, in gdč. Franja Pečarjeva; g. Joško Rejc, uradnik v vojnem tehničnem zavodu v Kragujevcu, in gdč. Marija Štrukljeva, bančna urad-! mca; g. Marjan Prezelj, grad. inženir,! in gdč. Marica Benedičičeva, zasebna! uradnica. Na Brezjah: prof. Mar-! jan Dobovšek iz Ljubljane, in gdč.. Elza Šorlijeva, učit. v Voklem pri. Kranju; g. Anion Hosta, polic. str. zv,, iz Kranja, in gdč. Marija Šketova, tr-< govka iz Ljubljane. V Oplotnici:, g. Stanko Vodovnik in gdč. Tilka Sre-; bretova; V Tržiču: g. Karlo Ja-; uovšek, tkalski podmojster, in gdč.; Poldka Kočevarjeva V Mariboru:; g. Vošinek in gdč Zofka Pergerjeva,; naša zvesta naročnica. — Obilo sreče!
Umrli so: V Ljubljani: Marjana Dolinarjeva, pos.; Franc Čebular, komandir žatid. slanice v pok.; Anton Vrhovec, lastnik brusiInice stekla in ogledal; Ivan Kem, trg. zastopnik; Apolonija Pirševa, roj. Ježkova; Ciril Tomšič, faktor poštne tiskarne v pok.; Gjuro Besednik, trg.; Marija Gregorčeva, vdova I*o revidentu drž. žel.; Jožefa Pustova; Asta Basajeva. žena ravnatelja Zadružne zveze. \ Mariboru: Mihael Gombač, višji strojnik v pok.; Miroslav Urbanec, višji tehnični kontrolor X. telegraf-sko-telefonske tehnične sekcije v Mariboru; Jakob Vodopivec, poštni pod-uradnik v pok. V Metliki: Otmar Šturm, trg. in pos. V C i e t u pri Celju:	Frančiška Pciajtova, roj.
Vošnakova. V M o š 11 j a h p r i R a • d o v l j i c i : 621etna Marija Reševa. V Šoštanju: Marija Seli\vaiz-Vasletova, hotelirka in pos V Kranju: 761etna Marička Tiringerjeva. Na Jesenicah: SOlelni Anton Mihevc, železničar v pok. V^ (' r n o 111 -1 j u : lOOletni Janez Belič. V Ljutomeru: 351etui Franc Polak, tovarniški delavec. V Naklu pri Kranju:	Matej Tomazin tajnik
JR Z. Na Studencu pri Ljubljani:	Franc Bregar, bolničar. V
Škofijah pri Divači: Karolina Cerkvenikova, roj. Ercigojeva. V D o 1. Toplicah: E. pl. Ptaekova, vdova po gozdnem inž. V Dol Logatcu: Lovrenc Tršar. V Š ni a r t n u ob Paki:	Karel Presker, dekan. —
Naše iskreno sožalje!
naiifi. dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Grda navada
Na mrtvaškem odru je ležala mlada, lepa, še ne leto dni poročena žena. Ne zdravniška znanost ne napori domačih, ki so jo oboževali, je niso mogli rešiti. Ležala je negibna med cvetjem, v sosedni sobi je pa jokal ubogi črviček, ki mu je dala življenje za ceno luštnega življenja. Vso obširno faro je pretesla smrt mlade priljubljene gospe in od blizu in daleč so ji hodili izkazovat zadnjo čast in jokali nad njenim ubogim otročičkom.
Zvečer je pa prišla mladina, da kakor običajno čuje pri mrliču. Med mladimi ljudmi se je razvila bučna zabava, smeh, šale, krohot. Niti enemu izmed njih pa ni prišlo na um, kako boli ta brezobzirnost domače, ki so ždeli v silni bolesti. Ali bi ne mogla društva, ki jih je vse polno tudi po deželi, poučiti svojih članov, da je pomanjkanje obzira do umrlega in do žalosti domačih kaj grobo in brez-
dušno?
Prizadeti
Tudi to se dogaja •••
Pred kratkim smo se peljali z avtomobilom s planin domov. Vozili smo se tudi skozi Vransko, kjer so nas pozdravili z jajci. Iz neke hiše je nekdo vrgel jajce naravnost v naš avto. Slučajno se to prav gotovo ni moglo zgoditi, ker je pošteno deževalo. Kakšno dušo mora imeti človek, da brez povoda obmetava ljudi
z jajci.'
Eden izmed 7 navzočnib
Adam in Eva
Bil je vroč, sončen dan, ko sva se šli s teto pred kratkim sončit v Tomačevo. Bilo je razmeroma precej odraslih ljudi in otrok, ki so uživali sončno naravo. Ko sva iskali primernega prostora, sva osupli obstali. Za nekim grmom sva namreč opazili parček, ki je nemoteno ležal v travi v — Evinem in Adamovem kostimu, To se torej dogaja na kraju, kamor imajo dostop otroci, ki nimajo zaprtih oči in ki nanje vpliva tudi vsaka najmanjša stvar. Prav zanesljivo jih takšni prizori ne vzgajajo v dobrem smislu. Dobro bi bilo, da bi se takšni primeri v javnih kopališčih onemogočili.	Mt	v.
Greta Garbo je rekla:
Po ananas Iti v Kalifornijo? Smešno 1 O ves, boljši je ananas bonbon 505 s črto 1
i
£
° ^
rOM
Proizvod UNION Zagreb
katastrofi na Angleškem: pogled 't letala na krmo potopljene štrlela iz vode in Je bilo še upanje, da bodo posadi
jamborniku,, opremljenem z rešilnim čolnom, na širno morje. Namenjeca Sta ‘bila v" avstralsko pristanišče Port Darwin. Tri dni so ju ogromni valovi frietali sem ift lia kakor orehovo lupinico. dokler nista bila že popolnoma
V avtomobilu iz San Francisca v Honolulu
San Francisco, junija.
’ Dva pogumna mlada Američana sta 'si privoščila nekaj nenavadnega: v avtomobilu sta prevozila polovico Tihega oceana.
Dobro založena z jedjo in pijačo, sta se skrila v pomožni sedež nekega velikega avtomobila, še preden so ga prenesli na neki velik tovorni parnik namenjen na Havajske otoke. Med vožnjo sta se udobno zleknila v avtomobil, ko se je pa vožnja bližala h kraju, sta se spet splazila v svoje skrivališče. Najbrže bi srečno prišla v Honolulu, če ju ne bi odkril lastnik avtomobila, ki ni imel važnejšega opravka, kakor da je v pomožnem sedežu iskal zračno sesaljko.
O pravem času
Newyork, junija, še ravno o pravem času si je letos Mrs. Ana Sheridanova iz Seneca Falls v Združenih državah, prižgala svojo prvo cigareto.
»Zadnji čas je, da moderniziram svoj okus,« je izjavila gospa Ana. »Odpovedala se bom svoji staromodni pipi, ker se mi zdi, da se to za moderne ženske ne spodobi.«
Gospa Sheridanova je s to svojo prvo cigareto pričela novo razA)bje svojega dolgega življenja. Pravkar je mami-eč izpolnila svoje 107. leto...
Kokoš z jajci-dvojčki
Rim, junija, če bi imeli olimpijado tudi za najboljše kokoši-jajčarice, bi prav zanesljivo dobila zlato medaljo neka kokoš iz Faenze v Italiji, ne toliko zaradi števila jajc, ki jih je legla, pač pa zaradi njih izvrstne kakovosti.
Ta kokoška namreč vsak dan ali pa skoraj vsak dan znese jajce z dvema rumenjakoma, takorekoč jajca-dvojčka. Ta renavadna jajca so zelo podolgovata in zelo težka. Najlažje je tehtalo okrog 100 gramov, najtežje pa 125 gramov.
\ mednarodnem šanghajskem okraju: japonski stražnik preiskuje nekega Kitajca, če nima pri sebi orožja.
Morski psi napadli ribiče
London, junija.
Trije angleški ribiči so pred kratkim doživeli strašne ure na odprtem morju, ne daleč od angleške obale. Na nekem motornem čolnu so odšli na ribolov. Kakšnih šest milj od obale so se na lepem znašli sredi ogromne trope morskih psov. Bilo jih je okrog 50. Takoj so obkolili čoln. Ribiči so se v mislih že poslavljali od sveta. Takrat jim je ena izmed velikanskih živali prevrnila čoln. Ribiči so padli med morske požeruhe. Motor je začel žalostno brneti ln tega so se morski psi tako ustrašili, da so se razkropili. Ribiči so splezali na obrnjen čoln in se rešili.
Sodnika, ki je prestrogo Bodil neko zensko, je zapu~ stila njegova žena
Newyork, maja.
V Newyorku se je pred kratkim odigral zanimiv sodni proces. Neki sodnik Je razsodil spor dveh zakoncev. John Morris je namreč tožil svojo ženo sato, ker mu je vsak dan prebrskala vse žepe in zapiske in mu s tem povzročila materialno škodo.
Gospa Morrisova je namreč silno klepetava ženska. Nepremišljeno govori o vsem, kar ji pride na misel. Dvakrat je celo prebrskala zaklenjene sapiske svojega moža, potlej pa v neki družbi razblebetala, kaj vse je našia r njih, kajpak nič hudega ne sluteč. Moževa konkurenca je podatke izkoristila v svojo korist.
Mož je torej vložil tožbo za ločitev mkona in sodnik ju jc kratko in malo ločil. Na vprašanje, zakaj je brskala po moževih zapiskih, je žena odgovo-
3 1/2 m dolg potni list
Pariz, junija.
Pariz se lahko pohvali z mnogina nenavadnimi pojavi. Poleg mnogm čudnih ljudi, ki vsako leto pridejo v Pariz, kakor na primer siamski dvojčki, ženska-rak, deček z nojevim želodcem itd., itd., se je pred kratkim pripeljal v Pariz človek z najdaljšim potnim listom.
Diac Pačeko s Kube je po poklicu plesalec rumbe. Obšel je že vso našo zemljo. Francoskim oblastem je pokazal potni Ust, ki je dolg tri in pol metra in ima 150 žigov iz 42 različnih držav. Zdaj je prišel prvič v Francijo in je najbolj vesel zato, ker se mu bo to pot> potni list podaljšal za nekaj centimetrov.
Statistika ameriške nravnosti
Newyork, junija.
Podpredsednik učiteljskega združenja v Newyorku, g. Elsworth Backe je te dni objavil statistiko nravnosti v ameriških Združenih državah. Ta statistika se nanaša posebej na ameriška dekleta.
Med drugim je gospod Backe dognal, da v Ameriki povprečno na tisoč novorojenčkov pride štirideset nezakonskih. Na leto se v Ameriki rodi 1.800 otrok, ki njih matere nimajo več ko 14 let. Zanimivo je, da Newyork, to ogromno velemesto, ki ga romani opisujejo kot gnezdo nemorale, živi vse bolj nrav-
zaključka, da za vzgojo deklet k nrav--stvenosti ni potrebna samo vzgoja staršev, pač pa tudi vzgoja v šoli M raznih kulturnih zabavnih društvih.
Če lačna levinja uide iz cirkusa
London, junija*
James Winter, farmar v južni IrsM« je rad prebiral pustolovske romane. V zadnji kinjigi, ki jo je prebral, so bili popisani razburljivi lovi na divje zveri v Indiji.
Mračilo se je, ko je James Winter odložil knjigo. Na lepem je zaslišal iz vasi sireno, ki navadno tuli le ob večjem požaru. Iz potujočega cirkusa, ki je razpel svoj šotor sredi glavnega trga, je ušla levinja.. Govorili so, da je nevarna in lačna, ker ji cirkusov lastnik ni dal jesti že dolgih 24 ur.
Takoj so zaklenili v vasi vsa vrata in zaprli okna.
Tedaj je šinila romantičnemu farmarju v glavo misel, da bo levinji nastavil zanko. Stekel je na dvorišče in tam privezal na dolgo vrv mlado kono. ki jo je hotel žrtvovati v dobro vse vasi. Koza je bila na cesti, drugi konec vrvi pa v hiši. Potlej je Winter pripravil puško in izza okna v zasedi čakal na divjo zver.
Res je nekaj trenutkov pozneje opa-zil v temi dvoje žarečih oči. Slišal je tudi rjovenje.
Prvič je ustrelil v temo. Drugi strel je zadel lačno levinjo, ki je lahko ranjena začela bežati po vasi. Kmetje so jo ubrali za njo. Iz svoje hiše je pritekel tudi farmar Winter in zajel
Ognjenik Vezuv je začel spet bljuvati. Pogled nanj iz Neaplja.
rila, da samo iz radovednosti in ne iz ljubosumnosti ali kaj podobnega. Sodnik je bil pa mnenja, da ima sleherni človek kakšno skrivr.ost. ki zan/o ne sme vedeti ves svet in žena je dolžna, da to skrivnost spoštuje.
Stvar bi bila s tem opravljena. Nekateri možje so sodniku pisali navdušena pisma in mu čestitali. Nekatera ženska društva so pa proti temu odločno protestirala. Zahtevala so, da sodnika odstavijo ali pa vsaj preme-ste. Nezadovoljnežem se je pridružila tudi sodnikova žena. Ker tudi njeni protesti niso nič za'egli, je še tisti dan zapustila svojega moža. Zdaj bo lahko v samoti razmišljal, ali je bila njegova razsodba pravična ali ne.
Pustolovska vožnja
Sydncy, junija.
Drzna angleška zakonca Johnsonova bi svoj pogum kmalu plačala z življenjem. Zakonca sta namreč iz Soera-baje na otoku Javi odpotovala na dvo-nljenem z rešilnim Namenjeca Port
izven začrtane poti. Zaloga bencina je bila izčrpana. S težavo se jima je posrečilo priti na pusto, zapadnoav-stralsko obalo. Pustila sta vse svoje reči in se podala na kopno.
Pet dni sta blodila po pustem avstralskem grmovju in sta bila še kakšnih 75 kilometrov oddaljena od prvega naselja. Zaloga pitne vode, ki sta jo vzela s seboj z dvojambornika, je bila tudi že izčrpana. Za svojo rešitev se imata zahvaliti le srečnemu slučaju, da je njuno ladjico videl neki domačin, neke vrste poštni sel. Domačin je bil inteligenten dečko. Videl je s kredo napisane besede: »Poročilo je tukaj spodaj.« Avstralski mladenič sicer ni znal ne brati ne pisati, a ker je videl
belca, kako sta pisala, si je mislil, da bo zadeva pač važna. S svinčnikom, ki ga je našel na ladjici, je črke prepisal na neki pisemski ovoj. Tako so prebivalci Brooma, najbližje naselbine, izvedeli, da je nekdo v stiski. Skupina policistov se je odpravila k ladjici in je res našla na nekem listku sporočilo, v katero smer sta brodolomca odšla. Prvo so rešili Johnsonovo ženo ki je na poti omedlela. Njen mož je odšel naprej, kjer je naletel na neko telefonsko žico. Prerezal jo je, da bi zbudil pozornost telegrafske postaje. Drugi dan so policisti našli tudi njega in ga rešili.
Nova afera kanadskih peterk
Newyork, junija.
Kanadske peterke so spet v luči ameriške javnosti, .tokrat pa ne zaradi njih poklona angleškemu kralju in kraljici, pač pa čisto zaradi neke druge zadeve. Njih starši so namreč vložili tožbo proti dr. Dafou, ki že pet let —neumorno skrbi za procvit ieh čudovitih malih bitij.
Starši so sicer dr. Dafou hvaležni za skrb, ki jo posveča njihovim slavnim hčerkam, vendar se jim zdi potrebno tožiti ga, češ da je male peterke pred nekaj meseci grdo osmešil, prav tako pa tudi njihovo mater, gospo Dion-novo.
Pozimi si je namreč dr. Dafoe v hotelu ,Astor‘ v Newyorku dovolil nekam čudno šalo. Povabili so ga na veliko slavnostno večerjo. Pojavil se je za mizo kot — dojilja. Oblečen je bil v uniformo dojilj po newyorških porodnišnicah. Smeje se je izjavil, da je on takorekoč dojilja kanadskih peterk.
Gospa Dionnova se je čutila zaradi tega čudnega nastopa osebno užaljena in tako sta zakonca Dionnova vložila tožbo proti podjetnemu zdravniku-managerju svojih hčera.
K potovanju angleškega vladarskega para po Ameriki: kraljica Elizabeta polaga temeljni kamen za novo poslopje visokega apelacijskega sodišča v Ottawi. Pri stebru na levi stojita kralj Jurij in predsednik kanadske vlade Mackenzie King.
stveno življenje kakor druga ameriška mesta. Število posilstev in sadističnih zločinov je v Newyorku za dve tretjini manjše ko v drugih ameriških velemestih.
V tem pogledu se nahaja Newyork šele na štiriinšestdesetem mestu med ameriškimi velemesti. Kar se tiče črncev, je njihova nravnost vsaj po tej statistiki, zelo na nizki stopnji. Pri črncih je na tisoč novorojencev 207 nezakonskih.
Gospod Backe je naposled prišel do
.j »Thetis«, ko je še
levinjo v nekem protju. Tretjič je že ustrelil vanjo. Težko ranjena zver se je pa še vseeno vrgla na svojega nasprotnika. A farmar je bil hitrejši in je s kolom potolkel levinjo do smrti.
Požrtvovalen oče
London, junija.
Ko je 451etni Anglež Robert Mc. Creath iz Glasgowa zvedel, da se mU je rodil dvajseti otrok, je nemudoma tekel k vojaškim oblastem prijavit se za zračno obrambo.
Dejal je: »Pri takšni družini kakor je moja, ne smem držati križem rok, temveč jo moram braniti po svojih najboljšin močeh.«
Kajpak so očeta tako mnogoštevilne družine z veseljem sprejeli in mu čestitali, ne samo k dvajsetemu otroku, pač pa tudi k njegovemu dobremu domisleku.
85letna vojna med Rusijo in angleškim mestecem
London, junija.
Angleško mestece Berwick ob Tweedu je po uradnih listinah ravno 85 let v vojnem stanju z Rusijo. Ta kraj je bil povod za vojno med Anglijo in škotsko, Po vojni so ga pa proglasili za svobodno in neodvisno mesto.
Leta 1854. so Anglija, škotska, Irska in svobodno mesto Berwick uradno napovedali Rusiji vojno. Ko je bila vojna končana in so podpisali mir, nikomur ni prišlo na misel, da bi v mirovni pogodbi navedli tudi ime svobodnega mesta Berwicka. Tako je Ber-wick že 85 let v vojnem stanju z Rusijo.
V zvezi s tem je več angleških časnikarjev obiskalo Berwick in vprašalo župana, zakaj že ne reši tega vprašanja in ne pomiri Berwicka z Rusijo. Zupan je pa odgovoril, da je že davno mislil na to, a da se mu ne ljubi iti v London, ker Je že prestar.
Plačajte naročnino!
Ker je bila vsak dan drugačna, se je dal ločiti od svoje žene
te žena skrbi za spremembo v zakonu
Newyork, maja. Bogatj lastnik plantaž Smeight je vložil tožbo za ločitev svojega mladega zakona. Za vzrok je navedel, da je življenje z ženo nemogoče, ker nikoli ne ve, kakšno ženo bo našel doma.
Gospa Smeightova se je zelo mlada Poročila. Bila je preprosto, mlado de-
kle,
s svetlimi lasmi. Prvi mesec se je
zdel zakon nad vse srečen. Kmalu so Pa nastopile znatne spremembe. Ko le mladi mož lepega dne prišel domov na kosilo, je bil nemalo presenečen. Zjutraj je pustil doma ženo s Plavimi lasmi, opoldne je pa našel izrazito črnko. Ker je preživljal šele medene tedne, si je mislil, da to pač m tako grozno, če si žena pobarvaj lase. Kmalu je bil pa drugačnega j mnenja. -Ze naslednji dan je namreč našel ženo z rdečimi lasmi.
Operacija slepiča — prevara
Spremembe so se pojavljale sleherni; dan. Ko je zjutraj mož odšel zdoma,: m nikoli vedel, kakšno ženo bo našel opoldne. Mislil si je, da se bo nekoč
« naveličala.
Lepega dne so mu sporočili, da so morali ženo odpeljati v sanatorij in na so ji operirali slepič. Mož se je Prestrašil, ko jo je pa hotel obiskati, “O mu rekli, da je sleherni obisk pre-Povedan. šele čez deset dni so mu spo-Jknli, da se bo žena vrnila domov, ves vesel je hišo okrasil s cvetjem in nestrpno pričakoval. Kmalu nato je Pozvonilo. Dirjal je k vratom, da bi 1° sam sprejel. A kako je bil začuden, 5° ie zagledal pred seboj čisto tujo ensko. Imela je rumene lase, izra-'"O grški nos, velika usta in precej močno postavo. Sele ko je spregovori, je Smeight spoznal — svojo ženo. Operacija slepiča je bila bajka. 2e-a je šla v sanatorij zato, da so ji Preoblikovali nos, usta in prsi.
Na vprašanje, zakaj je vse to napra-”,u. je mlada žena odgovorila, da ato, ker ji je tako svetovala njena Svi .^kla P je namreč, da mora ^krbeti za spremembo v zakonu, sicer ^ Je bo mož kmalu naveličal. Ubogo ?®kle si ni znalo drugače pomagati, kakor da je na moč skrbelo za spremembo. Njeno prizadevanje je imelo Pa ravno nasproten učinek. Mož je “■javil, da se je poročil s preprostim, Plavolasim dekletom in ne s tujo žensko. Življenja z njo si niti v sanjah e more predstavljati, zato zahteva lo-citev.
Sodniki so zakon ločili, v primeru Pa, da se žena iznova operira, in sicer tako, da bo takšna kakor je bila pr-v°tno, bodo ločitev razveljavili.
Če mrlič »oživi«
Novi Sad, junija. Neir.avaden prizor se je te dni od-ral pri pogrebu 171etne dijakinje Na-^ Vrjavove iz Novega Sada. Med
ČUDNI LJUDJE * ČUDEN SVET
Učenjaki in zvezdoslovci nam vedo od časa do časa poročati, da so na sončil veliki vulkanski izbruhi, ki baje vplivajo tudi na življenje in vreme na naši zemeljski obli. Če hočemo to ugotoviti, se nam pa ni vselej treba obrniti do učenjakov, poznamo namreč čisto preprost pripomoček, ki nam pove, ali je letos na soncu mir ali vrenje. Ta pripomoček so — drevesa. Drevesa imajo v deblih nekakšne kroge in kolikor več takšnih krogov požene drevo v enem letu, toliko nemirnejše je na soncu. Razlaga ie teorije je tudi čisto preprosta: kadar so na soncu vulkanski izbruhi pogosti, mamo deževna leta. V deževnih letih pa požene drevo več krogov kakor v suhih letih. Kakor kaže, je moralo biti letošnji maj na soncu precej nemirno...
***
Najbrže še ne veste, da križarijo po severnih morjih posebne ladje, opremljene s posebnimi topovi in minami za streljanje in razstreljevanje — ledenih gor. Letos so takšne ladje razstrelile nič manj ko 500 ledenih gor; vse te gore so bile tako velike, da bi bile lahko usodne za ladje, ki plovejo v teh predelih. Razstreljevanje ledenih orjakov se je začelo kmalu po potopu ,Titanica‘.
Tkalci, ki tko slovite indijske preproge, govore neki poseben jezik, 'ki ga poznajo samo oni in njih družine. Če se hoče kdo drugi z njimi pogo-
varjati, mora najeti ali pripeljati tolmača. Najbrže je to urejeno tako že od nekdaj zato, da ne bi izdali skrivnosti tkanja in nenavadnih vzor-cev.
Slavna plesalka Ana Pavlovna je med samim plesom po trikrat menjala svoje plesne čevlje, tako hitro jih je obrabila. In ker se je tudi doma mnogo vadila in plesala, je strgala vsak teden ogromno plesnih čevljev, toliko da ji je moral neki čevljar iz Milana pošiljati vsakih štirinajst dni po dva ducata novih. »Kolikor več čevljev plesalka strga, toliko bolje pleše,« je imela navado reči slavna umetnica. Pri njej se je ta izrek sicer obnesel, kako se pa obnese pri drugih, ne vemo.
***
Neka gorila, težka 250 kil — kažejo jo v londonskem živalskem vrtu in so jo te dni pripeljali z ladjo v London — je na svojem šestnajstdnevnem potovanju požrla: 105 jajc, 100 pomaranč, 100 banan, 100 jabolk, 32 štruc kruha, 32 steklenic mleka, 16 snopičev zelene, 10 glav solate, 8 kil jeter, 8 kil čokolade in popila 8 steklenic sadnega odcedka. Gorila je še razmeroma mluda, ni čudo, da ima tako dober tek.
Na Angleškem si lahko marsikaj sposodiš in najameš, ne samo sobo kakor pri nas, pač pa tudi pri trgovcu pohištvo in opremo, služinčad,
če imaš goste, sploh vse, kar si le moreš misliti. Najameš si lahko celo stražnika za svojo osebno varnost. Ne smemo pa zamenjati stražnika z detektivom. Ta stražnik je pravi stražnik v uniformi in stane okrog 60 dinarjev za eno uro. Če naj pride v civilu, denimo zvečer v večerni obleki, v fraku in cilindru, moraš plačati nekaj več. Najameš si lahko tudi stražniškega nadzornika, ta stane pa pet in dvajset dinarjev več. Tudi stražnika na konju si lahko izposodiš, tedaj moraš pa doplačati za konja še posebno takso. Drugi kraji, druge navade...
Leta 1770. je francoski kralj razveljavil neki zakon, ki je kvaril živce marsikateri priletni francoski vdovi, ki bi se še rada omožila. Ta zakon je namreč veleval: Vsako žensko, ki bo s pomočjo rdečega in belega (najbrže s pomočjo rdečila in pudra), z dišavami in napoji, s ponarejenimi zobmi in podloženimi boki zapeljala moža v zakonski stan, bomo strogo kaznovali, zakon bomo pa razvelja-vili.c
***
Včasih v tistih ,grdih' časih, ko še ni bilo ženske volilne pravice in ne emancipacije, so bile ženske pol marij vredne kakor moški. To nam priča neki zakon o pričevanju iz 18. stoletja. Tam piše, da je dokaz resničen le, če ga izpričata dve moški priči ali štiri ženske priče.
&ašo
zadušnico na Uspenskem poko-
ališču se je staršem pokojne Nataše vplivom velike žalosti na lepem ^delo, da je hči začela odpirati oči
I kazati znake življenja. Nastalo je ^iko vznemirjenje, odložili so pogreb
II poklicali zdravnike, ki so po po-ovnem pregledu ugotovili smrt in so atašo vendarle pokopali.
Medtem se je v Novem Sadu never-stno hitro razširila novica, da je na sPenskem pokopališču med mašo žarnico oživel mrlič, da so se vsi na-Sočni razkropili na vse strani in da 6 nastal velik polom. p°kojna Nataša Vrjavova je zbolela a tuberkuloznem vnetju sklepov, poledica tega je bila pa oslabitev srca. 'dravili so jo v ruski bolnišnici, za hikošti se je pa vrnila domov k svo-tQl staršem.
Ker je bila dovolj močna, so jo tarši peljali v kino. Ponoči ji je po-o slabo, čaj, ki ga ji je ponudila lati, jo je pa spet pomiril. Mati je
legla k počitku, zjutraj pa, ko se je prebudila, je s strahom opazila, da se hči ne gane in da je mrzla.
Zdravnik, ki ga je mati vsa prestrašena poklicala, je ugotovil smrt zaradi krčne kapi. Malo Natašo so precesli v kapelo na Uspenskem pokopališču. Starši so neprestano stali ob hčerinem mrtvaškem odru in bridko objokovali njeno smrt. Tako se jim je zazdelo, da se hčerin obraz izpreminja. Okrog mrtvaškega odra se je zbralo vse polno ljudi, ki so trdili, da deklica ni mrtva, temveč da trdno spi. Prišel je duhovnik. V neizmerni bolesti so starši po vsaki ceni hoteli dokazati, da hči še živi. Nataši so držali pred obraz zrcalo in v nekakšni sugestiji se jim je zdelo, da se je na njem pokazala megla, znak, da Nataša diha. Razen tega so videli, da je Nataša odprla oči.
Zato je starši niso pustili pokopati. Sele po preteku 24 ur so naposled pokopali nesrečno Natašo, ki ji je usoda namenila, da je po svoji smrti nehote povzročila toliko žalosti in strahu.
Poglavar verske sekte s haremom
Stockholm, junija.
Švedska je že od nekdaj dežela mnogoštevilnih verskih sekt, še prav posebno veliko jih je pa na severnem švedskem. Tam so se v zadnjih letih sekte tako razmnožile, da je morala policija napeti vse sile, da bi to preprečila.
V ta namen so poslali pred nekaj tedni iz Stockholma v severno švedsko tajne policijske agente. Dolgo so opazovali delo tako imenovane kornelske sekte, pa kmalu nato so jo pa ukinili in prijeli njenega poglavarja Sikavaro, ki je po rodu Finec.
V kratkem času se je temu človeku posrečilo prepričati dosti prebivalcev tega kraja, da je »novi Kristus« in »božji izvoljenec«. Okrog sebe je zbral dosti pristašev in od njih pod raznimi pogoji izvabljal velike vsote denarja.
Vzrok njegove aretacije pa ni bilo samo nepošteno izvabljanje denarja. Policija je odkrila še nekaj hujšega, nekaj, kar sekto ni postavilo ravno v svetlo luč.
Pri preiskavi so se v poglavarjevem
stanovanju našli 30 žensk, ki so bile »svetemu možu« slepo vdane. Pri njem so živele že dve leti in poglavar sekte je vzdrževal cel harem, češ da so mu to ukazali »od zgoraj«. Zanj je trošil denar, ki ga je dobil od svojih vernikov.
Policija je Sikavoro in nekaj njegovih najbližjih sodelavcev poslala v bolnišnico za duševne bolezni, če bodo ugotovili, da so zdravi, bodo prišli pred sodnike in na dan bo prišlo še marsikaj, o čemer zdaj policija molči.
piše neko nenavadno knjigo. Začel jo je pisati pred petimi leti, končal jo bo pa šele čez pet let.
Najbolj čudno je to, da bodo knjigo izdali samo v pet sto izvodih. Vsaka stran bo stala približno 300 dinarjev. Knjigo bodo razprodali najbrže komaj v pet in dvajsetih letih.
Knjiga bo prvi besednjak kotaniza, pozabljenega jezika, ki so ga še pred tisoč leti govorili samo nekje v Tibetu in Turkestanu. Na svetu je samo 20 ljudi, ki ga razumejo.
Ze pred 70 leti
so Vaši predniki kupovali blago za obleke in perilo v znani manufakturni veletrgovini
Tl.	fHiklauc -„f
Lingarjeva ulica - Pred Škofijo
Naše geslo:
DOBRO BLAGO, UZRE CERE, PRIJAZNA POSTREŽBA
Zaradi slabih ocen svojega učenca se je obesil
Varšava, junija.
Neki gimnazijski profesor v Lodzu na Poljskem je inštruiral sina nekega bogatega tovarnarja. Dokler je mladi bogataš hodil v gimnazijo, ki je v njej učil njegov inštruktor, je deček dobival same odlične rede. Ko je pa prestopil v višji razred in se vpisal na neko drugo gimnazijo, je deček prinesel domov ob koncu drugega polletja skoraj same slabe rede.
To si je njegov inštruktor tako jemal k srcu, da se je obesil v svojem stanovanju.
Knjiga za dvanajst ljudi
Cambridge, junija.
Profesor H. V. Ballin, ki predava sanskrt na vseučilišču v Cambridgeu,
Kit je trčil v jahto
London, junija.
Pred kratkim je v bližini Spitzber-gov, na eni najsevernejših točk Evrope, trčil kit v razkošno jahto.
G. Filip Deaxter, milijonar iz Liverpoola, se je na svoji razkošni jahti pripeljal pred kratkim na Spitzberge. Od ondod se je odpravil na križarjenje po Severnem ledenem morju in povabil ca jahto tudi veliko družbo.'
Ko je bila jahta že precej daleč od obale, so potniki na lepem začutili strahovit potres, takoj nato se je pa jahta začela potapljati. V tistem trenutku se je prikazal v neposredni bližini jahte ogromen kit, ki je, kakor pravi kapitan, jahta trčila vanj.
Jahti so na srečo prišli na pomoč še o pravem času, tako da so se vsi potniki rešili.
Novela »Družinskega tednika**
ŠEF NADZORUJE
Angleški napisala V. Wasmuthova
kag
®ef prihaja!« zasopi jen
je zaikričal mali te-
v pisarno, kjer se je pravkar pri-
j, ° kramljalo. Tekel je dalje s svojo 'Prečno novico, za seboj je pa puščal . rah in nemir. Hitro je zgrabil vsakdo
i.^cd nameščencev velike trgovske neodložljivo delo, o katerem šo * M minut poprej ni hotel ničesar ve-eli- Po stopnicah navzgor in spet '!<vzdol je dirjal mali sel in kakor na Povelja se je spremenila slika v trgov-s 'h prostorih. Majhne skupine, ki so b zbrale okrog kakšne pisalne mize, se razkrojile kakor sladkor v vodi. redalj so se začeli zapirati ali od-J, "'a|i, izginili so obloženi kruhki, pi-ainj S|rojj ^ za;ve|; ropotati, peresa in 'PMi, papir šumeti. Ozračje vneme Prizadevanja je napolnilo pisarno. u včeraj je iz ne nepropustne Pravne pisarne prišlo poročilo, da so
iz šefovih ust slišali opazko, da je treba osebju nekoliko na prste stopiti. In zdaj je, kakor se je zdelo, besedam sledilo že dejanje.
Najavljeni se je bližal kakor ročna bomba; vsakdo se je potuhnil, da ga ne bi zadela. Za njim, v oddaljenosti treh korakov, je oklevajoče in ponižno stopical poslovodja. Kakor Napoleon je šef pregledoval na levi in desni vrste svojih vojakov. Nobena glava se ni dvignila, da bi ga pozdravila. Rajši so tvegaM, da so se zdeli nevljudni kakor pa nekoristni. Vsakdo se je delal, ko da razen njegovega dela ne bi bilo nobene važnejše stvari na svetu, tako, ko da ga njegovo delo tako zanima, da niti ne opazi ne, kuj se dogaja okrog njega. Mnogi so ga videli prvič, »visokega gospoda«; bil je redek in nepristopen gost. Tem večji je bil učinek, kadar se. je prikazat.
Toda njegove čuječne oči niso našle ničesar nerednega, nobenega vzroka ni bilo, da bi uveljavil svoj graje-žetljni jezik. ■
Že je hotel končati svoj zlovešči krožni pohod skozi pi6arne, ko je — ni mogel verjeti svojini očem — zagledal v kotu knjigovodskega oddelka, sedeti na udobnem stolu nenavadno človeče. Tiho in sam s seboj zadovoljen je sedel tukaj majhen, suh možiček. Nogi je imel prekrižani drugo čez drugo, v naročju je držal ilustrirani časopis, v roki rumen svinčnik in je meni nič tebi nič reševal križanko. Morebiti je bila tudi izpopol-nilnica. Sdel je tam in je napravil v ozračju, napetem zaradi šetove navzočnosti, vtis moža, ki se ne zaveda resnosti življenja in posebno še te ure, moža, ki bi tudi takrat, ko bi se. ladja jtotapljala, nebrižno godel pred sabo.
Sef ga je komaj zagledal in že je ko sveča vzravnan dirjal proti njemu.
»Vstanite!s: mu je zapovedal. Mož je poslušno zaprl časopis in vstal; v zadregi se je presenečen smehljal. Takšna hladnokrvnost hi morala celo pre-1 udarnega šefa pobesneti. Ljudje, ki
ohranijo mirno kri, ki jih v nobenem položaju ne trpinčita strah in živčnost, so zaželeni delavci. A šefu to niti na misel ni prišlo.
»Koliko zaslužite na mesec?« je grmel dalje.
»Jaz?« je vprašal možiček čisto nedolžno. »Čakajte... brez odtegljajev; tri sto«
Šef je izvlekel svojo listnico, vzel iz nje šop bankovcev in jih devet odštel.
»Tu imate svojo plačo za tri mesece! Zdaj pa čimprej izginite! In da mi nikoli več ne pridete pred oči!«
Mož je vzel denar ves vesel, kakor je bilo videti. Zdelo se je, da se niti ne zaveda svoje nesreče in tudi po takšni prhi ni bil kakor polit pinc, še zdaleč ne. Tudi zdaj je ohranil mirno kri. Vzel je svoj klobuk, tudi svojega časopisa ni pozabil, zahvalil se je, pozdravil in odšel.
»To je pa čudak!« je ugotovil šef zmajevaje. »Le kako morete zaposliti takšnega človeka v mojem podjetju?«, se je strogo obrnil k poslovodji.
»Saj... saj ta sploh ni bil naš nameščenec.. saj ga niti ne poznam. Najbrže je kakšen potnik, ki je čakal na odpravo...«
SCHICHTOV RADION
psre 4a4ti!
Pri kuhanju v raztopini r Radiona opravijo milijo-i ni kisikovih mehurčkov vse r delo pranja perila. Strujijo skupaj z milnico skozi perilo, odpravijo vso nesnago in perilo je tako belo da se kar sveti.
RADION BELINA!
1
r
Pji
Indorski maharadža potuje po svetu kot potepuh
Pariz, maja.
Indorski maharadža, ki ima največje in naj bogatejše zakladnice na svetu, je izginil. Od časa do časa ga londonski Scotland Yard spet iztakne..., a že izgubi, ker se maharadža, naveličan ljudi in sveta, na moč izogiba ljudi.
Pred nekaj meseci je zapustil svoj razkošni dvor, svoje zlato in drago kamenje, svoje čarobne vrtove, poln« eksotičnega cvetja in palm. Svileni turban je zamenjal za navaden klobuk in z lahkimi platnenimi sandali potuje po svetu kakor potepuh.
Od časa do časa ga kdo odkrije. Tako so pred kratkim poročali časopisi, da so ga prijeli na francoski meji. Francoske oblasti so namreč sumile v njegovo istovetnost. Nič čudnega, vsaj po njegovi potepuški obleki sodeč! V Magdeburgu v Nemčiji so mu pretipali obisti zaradi njegovega nearijskega porekla. V Parizu je imel opravka s svojimi rojaki, ki tam študirajo in ki se njihove politične debate pogosto končajo s pretepom. Ko je bil v Londonu, je baje delal na Temzinih bregovih kot navaden pristaniški dela vet. V Newyorku se je kot delavec menda celo poročil z neko delavko.
Ta nenavadni potnik je zdaj krenil proti vzhodu. Star je komaj trideset let in nikoli mu niti na misel ne pride, da bi demantiral vesti, ki krožijo o njem. Skratka, ves svet mu je deveta skrb.
Vprašali boste, kaj je tega bogataša privedlo do sklepa, da se takole kakor večni popotnik Ahasver potepa po svetu? Umrla mu je namreč njegova mlada, komaj 171etma žena, ki jo je ljubil nad vse. Ne njegovo bogastvo, ne njegova velika ljubezen je nista mogla rešiti smrti. Razočaran nad vsem, je sklenil iti po svetu.
Ko se bo vrnil v svoj čarobni dvor na bregovih Inda, bo maharadža vse svoje doživljaje po tem širnem svetu zbral in o njih napisal knjigo.
Povejte svojim znancem, da ima »Družinski tednik« letos za 50% večji obseg kakor lani.
vAYER
(Pazite
kadar kupujete Aspirin, dali so !* blete in zavoj označene z »Bayer<*J jevim križem. Brez te zaščitne znamki ni Aspirina.
ASPIRIN
tablete
osi« f*a> »«( *..iuoi
'
	
Obalni komplet iz belega jerseya s tričetrtinskimi hlačami, ki učinkujejo kakor krilo, zraven pa temnomoder pulover in jopica. Prijetno topla obleka za hladnejše dni.
Križanka in uganke
KRIŽANKA št. 18
Pomen besed:
Vodoravno: 1. predlog; namera;
2. abesinski naslov; ukrajinsko ime;
3. obrambna naprava; redek gozd
4. sibirsko mesto; 5. števnik; ško krstno ime; veznik; 6. grško jišče iz starega veka; 7. morska riba; korito, ki vodi vodo na mlinsko kolo; 8. tekma; moško ime; 9. Albanec; veznik.
Navpično: 1. pripadnik indijanskega plemena; pritrdilnica; 2. postava; železniška proga; 3. natrijev klorid; slovenski pesnik; 4. uživalka alkoholnih pijač; 5. narobe kazalni zaimek; izvir; okrajšava za nekdanjo evropsko državo; 6. morska riba; 7. oseba iz sv. pisma; zločinec; 8. gol; pogreb; 9. kvarta; država v Srednji Ameriki.
*
Nimaš prijateljev?	i
Morda si sama kriva tega!
in pol dnevih dve jajci in pol. Koliko kokoši znese v petnajstih dneh štiri in dvajset jajc?
*
ČRKOVNICA
SEEZMAEDRO RS J I ETREED OREKJEVNJ I DAJAORIDAL K M (J S VE NAGA *
1ZLOČILNICA Nemec, zahod, dinar, bokal, krona, gobec, gnjat, dijak, sodar, sever, konec, opera, tečaj, vešča.
Iz vsake besede je treba vzeti dve zaporedni črki in sestaviti iz njih pregovor.
*
POSETNICA št. 18
DR. TINE V. ŠIPKO
v Krapini
Neverjetno, koliko ljudi se pritožuje, da nima prijateljev, koliko žensk se dandanes počuti osamljenih. Vsi ti ljudje se čudijo, zakaj jih nihče ne povabi, ali zakaj jih povabijo v družbo samo enkrat, potlej pa nikoli več. Prav tem samotnežem, ki tako željno iščejo stikov z drugimi in ki jih tako težko dobe, velja teh nekaj nasvetov.
Navadno si čisto sama kriva, da nimaš družbe ali prijateljev. Ljucli bi glede tega lahko delili v dve vrsti. Prvi imajo prijatelje in znance povsod, hitro se seznanijo z ljudmi, ostanejo z njimi v stalnih stikih, prejemajo toliko povabil, da ne vedo, kam z njimi. Drugi pa so tisti sa-motneži, ki zaman hrepene po družbi in znancih in ki se v tem hrepenenju sami še bolj odmikajo družbi in svetu.
Če hočeš imeti prijatelje povsod, moraš biti sama ljubezniva in družabna. Namesto, da v vagonu trmo-buljiš v svojo knjigo, se zani-včasih tudi za svoje sopotnike, ne vsiljivo, pač pa tedaj, kadar je treba priskočiti na pomoč stari gospe in ji podati kovčege skozi okno, ali pa tedaj, kadar je treba popestovati dojenčka tvoje sosede, medtem ko mati prinaša prtljago. Z vljudnostjo in ljubeznivostjo si je že marsikdo pridobil prijateljev, z zapetostjo in puščobo še nihče.
Prav važno za družabnost je tudi, da si zapomniš imena in obraze ljudi. Ljudje imajo zelo radi — so pač tako domišljavi — če jih ogovorimo po imenu, tudi če jih prav malo poznamo, ali če smo jih samo enkrat videli. Če hočeš imeti prijatelje, moraš še
RAČUNSKA UGANKA Dve in pol kokoši zneseta v dveh marsikaj nepričakovanega znati. Na
- -	............... •	- -■ primer telefonirati. Začudila se bos.
Telefonirati znaš namreč že od otroških let. Ali pa tudi pravilno? Kako pravilno? Ali znaš telefonski pogovor zaključiti o pravem času, ali nočeš zvedeti za počutke vsega sorodstva tvoje sosede pri telefonu in ali ji ne pripoveduješ, da te 'že tri dni trga v kolenu, da ima Tonček dva čveka v šoli, da je tako pusto, ker kar venomer dežuje, da boste šli na počitnice pa še ne veste, kam, da... Tako dolgo dokler se soseda utrujena ne opraviči, češ da je prišel nekdo na obisk ali da jo kliče mož. Če telefoniraš tako, kakor sem pravkar popisala, potlej se ne čudi, da navadno ljudi, ki jih po telefonu kličeš, nikoli ni doma...
Razen teh malenkosti moraš znati ! tudi pravilno priti v goste in pravil-’ no pogostiti. Priti v goste sicer ni težko, teže se je pa pridružiti pogovoru tako, da nisi ne preglasna, ne pretiha. Pusti tudi drugim do besede. Nikoli ne pričenjaj daljšega pogo vora v troje. Prav zanesljivo namreč tvojega desnega soseda ne zanima isto, kar zanima tvojega levega soseda pri mizi. To so malenkosti, ki je treba nanje paziti, če si hočeš novih prijateljev pridobiti in si stare ohraniti.
Tudi pogostiti družbo ni tako lahko, kakor si morda misliš. Če ne moreš tvegati dragega kosila ali drage večerje, povabi družbo po večerji. Tedaj serviraš sendviče in nekaj dobrih vin. Če povabiš družbo po večerji, ti svetujem, da je bolje, ako so jedila preprosta, vina naj bodo pa dobra in hladna. Nikar ne misli, da so vsi na-
vdušeni za paradižnikov odcedek. Nekateri gospodje, celo večina njih, kakor se mi zdi, prav radi zvrnejo kozarček terana ali tokajca. Menda mi ni treba govoriti, da moraš biti ljubezniva do vseh, polna domislekov, zabavna, prava gostiteljica. Pazi, da bodo vina mrzla. Še tako okusna vina izgube svoj dober okus, če jih serviraš mlačna.
Razen tega glej, da se boš zmerom prilagodila vsaj za nekaj časa okusu drugih, da ne boš povabil sprejemala, potlej jih pa iz tega ali onega vzroka prezrla. Ponosni ljudje neradi vabijo v drugo, če so bili prvič prezrti.
In če hočeš imeti dosti prijateljev, ne pozabi na tri majhne, a važne podrobnosti:
Ne dajaj nasvetov!
Ne izposojuj si pri prijateljih denarja!
In ne posojuj denarja prijateljem, razen če si lahko privoščiš veliko-dušje, da ga lahko daruješ.
Saška
Naša kuhinja
Kaj bo ta teden na mizi?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek; Paradižnikova juha, krompirjevi zrezki, solata. Zvečer: Pražena jetra, krompir v kosih.
Petek:	Kisla repa, ajdovi žganci.
Zvečer: Mlečen močnik.
Sobota: Golaž, poilenta. Zvečer: Češpljeva ka£a.
Nedelja: Goveja juha z vlivanci, naravni zrezki, krompirjev pire, solata Zvečer: Govedina od opoldne v solati, kava ali čaj.
Ponedeljek: Ješprenjček z grahom in kranjsko klobaso, palačinke. Zvečer: Ocvrta jajca, kava.
Torek: Goveja juha z rižem, govedina, krompir v kosih.
Zvečer: Pečenjak.
Sreda: Fižolova juha svaljki, solata. Zvečer lati, kava.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek:	Prežgana juha, svinjski
kotleti, kolerabice, pražen krompir. Zvečer: Ocvrta jetra, solatah
kolerabice.
krompirjevi : Fižol v so-
Kaj je ta gospod po poklicu?
MAGIČEN KVADRAT
A A A A A A E E 1 I I I K L L N N N P P R T T T T Pomen besed: 1. ruski slikar; 2. izbrana družba; 3. oseba iz sv. pisma; 4. Odisejeva domovina; 5. židovsko ime (Lessingov junak).
Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah.
PREMIKALNICA
VOJŠČAKI KLOROF1 L DALADIER BI VAL 1ŠČE BOLESLAVA MADAGASKAR BR ITANIJA Premikaj besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah ameriško pokrajino, sibirsko mesto in veliko svetovno reko.
DOPOLNILNICA
por, . . e . jin ., . 1 . . k . tan-. . 1 . ava, Pr . . . ren, p . -. . žba, . el . .,	.	. teja,
obz ... e. r . . . in .
Namesto pik vstavi prave črke, da dobiš besede. Nove črke .ti dajo znan rek.
Monograml — entel — ažur gumbnrce — gumbi — plise fino In hitro izvrši
Matek & Nikeš
LJUB LIANA, FranliSkanska ulica
Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del
Rešitev ugank iz prejšnie številke
Križanka: V o d o r a v i. o: uk, kosilo, rod, Benin, Aleft, sen. Golovec, ad, log, do, bojazen, fiah, Loka, halon, bat, olivin, na. — Navpično: ura^an, bo, kolos, fcal, del, Hali, ftolohov. Ob, voj, ni, Senegal, lree, zob, las, dekan, on, sonata.
Zlogovnica: kolibar, dromedar, nndulaeija, rariteta, služabnik, Engadin, Britanija, oblina, Elbasan, Nioba, kultura, rajanje, aspirin, torpedo, opereta, povedek, epidemija, krdelo elektrika, linolej. — Kdor se bo enkrat opekel, bo drugič bolj previden.
Posetnica: Šolski nadzornik.
trkovnica:	V vsaki navpični vrsti Vzemi
najprej vsako prvo, tretjo in . peto črko, potem drugo in četrto, pa dobifi:	Samo v
▼ rhove u'd a r j a J o streie.
Stopnice: kamelija, skakalec, Arkanzas, pri ka^en, velikani, predikat, potonika.
Magičen Kvadrat: lopov, okopi, popek, opekli, vikar.
Tale	komplet pa za počitnice!	Sestoji	iz rjavih,	volnenih hlač,	rdeče-belo
progastega puloverja, velikega	slamni	ka, še večjega progastega sončnika i*1
para	modernih rimskih sandal, s plu	tovinastim	podplatom, da	boste na
počitnicah vselej	tako p	rožni kakor	se spodobi.
Moda nas olaca, večkrat pa tudi ca<zalaca
Petek: Peteršiljeva juha,1 sirov zavitek, kompot. Zvečer; Kruhov narastek, čaj.
Sobota: Telečji golaž s krompirjem, solata, krhki	kolački.“	Zvečer:
Ocvrt priželjc, krompirjeva solata.
Nedelja: Zelenjavna juha, koštruno-vo meso s čebulo in krompirjem,-1 mešana solata, medeni kolački. Zvečer: Prekajen jezik, trdo kuhana jajca, kisle kumarici, pecivo, čaj.
Ponedeljek: Goveja juha z rezanca, popražena govedina, dušen krompir, špinača. Zvečer : Zrezki, solata.
Torek:	Krompirjeva	juha, pražen
riž, kimljeva omaka.4	Zvečer:
Makaronova potica, solata.
Sreda:	Ješprenjček	s prekajeno
svinjino, palačinke s kremo, kompot. Zvečer :	Ledvice	v	omaki, dušen
krompir, solata.
Pojasnila:
1 Peteršiljeva juha: Skuhaj v elani vodi nekaj peteršiljevih korenin in 3 olupljene, na kosce zrezane krompirje. S to vodo zali j rumeno prežganje. Juho kuhaj 20 minut, potlej jo pa precedi in vlij na prepečene, v jajcu namočene kruhove rezine.
=> Krhki kolački: Nareži ‘21 dek moke in 7 d kg presnega masla, pridaj 10 dek sladkorja in 2 rumenjaka in zgneti v testo. Razvaljaj ga na prst na debelo, napravi različne oblike in speci na dobro pomaščeni pekači.
3 Koštruuovo meso s čebulo in krompirjem: Zreži pol kile koštruno-vega mesa na rezine, pridaj tri četrt kile olupljenega krompirja in četrt kile ne prav drobno zrezane čebule. V kozo, ki se dobro zapira, naloži vrsto krompirja, mesa, čebule itd., na vrh naj pride krompir. Vsako vrsto osoli in popopraj, na vse pa vlij kozarec vode. Kozo pokrij.^ postavi jo na žerjavico in duši kakšni dve uri, ne da bi kdaj odkrila. Preden postaviš na m>zo, vse skupaj zvrni na krožnik. Če nimaš rada čebule, jo lahko vzameš manj, ali pa potem odstraniš.
• Kimljeva omaka:	Zalij	navadno
prežganje z juho in pridaj kimlja_ in nekoliko soli. Omako kuhaj približno eno uro, potlej pa precedi in daj na mizo.
Ko se sprehajamo po ulicah, po promenadi ali ko postajamo in si ogledujemo bogate izložbe, nam od povsod veje nasproti kaj novega, kaj modernega. Pred nami hiti ljubko dekle z lahno srčkano bluzo. V nagubanem krilu se nam zdi vsa mladostna in živahna. Nehote nam šini v glavo misel: tole bi se pa tudi meni zanesljivo lepo podalo. Takšne in podobne misli se nam porajajo, ko prelistavamo modno revijo in si iščemo primeren osnutek za novo obleko. Večkrat nam kakšna stvar na moč ugaja, ko pa ustrežemo svoji želji in si jo nabavimo, pridejo na dan tudi marsikakšne nepraktične strani, ki jih preje nismo opazili. Zato naj vam nekoliko svetujemo:
1. Kaj zapeljive so lahne bele bluze. Njihova slaba stran je pa, da se hitro umažejo. Zato bomo raje imele tri ali štiri preproste bluze brez naborkov, z na znotraj pošitimi gubami, da jih bomo lahko prale, in zlikale’ v nekaj minutah.
2. Na ramah močno nabrani rokavi lepo oblikujejo naše rame, a so dosti predebeli za pod rokave plašča ali jopice. Zato jih bomo nosile pod ohlapnimi kostimi in plašči. Pod težji, ozek kostim ali plašč pa bomo oblekli bluze z gladkimi dolgimi ali kratkimi rokavi.
3. Vsaki ženski zanesljivo ugajajo nagubana krila, ki pri hoji kar valove ko se gube pri enem koraku razpuste
potlej pa spet zganejo skupaj. Res na moč so privlačna, a pomisliti moramo, da se podajo samo vitkim postavam, kajti široko krilo naredi močno postavo še močnejšo, če pa hočete imeti nagubano krilo kljub temu, da ste močni, naj bodo gube nekoliko pošite, denimo do bokov ali še niže. V takšnem krilu boste videti vitkejše.
4. Moda uvaja tudi nabran stisnjen životek, ki prsi zelo polepša. Pri tem je pa treba imeti lepe boke, ker bi bili sicer čez boke preširoki, čez prsi pa preozki. Poslužiti se moramo kakšnega trika. Ob pasu naj bo životek močno stisnjen, v višini rokavne odprtine naj se pa razširi, kajti ta širina ne bo tako močno prsi poudarila in bomo tako spet pri postavi dosegle lepo sorazmerje.
5. Na spodnja krila doslej nismo polagale velike važnosti. Letos pa moda pripoi-oča ljubka bogata spodnja krila; da bi pa pokazale, da so spet zelo moderna, jih spodaj obrobimo z ljubkim naborkom. Bela krila so sicer zelo lepa, a se na njih pozna vsak madež, zato si bomo rajši sešile krilo iz škotskega ali progastega tafta, ki je prav tako lepo košato, a ne tako občutljivo.
Po takšnih in podobnih nasvetih se ravnajmo, pa ne bomo nikoli napak oblečene. Ne nosimo oblek, ki so preveč okrašene, pa bomo zmerom elegantne, kajti pomnimo, da je eleganca hčerka preprostosti!
Bluza iz impregniranega jerseya in kratke hlačke — obalna obleka za čisto mlade letoviščarke. Bluza je tako ljubka in praktična, da zasluži posnemanja tudi za popolda . sko bluzo brez kapuce.
Praktični nasveti
Zjutraj
Problem št. 57
Sestavil S. Loyd (1857)
ZOBNEMU KAMNU
Pralne usnjene rokavice lahko zmerom ohranite lepe, če z njim pravilno rav-hate. Posebno je treba paziti nanje Pri pranju. Dvakrat jih sperite v mlač-hi milnici, ki ste ji po možnosti dodali hekoliko boraksa, da se voda zmehča. Tudi splaknite jih v milnici. Potlej jih ne smete ovijati, temveč jih stisnite, Napihnite in poravnajte. Zavijte jih v “risačo in jih v brisači stiskajte toliko cksa, dokler ne spravite iz njih kolikor mogoče veliko vode. Potlej jih poteg-htte na roke, obesite, da se posuše, a *e k topli peči in tudi ne na sonce.
Mat v 5 potezah. (B6)
Problem št. 58
(Sestavil K. Pater (1891)
Moderno stanovaraje se spreminja od dne do dne. Tudi tisto, kar je bilo moderno pred dvema letoma ali tremi leti je že zastarelo in ne samo, da ni več moderno, temveč je tudi grdo in zdi se, da ne bo obstalo v novem domu. Nič več nočemo, da bi bilo sta-novamje samo praktično in da bi prostor kar najbolj izkoristili, temveč želimo, da bi bilo čim udobnejše in prijaznejše in bi se v njem kar najbolje in najprijetneje počutili. Jedilnicam, ki se spremene v spalnice in salonom, ki postanejo kuhinje ali delovne sobe, če pritisnemo na gumb, je že davno odzvonilo. O čemur so tako dolgo govorili, da je najbolj praktično, se je izkazalo prav narobe za nepraktično, in kar je najvažnejše, za zelo neudobno.
Spet delajo velike svetle sobe z visokim stropom. Stene so svetlo pobeljene največkrat v slonovinasti barvi. Okna modernega stanovanja se začenjajo pri tleh in segajo do stropa. Tako lahko pride v sobo dosti svetlobe. Spet so moderne zavese iz čipk, tila in mreže, pa tudi zavese iz enobarvne svile in platna se uveljavljajo.
Vrata niso samo potrebna plošča, ki z njo zapiramo prehod iz ene sobe v drugo, temveč tudi okras. Da se zdi soba večja, vdelajo v vrata veliko zrcalo ali jih pa prevlečejo z istim blagom, ki je z njim prevlečeno vse pohištvo v sobi. Na lesena vrata pa slikajo živobarvno cvetje.
Pohištvo v modernem stanovanju je zelo svetlo. Najmodernejše je belo pohištvo, ker se pa bela barva hitro umaže, jo lahko nadomestimo z drugimi svetlimi barvami, na primer s svetlo vijoličasto, svetlo sivo, lešnikovo ali bananovo barvo. Pa ne samo pohištvo, tudi njegova prevleka je svetle barve. Plošče na stolih in nizkih omaricah delajo iz marmorja, ali pa vanje vdelajo steklene plošče. Pod te plošče
Mat v 3 potezah
Problem št. 59
CIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20• - din. Po povzetju pošilja:
PARFUMERIE BALOG — STARI BEČEI,
Duaavjkr . ' i
Ce hočete dobiti iz jajca samo beljak, morate biti prav previdni. S kakšnim ostrim predmetom napravite na koncu majhno odprtinico, tako da bo beljak lahko iztekel, rumenjak pa ne. Luknjico potlej zalepite s koščkom svilenega papirja, namočenega v beljaku. Tako bo rumenjak še nekaj dni ostal svež. Najboljše in kajpak zanesljivo je P®, ako rumenjak shranite na hladnem prostoru.
Mat v 3 potezah
Kratka partija it. 20
Beli: N. N.	Crni:Kerea
1. d2—d4	Sg8—16
2. c2—c4	e7—e5
3. d4Xe5	Sf6—g4
4. Lel—f4	Sb8—c6
5. Sgl—13	Lf8—c5
6. e2—e3	tl—16
7. e5Xf6	Dd8Xf6
8. Ddl—c2	d7—d6
9. Lfl—d3?	Sc6—b4
10. Dc2—d2	DXb2!
Beli se vda.	(K8)
J
AdlU^d
MpSjajc za zimo.
Mnogo denarja si prihranite, a imate tudi pozimi vedno okusna jajca. Garantol se ne strdi, zato lahko jajca tudi naknadno dolagate. Uporabljajte torej
It Garantolu sc ohranilo Mica več hot eno leto.
Lepota
in njene mere
Dame, ki se zanimajo za telesno le-P°to in njene mere morajo pred vsem Natančno vedeti za svojo višino. Nekatere avtomatske tehtnice imajo tudi prav posebno skalo za merjenje vi-"ih. Pa tudi brez te priprave se lahko doma izmerimo čisto natančno takole: kezujmo čevlje, stopimo bosi s hrbtom proti zidu, se vzravnamo in pritisnemo hrbet in glavo k zidu. Potlej 'Prosimo koga od domačih, da nam položi na teme ravnilo, tako da se z Djim dotakne zidu. Zaznamuje dotika-®ižČe, potlej pa izmerite dobljeno višino v centimetrih.
Potlej poglejmo težo V tem pri-Pjeru ne smemo upoštevati samo višine, temveč tudi vrsto rase in splošno •konstrukcijo kosti. Nekatere ženske krila jo drobne kosti in majhne roke in ®°ge. druge imajo pa močno okostje, debele kosti, velike roke in nosijo C(‘vlje št. 40. Torej tehta laM;o žen-®ka. ki je visoka 1 m 60 cm 60 kil Pa |udi 62. če ima močne kosti; če ima Janke in drobne kosti ni nrav nič “olj suha s 53 kilami. Vsekako je pa Polje tehtati nekaj kil manj kakor pa VeČ o<] dovoljene teže.
Za prsi v centimetrih ni nobene Posebne mere. Pe so prsi prevelike. Nioramo gledati da jih zmanjšamo na Primer s plastično operacijo: ako so Premajhne, jih lahko povečamo z masažo. elektrizocijo, redilnim postoj)-*oni in telovadbo.
Lepo telesno sorazmerje ima neka “dietna Francozinja, ki ima telp mere:.
Višina 1 m 58 cm, teža 54 kil. dol-
frciU&dniic:
Kopalna obleKa in jopica
za 3 letnega otroka
Praktična poelna obleka. Čeprav jo bodo kmalu izpodrinili moderni obalni kompleti, je vendar ni zaničevati. Model na sliki je iz sinie pralne svile, okrašen s pošitki v modri barvi.
10.	nadaljevanje.
»Upam, da me boste radi imeli, draga Renata; zdi se mi tudi, da bi se vaše srce na široko odprlo za vsakogar, ki bi vam umel govoriti dobre besede, ki bi bil prijazen in ljubezniv z vami. Zelo nepokvarjeni ste in zelo zaupljivi. Prav to lastnost bi rada nekoliko zabrisala, da vam ne bi pozneje delala težav. Šele ko boste znali spoznavati in soditi ljudi, kakor jih znamo spoznavati in soditi mi, boste vredni imena, ki vam ga je dal grof Filip d’Armons.«
»Babica, nikar več ne omenjaj tega imena, prosim te!«
»Zakaj ne? Dobro poznam ime te družine. So to zelo simpatični ljudje starega, častiljivega rodu. Tvoji tovarišici ni treba zardevati, če je njeno ime združeno z njihovim imenom.«
»Menda ne, to verjamem. Toda babica, pomisli, kako more mož s svojo ženo ravnati tako, kakor je ravnal ta človek z Renato?«
Tedaj se je Renata nepričakovano potegnila za svojega moža.
»Nikar prestrogo ne sodite mojega moža! Če bi me bili poznali tedaj, kakor me je poznal on, suho, bledo, brez rdečila na licih in ustnicah, gladko počesanih las, brez pudra in brez čedne obleke, bi se prav tako kakor on zgrozili nad menoj.«
Baronica se je nasmejala od srca: »Ali mislite, da se mora prav vsaka ženska pudrati in si rdečiti lica?«
»Menda že,« je odgovorila Renata nekam presenečeno. »Regina Trianonova mi je svetovala tako; odkar se lepotičim in odkar sem si dala ostriči in nakodrati lase, me ljudje ne ogledujejo več tako začudeno. Prej sem morala biti res zelo čudna, tako bleda in meniško stroga, ni čudo, da so me gledali ko kakšno strašilo.«
Zadnje besede je rekla skoraj veselo in stara dama je bila očarana ob tolikšni odkritosti. Dobrohotno je prijela Renato za roko in jo toplo stisnila:
»Ko nisem še prav ničesar vedela o vas, ste že zbudili moje zanimanje. Zmerom ste bili tako resni, tako sami, vse dotlej, dokler vas ni moj vnuk povabil k skupni zabavi. Kar me je najbolj presenečalo pri vas, je bila vaša neizkušenost glede obleke, ki je bila zmerom nekoliko nenavadna, in glede lepotičenja, ki je bilo, ne smete mi zameriti, nekoliko pretirano. Imela bi vas za preračunljivo pustolovko, a opazila nisem pri vas niti enega dvoumnega pogleda, nobenega sumljivega giba. Tako sem vas v svojih mislih imenovala vselej le ,mlado, eksotično damo, ki ima sicer razkošja vsega sveta na prebitek, ki ga pa najbrže ne zna prav uporabljati*. Kakor vidite, se nisem dosti zmotila; če že ne prihajate iz kakšne daljne dežele, prihajate pa iz zaprtega prostora — samotne ječe na gradu — kamor še ni prodrla naša civilizacija.«
»Babica, naučila boš Renato, da bo prav takšna kakor ti?«
»Da, sem se že odločila... kajpak če tvoja mlada prijateljica to ponudbo sprejme in če bo z njo zadovoljno tudi njeno novo sorodstvo.«
»Zakaj naj bi se pa ti ljudje razburjali zaradi Renate? Saj se zdaj več mesecev še zmenili niso zanjo!«
V glasu mladega moža je zvenelo nekaj kakor sovraštvo. Robert se je bal, da ne bi njegova babica v svoji tenkočutnosti pisala d’Armon-sovim in da ne bi oni, boječ se za svoje načrte, ki bi se tako morda utegnili podreti, skušali Renato ločiti od njiju.
Gospa de Montavelova je morala imeti kaj podobnega v mislih, kajti nenadno je vprašala:
»Ali vam vaša tašča kdaj piše?«
»Ne, dopisuje si samo z Martino.«
»Neverjetno!«
»Menda mi ne prisoja, da znam pisati in brati.«
»In vaš mož?«
»Saj sem vam že povedala,« je tiho dejala Renata. »Pregrda sem zanj.«
»Ali vam vsaj kaj piše?«
»Oh, še nikoli mi ni prišlo na misel, da bi utegnil pisati.«
»Nekaj novic imate pa menda že o njem?«
»Večkrat sem vprašala po njih Martino, toda ona mi je zmerom znova odgovorila, da ničesar novega ne ve.«
»Ali je v Siriji?«
»Mislim... nekaj takšnega sem ujela. Toda ne vem zanesljivo, ali je res odpotoval tja.«
Stara gospa je nekaj sekund premišljevala, potlej je pa vprašala: »Ali vam vaša nova družina odloča, kje morate živeti, ali sl pa sami lahko svobodno izbirate kraj svojega zdravljenja?«
»Na srečo si ga sama lahko izbiram.«
Znova je zavladala skoraj mučna tišina. Baronica jo je prekinila s svojim mehkim, dobrotnim glasom: »Renata, ali se hočete pridružiti
OD ZAKONA DO LJUBEZNI
LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedla K. N.
nama z Robertom? Letos pozimi sva imela v načrtu potovanje v Tunis.«
»O, madame, kako srečna sem, da se mi ne bo treba ločiti od vas!«
»Ali bo vaša spremljevalka hotela iti z vami?«
»Vprašala jo bom. če bo odklonila, bom odpotovala na lastno pest.«
»Morali si boste priskrbeti kakšno novo.«
»Ni treba, da bi bila ravno ženska. Pisala sem svojemu zvestemu Leonardu, naj me čim prej obišče.«
»Torej velja, zdaj ste naši!« je veselo vzkliknil Robert.
»Velja!«
»Oj, kako zadovoljen sem! Zdaj' bova še dolgo skupaj! Le pripravi se, moj popotni tovariš!«
Ponudil je Renati svojo veliko, lepo oblikovano roko. Renata je udarila vanjo in jo iskreno stisnila.
»Tudi jaz sem zadovoljna tako. Vi ste dobili tovariša, tako pravite, a jaz sem našla dom...«
V njenih očeh se je zablestela solza.
Baronica jo je potegnila k sebi in jo ljubeče objela.
»Kakor moja hči boste, in upam, da boste tudi vi videli v meni svojo drugo mater.«
»O, madame! To ne bo težko, saj ste tako dobri!«
In Renata, sicer tako hladna, tako zapeta, je ovila svoje roke baronici okrog vratu in staro gospo vroče objela in poljubila.
18
Moj zvesti Leonard me je obiskal!
O prvem svidenju je bil čisto iz sebe. Obračal in vrtel me je na vse strani in me ogledoval od nog do glave, kakor da ne bi hotel verjeti svojim očem.
»Vi, naša mala gospodična! Vi! O, Renata, ali je mogoče, da sem vas dobil tako zdravo in čedno?«
Od ganotja so mu silile solze v oči.
Posebno so mu bili všeč moji kratko ostriženi in nakodrani lasje. »Kakor angelček z neba ste, kakor princesa iz pravljice,« je ponavljal vzhičeno.
»Le kaj bledeš, moj ljubi Leo-nard! Poglej druga dekleta, prav takšna so ko jaz.«
»Da, toda vi jim niste prav nič podobni. Vi ste čisto .svoji*. Le kako mora biti vesel vaš mož, da ima tako srčkano ženico!«
»O, najbrže... seveda...«
Moje čelo se je zmračilo. Tedaj se je spomnil.
»Moj Bog, ali res ne ve, kakšen zaklad ima v vas?«
Ničesar nisem odgovorila, nekaj me je stisnilo pri srcu.
»To torej ste si...« sem nehote ponovila. Besede, ki so se mi zarezale v spomin in ki jih menda ne bom pozabila vse svoje življenje.
»Veš,« sem mu skušala pojasniti, »noben mož ne ljubi svoje žene, če jo vzame samo zaradi denarja.«
»Vraga! Onesrečil vas je!« Stisnil je pesti.
»Ne, nikakor.« sem ugovarjala. »Grof je vse preveč vljuden, da bi užalil šibko žensko. Ne, prav dobro se razumeva. On potuje po Egiptu, jaz bom pa kmalu odpotovala v Tunis.«
»Česa ne poveste?!«
»Da, vse ti bom razložila. Videl boš, da je to najboljše zdravilo za nesrečen zakon, če bi se vsi zakonci, ki se ne razumejo, ravnali po najinih pravilih, ne bi bilo toliko ločitev in ne toliko zakonskih prepirov na svetu. Vse to ti bom razložila še pozneje, potlej boš razumel.«
Bil je popolnoma zadovoljen s tem mojim pojasnilom, ne da bi za navideznim dovtipnim namiga-vanjem na zakonske težave zaslutil grenkobo, ki se je skrivala v mojih besedah.
Martine ni Leonardov prihod nič kaj očaral. Omenila je celo, da moja tašča najbrže ne bi bila zadovoljna, da živi pri meni moj nekdanji ječar, kajti to bi utegnilo moji mačehi izdati sled za menoj.
»Ne verjamem, da bi po letu dni mojega zakona gospa Darteuileva še imela kakšne pravice do mene. Sicer pa menim, da je ta stvar že davno urejena.«
»Nihče ni tega dejal. Vem, da bi si vaša nekdanja mačeha tudi pete
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in tika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
zbrusila, samo da bi mogla nad vami uveljaviti svoje varuške pravice.«
»Vidim, da veste o vsem tem mnogo več kakor jaz. Ali mi morete povedati, ali se mudi moj mož še zmerom v Egiptu?«
»Grof d’Armons se je vrnil od izvira Nila pretekli mesec.«
»Res očarljivo poročno potovanje! Menda ni sam tam doli, bi rekla.«
»S kom, za Boga, naj bi pa bil?«
»Morda s kakšno žensko... z zakonito ženo, nedvomno.«
»Kako zakonito?«
»S kakšno mojo namestnico, če živim jaz tu pod izmišljenim imenom, je čisto možno, da živi z njim kakšna ženska pod mojim pravim imenom.«
»Domisleke pa imate!« je ogorčeno vzkliknila Martina. »Pa ne da bi vam jih bila vdihnila madame de Montavelova!«
»Molčite, prosim! Nikar ne vmešavajte tega častitljivega imena v svoja zla sumničenja in v tožbe zapuščene žene.«
Zakrilila je z rokami. »Zapuščene žene? Oh! Oh! Ali mislite, da bi grof d’Armons mogel živeti ob strani takšne ženske, kakršna ste vi?«
Njen glas je bil tako zaničljiv, tako žaljiv, da sem čutila, kako sem do ušes zardela.
Nisem hotela več nadaljevati ta nesmiselni in žaljivi pogovor.
»Vprašala sem vas za naslov svojega moža,« sem ponovila. »Povejte mi ga.«
»Čemu neki?«
»Rada bi mu pisala.« Čutila sem, kako mi je spet zaplala rdečica v obraz.
»Samo... gospod najbrže ne bi bil zadovoljen s tem. Treba bi bilo vprašati.«
»Kako? Ali mar potrebujem dovoljenja, če hočem pisati svojemu možu?«
»Napišite pismo, jaz ga bom oddala,« je dejala, očitno olajšana, da je našla ta izhod.
»Kaj, ali ste ob pamet? Ali mislite, da bom privolila, da bi služinčad posredovala med mojim možem in menoj?«
»Glede tega namreč nisem prejela nikakšnih navodil...«
»Lepo. Povem vam torej, da mu bom sporočila tudi ta prepir in ga prosila, naj sestavi tožbo za ločitev.«
Skočila je pokonci, ko da bi jo gad pičil: »Nezaslišano! Ločiti se hočete, ker vam ne dam naslova d’Armonsa?«
»Vaša zavrnitev je zame huda krivica, potovanje mojega moža pa lahko primerjamo s popolno odtujitvijo, ki bo pač zadosten vzrok za ločitev.«
»Dajte, dajte, gospodična Lilia-na, nikar ne govorite tako!«
»Predvsem nisem gospodična in ne Liliana, ampak gospa grofica Renata d’Ajrmonsova in prosim vas, da tega ne pozabite!«
Gledala me je tako debelo, da sem si ji morala zasmejati. Bila je premagana, moj odločni ton jo je čisto zmedel.
čuteč, da se je v najinem razmerju nekaj spremenilo in da je ta sprememba bistvena, je zmajala z glavo in menila nekoliko po-nižneje: »če že po vsaki ceni hočete, vam bom dala naslov gospoda Filipa. Nihče ne bo mogel reči, da sem vas skušala odtujiti od našega gospoda. Sam mi pa ni nikoli ničesar naročil glede vas, še manj, da bi vam po meni kaj prepovedoval. Doslej se namreč še zmenil ni za vas, kakor da bi vas ne bilo...«
V njenih poslednjih besedah je zvenela neprikrita zloba, toda nisem se zmenila zanjo. Bila sem preveč srečna, da sem naposled dobila naslov svojega moža in da mu bom zdaj lahko pisala in se tako prvič poslužila svojih pravic.
Takoj sem odhitela v svojo sobo in hitro napisala tele vrstice:
»Gospod!
Obžalujem, da vas motim v vašem sladkem pregnanstvu in vas
l/ Blagodoneča zaušnica
Na koncertu skladb nekega novinca, ki so njegova dela slovela zaradi drznih neskladnosti, je prišlo med poslušalci do nesporazumijenj, ki so se končala s krepko zaušnico.
Sodnemu epilogu je prisostvoval tudi Richard Strauss. Sodnik ga je vprašal:
»Ali ste slišali, da je med prepirom padla zaušnica?«
»Seveda! Zaušnica je bila vendar najbolj blagodoneča od vse prireditve.«
Napačno je razumel
Pod francoskim kraljem Ludvikom XIV. (1643—1715), so morali kmetje, kakor znano, plačevati visoke davke in dajati desetino, moko in žito. Nekega dne so kmetje prišli h kralju, da bi ga prosili za znižanje davkov. Kralj jim je sporočil, da mu je veliko do njihovega blagostanja. Končal je:
»Kmetje na vedo, da želim samo njih najboljše.«
»To že vemo,« so menili kmetje, ko so jim prebrali odredbo, »in ravno tega mu nočemo dati.«
Zaman
Nemški skladatelj in dirigent Pfitz-ner ni bil nikoli prijatelj povojne glasbe. Ko je moral nekoč dirigirati simfonijo nekega »modernega« skladatelja, je pri glavni vaji strahovito mahal okrog sebe. Eden njegovih godbenikov je opazil, da ima obrnjene note in je dejal:
^neZzcZcie
»Gospod doktor, partitura je vendar obrnjena!«
Pfitzner se je pa odrezal:
»Hotel sem še narobe poskusiti, a ni nič bolje kakor poprej!«
Prva pomoč
Karl Valentin, monakovski komik, je vselej pripravljen spustiti se v pogovore, ki jih navadno konča s svojo vražjo logiko. Pred kratkim se je pogovarjal o prvi pomoči pri omedlevici.
»Kaj bi storil, če bi kdo omedlel?« so ga vprašali.
»Omedlel,« je premišljeval Valentin, »dal bi mu pač konjaka!«
»Konjaka, tako. Kaj pa če bi ga ne imel?«
»če bi ga ne imel... no potlej bi mu ga obljubil!«
Debeluhar in suhec
Angleška pisatelja G. K. Chesterton, debeluhar, in Bernhard Shaw, suhec, sta se srečala v neki družbi. Chesterton je dejal:
»Vselej, kadar vas vidim, si moram misliti, da je nastopila lakota.«
Shaw je odgovoril:
»Res je. In vselej, kadar vas jaz vidim, si moram misliti, da ste temu vzrok vi.«
V
V civilu
Leta 1871. je prišel Bismarck v Frankfurt k pogajanjem za sklenitev premirja s Francozi. Kancler je imel
na sebi civilno obleko. Ko je stopil v »Frankfurtski dvor«, je vratar menil: »Presneto, kmalu vas v civilu ne bi spoznal.«
Bismarck je smehljaje se odgovoril: »Vidite, dragi moj, s Francozi je bilo prav tako. Spoznali so nas šele takrat, ko smo prišli v uniformah.«
Praktično
Ko nemški slikar Leibl (1844—1900) še ni bil slaven, je nekoč med počitnicami nekaj tednov preživel v oddaljeni, majhni gorski vasi. Zadnji dan svojega bivanja je dokončaval sliko neke ljubke kmečke hiše. Gospodar je stal zraven njega. Naposled je hotel vedeti: »Kaj boste pa zdaj storili s sliko moje hiše?«
»Razstavil jo bom.«
»Najbrže jo bo videlo veliko ljudi?« »Na tisoče!«
»Potlej bi vas nekaj prosil. Ali ne bi mogli v vrtu naslikati tablo z napisom: V poletnih mesecih se hiša oddaja v najem...?«
S ponovnim spoštovanjem
Bernhard Shaw je pred kratkim zašel v neko starino. Pri brskanju po knjižnih omarah je naletel na neko svoje delo. Odprl ga je in je na prvi strani našel lastnoročno posvetilo: »Gospodu Ashleyu (neki znani kritik) s spoštovanjem, Bernhard Shaw.« Kupil je knjigo in pod prvo posvetilo napisal še drugo:
»Gospodu Ashleyu s ponovnim spoštovanjem, Bernhard Shaw,< in je knjigo odposlal.
spominjam nase, toda odkar sva poročena, ste me glede najinih skupnih zadev puščali v takšni negotovosti, da sem prisiljena pisati vam.
Kakor se mi zdi, vam je Martina zelo vdana, torej vam že točno poroča o najinih odnosih. Nič manj pa ni res, da sem želela priti v neposreden stik z vami, in sicer zaradi podatkov o svojih dohodkih.
Ali bi mi sporočili ime svojega pravnega zastopnika? Mislim namreč tistega, ki ima dolžnost obveščati me o mojih osebnih dohodkih, po drugi strani pa o vsoti, ki ste jo določili vsak mesec, da bom mogla kot grofica d’Armon-sova živeti, kakor se mojemu imenu spodobi.
Doslej sem se morala obrniti do Martine, če sem hotela imeti pri roki potrebni denar za svoje vsakdanje izdatke. Toda to ne more več tako dalje iti. želela bi biti sama gospodarica svojega denarja, ne da bi morala podajati račune o svojih izdatkih plačani osebi.
Na kratko ponavljam svoje prejšnje zahteve, in sicer, da mi z naslovom svojega pravnega zastopnika omogočite ureditev tega vprašanja neposredno z njim.
Tej svoji zahtevi pridružujem pa še neko prošnjo. Grofica d’Armon-sova, vaša žena, mora potovati po svetu, brez dobre duše, ki bi jo spodbujala in jo ljubila, brez družine, brez sleherne prijateljske vezi.
Zapuščena žena je, ki ne ve ničesar o svojem možu, ničesar o svoji novi družini, čeprav jo spremlja služabnica — .spremlja*, pravim, in ne ,ji je na uslugo* — se počuti skoraj tako osamljeno, kakor tedaj, ko je bila še zaprta v svoji ječi.
Prosim vas torej, gospod, da me ne bi popolnoma odtujili od svojega življenja. Ali bi mi ne mogli, na primer, vedno sporočati, kje se pravkar mudite, kje potujete. Ne mislim na natančne podatke, ki vam morda ne bi bili ljubi, rada bi pač samo vedela, ali se grof d’Armons mudi v Indiji, ali pa v Newyorku, na Severnem tečaju ali pa samo v Parizu. Mučno je namreč, da pogosto še pojma nimam, v kateri polovici nase matere zemlje se pravkar mudi moj mož...
Pristavljam — to je pač samo skromna prošnja — da bi mi naredili veliko veselje, če bi mi poslali kakšno svojo sliko. Grof d’Ar-mons potlej ne bo namreč več samo bajka...
še enkrat, oprostite, prosim, da sem motila vašo samoto, spominjajoč vas na vašo daljno ženo, zapuščeno v neki švicarski vasici. Bodite, gospod, iskreno pozdravljeni, itd.«
Pismo sem pokazala baronici de Montavelovi. Popolnoma je odobrila sleherno vrstico v njem. Pri nekaterih odstavkih se ji je na ustnicah prikradel hudomušen smehljaj.
»Nekaj ostrih puscic se skriva pod olikano uglajenostjo tega pisma, draga moja Renata,« je naposled dejala. »Vaš mož bo nekajkrat čutil ost teh skritih bodic.«
»Ali sicer odobravate to pismo?« sem jo plaho vprašala.
»še več, navdušena sem zanj! Grof d’Armons bi moral že zdavnaj dobiti takšno pismo, skoraj predolgo ste odlašali z njim. Samo ena točka v vašem pismu mi ni ’ popolnoma razumljiva...«
»Katera?«
»Prosite ga za nekakšno sliko. Kaj vas je napotilo do te prošnje?«
»Saj sem jo razložila že v pismu samem.«
»Da, tisto opravičilo je videti sicer upravičeno, toda kaj je prvotno gibalo te vaše želje? Morda nežen, zakonski spomin?«
Rdečica me je oblila: »Oh, ne, nikakor ne!«
»Torej?«
»želja, da bi vam pokazala glavo, bolje, izraz grofa d’Armonsa. Morda ne sodite prav o njem, kakor vaš vnuk. Bolj ko jaz, ki na moža nimam razveseljivega spomina, vam bo mogla pokazati ta slika njegovo zunanjost, pa tudi njegov značaj. Naposled se mi zdi, da bom zelo ponosna, če bom lahko svoje pripovedovanje o svojem možu podkrepila s sliko, ki jo bom zmerom nosila pri sebi. Zelo mučno je imeti pri sebi samo banalno poročno listino, saj nimam niti družinske knjižice, ker je ostala pri moji tašči.«
Stara gospa je prikimala. Potlej me je nežno privila nase in me materinsko poljubila na čelo:
»Vzemite klobuk, mala Renata, skupaj bova oddali to pismo. Naj pride, kar hoče: značaj in vrednost vašega moža bom ocenila po njegovem odgovoru, bolj ko po njegovi sliki.«
19
Minilo je več tednov, preden sem dobila od grofa d Armonsa odgovor.
Odgovori
I—Škrat: Zmožnosti, biti sreče«', doslej vsekaKO nisi pokazal. Morebiti ti bodo pa naša vprašanja nekoliko koristila? Morebiti ti bodo pokazala, kako preprosto je, povsod ob poti utrgati nekoliao vsaKuanje sreče m jo povezati v vesel šopek?
6—10:.Na pravi poti, da postaneš srečen. Le nezoiiko se zberi in odkril boš še več stvari, ki so vredne veselja.
II—15: Ali si v resnici hotel oporekati, da si srečen? Ne, tega ti ne verjamemo? Zberi vendar vse tiste vesele trenutke, ki jih skoraj sleherni An preživiš! Ali ne zadostujejo za dobro voljo, ki je že skoraj toliko ko sreča?
1«—20: Kar priznaj, da si že poprej vedel, da si srečen! Kdor tako sprejemljivo hodi skozi življenje, naravo in mimo ljudi kakor ti, ima že tisto vedrost, ki zanjo ni treba velikega veselja, da je življenje srečno.
♦»«»«♦♦»♦»»♦*«#»♦♦«»»»♦»>♦»><«♦>♦«
Angleški princesi Elizabeta in Margareta Roza, ki že nestrpno čakata vrnitve svojih staršev iz Amerike, fotografirani pred kratkim pri neki vojaški slovesnosti v Londonu.
imela boš mir — kaj prav za prav še hočeš? Za božjo voljo! Saj se ti si-
Naš Kotiček
Prispevke v tej rubriki honoriramo, “ sicer prvega z din 50*—, nasledki6 z din 20-—. Rokopise naslovite uredništvo »Družinskega tednika«, J”®* kotiček) Ljubljana, poštni predal Rokopisov ne vračamo.
letošnja pomlad NA DEŽELI
Po naši krasni Prlekiji je pomlad. Ze dolgo ni cvetelo sadno drevje v tako ugodnem vremenu kakor letos. Vsa narava je en sam velik šopek. Ptički veselo letajo po bujno cvetovih vejah, se ženijo, spletajo gnezdeca in žvrgole. Vse povsod samo cvetic, prelepo zelenje, da se človeku kar srce širi in bi od same ljubezni objel ves svet. Saj je pomlad zna-hilka ljubezni.
Dal Bog, da bi tudi v srca ,velikih JlUdi' prišla pomlad in s pomladjo ljubezen do ubogega človeštva. Niso ®e izginili sledovi zadnje vojne. Se hodijo in prosijo po vaseh siromaki-tnvalidi; ta je brez roke, drugi hodi ? bagljami, tretjega vodi tovariš, ker la slep.
Čeprav imamo krasne pomladanske dni, je vendar ozračje nekako težko in nas kakor mora tišči k •lom. Ljudje sejejo in sade, a ne s tisto vnemo in veseljem kakor dru-Sa leta. Vse nas tlači strah pred voj-Pomlad je zelena in zelena je barva upanja. Upajmo torej, da bo 8,a ta strašna ujma mimo nas.
M. M.
ZA KOTIČEK
Pišem , Cotičku', kakor pač znam, tri zime učene le šole imam.
Krav’ce sem pasla, pri putkah sem rasla, bila tud' sem mlatič, navihan deklič.
.Družinskega' redno vsak teden kupujem, zato mu nikoli 20 din ne dolgujem in kadar dobim ga, se vselej radujem.
O.	A.
Slavne
zgodovinske laži
Včasih so zgodovinarji pri raznih zgodovinskih anekdotah malo skozi Prste pogledali, danes pa ni več' tako. Tflko so ugotovili, da je marsikatera Zgodovinska resnica, ki ismo sč. je natočili v kdl f,» šnrtia • pobožna zgodovinska laž. Današnji zgodovinarji so harnreč takšne zgodovinske anekdote Pošteno .presejali', in pokazalo se je, da niso bile vse kos tej strogi preizkušnji.
Danes na primer zanesljivo vemo, da
Termopil
branilo samo 300 Spancev, temveč »ajmanj okrog 12.000 (Bitka pri Termopilah je bila 480 let pr. Kr.)
Kleopatra
/60—-83 pr. Kr.), lepa egiptovska kraljica, ni topila biserov v vinu, da bi zvišala njihovo ceno, kakor smo se učili v zgodovini, in sicer iz prav enostavnega vzroka ne: biseri se ne *°pe ne v vinu ne v alkoholu.
Dičgenes
(103 pr. Kr.), slavni grški modrijan, ni živel v sodu, kakor še danes tako radi pripovedujejo njegovi občudo-valci. Morda je imel celo palačo, a v zvezo s sodom je prišel na kaj nedolžen način. Neki njegov nasprotnik je namreč nekoč napisal: »Takšen človek bi moral živeti v sodu kakor Pes!«
Obleganja Troje
sPloh ni bilo. In celo Homer sam je Priznal, da bi lepa Helena morala “iti že šestdeset let stara, ko se je "dris zaljubil vanjo.
»Letalska princesa države Luisiane« se imenuje gospodična Dorothy Ro-yeva, ki jo vidite na sliki. Baje ima mnogo upanja, da si bo pridobila isti naslov za vso Severno Ameriko.
Viljem Tell
ni nikoli s puščico iz svojega loka razklal jabolka na glavi svojega sina. Arhivi švicarskih kantonov njegovega imena namreč sploh ne poznajo.
Konstantin Veliki
(274—337), ni bil tako svet, kakor ga popisuje zgodovina. Ubil je svojo lastno ženo, oba svoja sinova in več svojih prijateljev.
Krištof Kolumb
(1446—1506) ni nikoli postavil jajca pokonci na mizo, hoteč spraviti v zadrego svoje prijatelje. To je storil italijanski arhitekt Brunelleschi, in sicer zato, da bi se ponorčeval iz tistih, ki so trdili, da ne bi mogel nikoli obdržati v ravnotežju kupole florentinske katedrale.
Sloviti viseči-
Semiramidini vrtovi
v Babilonu sploh niso viseli. Bili so zgrajeni v terasah, cvetje, drevesa in ovijalke so pa podpirali stebri in oboki.
Slavna angleška kraljica Elizabeta
(1533—1603), ni bila tako mila in dobra, kakor jo popisujejo v zgodovinskih knjigah. Bila je precej razdražljiva in živčha-ženska. Če ji ni šlo
vse po volji, se je tako razjezila, da je bila na mah rdeča kakor mak in kakor so bili ognjenordeči njeni lepi lasje. Zgodilo se je tudi, da je v jezi svoje dvorjanke pošteno obrcala...
Tako današnji zgodovinarji. Vedeti hočejo vse bolje kakor včerajšnji. Ni pa nemogoče, da bodo jutrišnji prišli na dan z novimi dokazi in dejstvi, ki bodo pobijali današnje. Sicer pa nihče nima škode, če verjame, da je bilo tako, kakor pravijo danes, in ne tako, kakor so še včeraj trdili.
(Po »Paris-soiru«)
Tole prebereš = i/ thi minuti —
V tej minuti...
...se v brezposelnih ameriških družinah rodita dva otroka;
...izčrpa Kanada iz nafte 4.540 litrov bencina;
...zakoljejo na Francoskem štiri prašiče;
...plačajo na vsem svetu 91.200 dinarjev za zavarovanje proti požaru;
...nakupijo Američani štiri kile aspirina, tako pogoNo jih namreč boli glava;
...izdelajo v Ameriki 610 kvadratnih metrov tenkega aluminijastega papirja, ki vanj Američani zavijajo žvečilni gumi, tobak in nekatere jedi;
...boleha 150 od 100.000 Kanadčanov za raznimi srčnimi boleznimi;
...žvečijo Američani 79 kil žvečilnega gumija;
...medtem ko to berete, pridelajo na svetu 425 kil čaja, posekajo 22 865 kubičnih metrov lesa in pridelajo 40.000 litrov vina.
In minuta je minila
* Film v nekaj
John Barrymori, znani filmski igra lec ljubimskih vlog se je te dni loči od svoje mlade žene Ellene Barryjeve Ellena je pred nekaj leti rešila John: pogube v pijanstvu s svojim energič nim nastopom. Zdaj se je pa ta skora, dvajset let mlajša žena takšrega živ ljenja do grla naveličala in je ponovne zahtevala ločitev zakona.
Ljubka francoska igralka Corinn«
Luchairova je doživela nov velik uspeh v filmu »Le dernier tournant«. V njem igra ženo nekega mornarja, zaljubljeno v njegovega tovariša. Film 1 svojih se konča z njeno smrtjo in smrtno j pred kratkim pri obsodbo njenega ljubimca.
Izpolnjevanka
Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko!
reia
nosti v
si> zc Uda^ čutit UaUac frcecatenefra ?
Odgovori pošteno — tvoja sreča je na tehtnici
Da, da, saj vemo, da še nisi zadel glavnega dobitka, a vendar. Najbrže misliš, da so samo tisti srečni, ki imajo srečo? Ljubi Bog! Srečo imeti je vendar goli slučaj! In pri tem niti ne vemo, če srečnežu to kaj koristi. To nas pa tudi ne zanima. Toda biti srečen, zato gre!
Kaj je prav za prav »sreča«? če tega še ne veš, potlej jo poišči! Izdali ti bomo, kje jo moraš iskati: samo v dobri volji, če si še začetnik, ti bomo izdali skrivnost srečnih ljudi: ti ljudje si znajo od slehernega dneva priboriti nekaj prazničnega. Veselijo se življenja. To je vse. Pri tisoč neznatnih stvareh opazijo, kako je vendar prijetno na tej naši zemlji, ki tako veselo kroži okrog našega toplega sonca in nam napravi toliko veselja, ko nam s pomladjo, poletjem, jesenjo in zimo pripravi spremembo.
Morebiti pa doslej niti vedel nisi, da si srečen? Poznal sem neko staro ženico ki se je morala še v pozni starosti pehati za vsakdanjim kruhom. Njen mož je, bil že davno mrtev. Njeni otroci so bili poročeni in so imeli do-
sti lastnih skrbi. Nekega večera se utrujena in mračnih misli vračala domov po svojih štirih stopnicah. »In na lepem,« tako mi je pripovedovala, »mi je postalo čisto lahko pri srcu. Zdaj si boš skuhala dober čaj, sem si mislila, jedla boš kruh s svežim presnim maslom in prijetno dišeč slanik, brala boš naprej svoj roman,
jajno godi!«
Tako marsikdo nepričakovano odkrije, da je prav za prav srečen. Zato te vabimo, da se udeležiš naše preizkušnje, Dvajset vprašanj ti bomo zadali. Nič drugega ti ni treba storiti kakor odgovoriti z »da« ali »ne«.
Ali sl v zadnjem času kdaj...
1. užival mnogoobetajočo spomladansko toploto?
2. občutil zadovoljstvo, ker si svojemu bližnjemu napravil veselje?
3. bil vesel prijazne besede koga drugega, čeprav ni veljala tebi?
4. poslušal godbo, ki te je očarala?
5. zjutraj, ko si vstal dobro prespan, začel svoj dan z občutkom, da bi lahko ruval drevesa?
6. pojedel z ljudožersko lakoto jed, ki ti je posebno teknila, pa naj je bila pariška specialnost ali pa krompir v oblicah?
7. se od srca nasmejal?
8. ob pogledu na rožni popek ali na hrošča pomislil: »Glej, glej, že znanilci pomladi«?
9. občutil prijetno zavest, ko si se v lastni postelji stegnil, da ti nihče ne more do živega?
10. se veselil kakšne obleke, ki jo imaš posebno rad (čeprav ni nova)?
11. mirno z okna ali kje drugje opazoval življenje in vrvenje drugih ljudi?
12. s skoraj živalskim ugodjem na moč žejen popil mrzlo pijačo?
13. se veselil uspeha v športu, svojega ali pa koga drugega?
14. se z veseljem bavil s stvarjo, ki ji rad posvečaš svoj prosti čas?
15. med pogovorom ali pa tudi v molku občutil toploto srca tvojega bližnjega?
16. se razveselil uspeha v delu, ki te spravi v dobro voljo?
17. čital branje, ki te je obogatilo?
18. po kopeli užival prijeten občutek, ko da si prerojen?
19. videl, kako se v velikih, vprašujočih očkih ležečega otročička zrcali sinje nebo?
20. prisluškoval veselemu petju kakšne zvezde ali pa vsaj žvrgolenju vrabčka?	-	Odgovori	v	5.	stolpcu
podmorniškil) nesreč
V zadnjih 24 letih se je potopilo 27 podmornic, c61o pa so rešili: samo eno posadko Katastrofa angleških podmornic
»A-8«, Devonport, 8, junija
1905..........................14 mož utonilo
»G 11«, 15. julija 1000	.	.	13	„	„
»A-3«, 9. februarja 1912	.	.	14	,,	,,
»K-15«,	1921..................Posadko so rešili
»K-5«, 192)..................... 67 mrtvih
»H-42«, Gibraltar, 1922	.	.	26	,,
»L-24«, 1924 ..................... 43
»M-l«, 1925 	 68	„
»H-29«c, 1926 	 0	„
»H-47« (trčila v »L-12«), 6
+ 24, t. j.......................30
»Poseidon«, 1931 ..... 20	„
»Thetis«, 2 junija 1939	.	.	99	„
Francoske podmornice
»Farfadet«,, 0. julija 1905,
Bizerta	14	mož	utonilo
»Lutin«, 16. oktobra 1906, Bizerta 	16	,i	t»
»Pluviflse«, 26. maja 1910,
Calais	........27	„	„
pVemlčmiaire«, 8. junija 1912, Cherbourg ....	24	„	„
»Ondine, 3. oktobra 1928,
Vigo...................... ...	43	mrtvili
»Promčtiie«, 7. julija 1932,
Cherbourg.....................62	„
Ameriške podmornice
»tt-6«,	27. septembra 1921	10	mrtvih
»S-4«, 17. deeeinbra 1927 . .	40	„
»Squnlus«, 24. maja 1939*. .	29	„
Druge podmornice
Ruska »Kambala«, 12. junija 1909 	20	mož	utonile
Japonska	»6«,	16 aprila 1910	14	„	„
Nemška »U-3«, Kiel, 17. januarja 1911.....................3 mrtvi
Japonska »43«, 19. marca
1924 ......................... 18 mrtvih
Italijanska »F-14«, 8. avgu-
t sta 1928	................. 27	„
Ruska	25. jul. 1935	55	,»
C a? n rt* hi oprt airadi
Gospod Subito ...
... je ljubitelj živali
Ilmeina svila
Napisal Ho\vard Stephenson
Politični razgledi
Umetna svila, edina tkanina v tekstilni industriji, ki jo je ustvarila človeška roka, slavi letos svojo 501etnico. Ob tej pomembni obletnici grade trije veliki ameriški industrijci tri velike tovarne za umetno svilo, širjenje tovarn tem bolj omogoča Ameriki kar, najbolj intenzivno udejstvovanje v svetovni trgovini svile in ji daje možnost zavzeti prvo mesto med državami, ki proizvajajo umetno svilo. .Japonska je leta 1936. potisnila Ameriko na drugo mesto, Nemčija pa leta 1937. na tretje, če si bo hotela Amerika spet priboriti prvo mesto, si bo morala poiskati novih tržišč doma in v tujini. Najboljše tržišče v tujini je Južna Amerika. Totalitarne države so na področju umetne svile zelo aktivne, v Južni Ameriki je pa že pet tovarn, ki so last severnih Američanov, po letu 1940. se bodo pa začeli ameriški industrijci zelo truditi, da bodo svoj izvoz v Južno Ameriko še povečali.
V Severni Ameriki je dosti polj, ki si jih namerava osvojiti ameriška industrija umetne svile. Ameriški kemiki se vneto trudijo, da bi odpravili ne-elastičnost umetne svile, in bi za umetno svilo pridobili ogromno tržišče prave svile, ki iz nje delajo ženske nogavice. V kemičnih laboratorijih se na skrivaj trudijo, da bi kar najbolj izpopolnili tovarne umetne svile.
Prva umetna svila
Rene d'Reomir, francoski prirodopl-sec je že leta 1742. dejal: »Svila je okusen posušen gumi. Ali ne bi torej mogli izdelovati svile samo iz gumija in smole?«
Te njegove misli se je ves navdušen oprijel grof Iler de Chardone, mladi učenec velikega Pasteurja. Ko je študiral bolezni sviloprejk, je Chardona očarala sviloprejkina zmožnost spremeniti svojo hrano iz murvinega lista v svilnat mešiček. S pomočjo mehanike je skušal posnemati sviloprejko. Sviloprejko je začel proučevati 1. 1878. in je leta 1884. izdelal svojo prvo sintetično tkanino, prvi uspešni produkt je pa razstavil leta 1889. na pariški razstavi. Dve leti pozneje je Chardone zgradil prvo svetovno tovarno umetne svile v Besaneonu v Franciji; ta tovarna stoji in dela še danes.
Sedela je na velikem biseru,	okoli nje; in čim bliže vrat so
tolikšnem kakor kolovrat. Vse	stali, tem ponosnejši so bili.
dvorne dame s svojimi sprem-	Hlapca služabnikovega služab-
ljevalSami in spremljevalkami	nika, ki ima zmerom copate na
svojih spremljevalk, vsi vitezi s	nogah, se človek komaj upa po-
svojimi služabniki in s služab-	gledati, tako ponosno stoji pred
niki svojih služabnikov so stali	vrati.«
»Da, škripali so,« je potrdil vran, »vesel in dobre volje je šel kar naravnost k princesi.
Pogajanja z Rusi
Pariški tednik »Canard« je prinesel prejšnji teden karikaturo predsednika vlade Chamberlaina in sovjetskega poslanika Majskega, pod njo pa tale tekst, položen v usta g. Chamberlainu: »Mi Angleži pričakujemo v prvi vrsti, da se vaš mužik najprej lepo nauči, kako se sveto pismo bere in čaj pije, kakor je v navadi pri gentle-manih. Potlej bomo pa videli, ali vam lahko dovolimo, da pridete čez hodnik (koridor) — seveda, če si boste po-' prej spodobno čevlje očistili.«
dobro, kakor govorim jaz, ka-	tc so se mu zdele dobre, on se
dar se pogovarjam v vranjem	je pa tudi njej zdel dober.«
jeziku, tako mi je rekla moja »Da, prav gotovo, to je bil krotka ljubica. Bil je dobre vo-	Karel,« je rekla Marjetica. »Ta-
lje in prikupen; ni prišel snubit,	ko pameten je bil, da je znal na
ampak samo zato, da bi slišal	izust računati z ulomki! — Ali
princesine pametne besede, in	boš odvedel še mene na grad?«
»To mora biti pa strašno,« je rekla mala Marjetica. »In Karel je vzlic temu dobil princesko?«
»če ne bi bil vran, bi jo bil tudi jaz vzel, čeprav sem zaročen. Menda je govoril tako
Koliko Nemcev prebiva v Sloveniji
Po statističnih podatkih je 1. 1910., t. j. v času zadnjega avstrijskega ljudskega štetja, živelo na ozemlju sedanje Slovenije 87.304 Nemcev ali približno 9°/o celotnega prebivalstva teh krajev.
Po ustanovitvi Jugoslavije se je mnogo umetno priseljenih Nemcev, t j. uradnikov, profesorjev, častnikov itd., z družinami vred preselilo v Avstrijo. Ljudsko štetje 1. 1921. izkazuje na ozemlju Slovenije le še 41.362 Nemcev ali 4°/o.
Deset let pozneje, t. j. leta 1931., se je razmerje prebivalstva Slovenije še bolj spremenilo v slovensko korist. Po podatkih ljudskega štetja je namreč takrat živelo v dravski banovini poleg 1,101.815 Slovencev le še 25.054 Nemcev, t. j. 2K°/o.
Nemci prebivajo v Sloveniji večji-del v mestih (trgovci in razni svobodni poklici) in v kočevskem okraju. V Kočevje je Nemce poslala kot koloniste avstrijska vlada v 14. stoletju-, leta 1931. je tam živelo 8.665 Nemcev, med njimi 5.600 čistih Nemcev in okoli 3.000 Nemcev iz mešanih 'zakonov.
V Mariboru je 1. 1931. prebivalo 2040 Nemcev, v Ljubljani 1326, v Celju 359 in v Ptuju 283.
V vsej Jugoslaviji je bilo leta 1931. 499.965 Nemcev, t. j. manj ko 3Vs°/o celotnega prebivalstva.
Način proizvodnje
Danes je na svetu 200 tovarn umetne svile. Od teh jih je v Združenih ameriških državah 29. Samo dve tovarni proizvajata umetno svilo po Chardonovem načinu, po tako imenovanem nitro-celuloznem postopku. Iznašli so namreč še druge boljše postopke. Zdaj najbolj delajo po natrij-sko-celuloznem postopku, ki sta ga leta 1892. iznašla dva angleška kemika: Charles Cross in Edward Beavan. Ta dva sta iznašla acetatni način proizvodnje. Francoz Despaisse si je pa izmislil postopek bakrenega amonija.
Vsi ti štirje postopki se začenjajo s celulozo, ki jo kemično predelujejo. Prepuščajo jo skozi luknjičasto platino; pozneje se spremeni v posebna vlakna. Stroj prijema ta vlakna in dela iz njih prejo. Kratke niti predejo na posebnih strojih in jih mehanično sekajo v zaželeni dolžini.
Umetna svila izpodriva svoje tekmece
Tekmeci umetne svile v tekstilni industriji so: prava svila, volna in bombaž. Niti eden od teh proizvodov ni preprečil širjenja umetne svile. Več ko polovico tekstilnih tovarn v Ameriki izdeluje zdaj poleg drugih fabri-katov še umetno svilo. Devet desetin ameriških tovarn svile uporablja zdaj umetno svilo. Tudi tovarne volne mešajo umetno svilo z volneno tkanino, da bi dobile nove barvne odtenke. 8“/i vseh proizvodenj tkanin obsega zdaj umetna svila, medtem ko je 1. 1933. obsegala samo 4“/o. Drugače zavzema še naprej prvo mesto bombaž, ki je leta 1937. obsegal 82“/« vse tekstilne proizvodnje.
Premoč umetne svile
Ogromen napredek je dosegla umetna svila za časa svetovne ekonomske depresije, ko se je tekstilna industrija močno omajala. Ta napredek pojasnjuje nekatere posebnosti umetne svile. Pred vsem daje umetna svila tkaninam eleganco, lepoto in slog, kar odlikuje pravo svilo; umetna svila stane medtem samo tretjino prave svile, pa ver dar ni samo navaden posnetek. Tako je na primer podloga iz umetne svile za moške plašče boljša kakor podloga iz prave svile. Američanke tako rade nosijo obleke iz umetne svile, da jim na eno obleko iz prave svile odpade 15 oblek iz umetne svile. Umetno svilo uporabljajo tudi pri izdelovanju baržuna devetkrat ceneje kakor čisto svilo; zato je baržun zdaj mnogo ceirejši, in delajo zato iz njega zmerom več baržunastih prevlek, zaves in pregrinjal.
Umetna svila osvaja Ameriko
Umetno svilo so prenesli iz Evrope v Ameriko šele leta 1910., ko je neka angleška tvrdka »Cortlands Co.« odprla tovarno umetne svile v Pennsyl-
Nadaljevanie na 12. strani
A?g>y'e ti/u/r-t'.
da sem jaz, bo takoj prišel iz gradu in me vzel s seboj!«
»čakaj me tam na stopnicah!« je rekel vran, zmajal z glavo, potem je pa odletel.
dati, da tako drobno dekle, kakor si ti, nikoli ne bi dobila dovoljenja, da bi prišla kar naravnost na grad.«
»Pa ga bom dobila!« je rekla Marjetica. »Če bo Karel slišal,
»Hm, to je pa nerodna reč!« je rekel vran. »Toda nekako bova to že napravila. Pomenil se bom o tem s svojo krotko ljubico. Ona nama bo že znala svetovati. Moram ti namreč pove-
šele ko je bil že pozen večer, se je vran vrnil. »Rar! Rar!« je rekel. »Lepe pozdrave ti prinašam od nje in tu je kruh zate. Vzela ga je iz kuhinje, tam je kruha dovolj in ti moraš že biti tudi lačna. Ni mogoče, da bi prišla v grad. Saj si bosa! Stražniki v srebru in služabniki v zlatu ti ne bi tega dovolili. Toda nikar ne jokaj, saj boš prišla tja. Moja krotka ljubica pozna majhne stranske stopnice, držeče k spalnici, in ona ve, kje se dobi ključ.«
Nemčija in Poljska
Pred zasedbo Avstrije je imela Nemčija skoraj 70 milijonov ljudi, Poljska pa 35. V Nemčiji se je rodilo 595.000 otrok na leto, na Poljskem pa 511.000, torej ne dosti manj kakor v dvakrat večji Nemčiji.
je biti tu; čisto dobro se je še spomnila njegovih razumnih oči, njegovih dolgih las. Kar videla ga je, kako se smehlja, kakor takrat, ko sta sedela doma pod rožami,
Svetovna produkcija
V spodnji statistiki pomenijo številke odstotek svetovne produkcije. Torej: žita n. pr. pridelajo francoski in britanski imperij ter Rusija 55 “/o svetovne produkcije, Nemčija in Italija 10 "/o, ves ostali svet skupaj pa
O, kako je Marjetici od strahu in hrepenenja razbijalo srce! Zdelo se ji je, kakor bi bila delala nekaj hudega, pa je vendar hotela samo vedeti, ali je mali Karel na gradu. Da, moral
šla sta na vrt in po velikem drevoredu,' kjer je odpadal list za listom; in ko so na gradu ugasnile luči druga za drugo, je odvedel vran malo Marjetico k stranskim vratom.
■ ■
franc in Urit. Nemčija .imprrii tor Rusija in Italija
Žito................55“/«	10"/(
Bombaž ....	35	—
Premog ....	40	5
Mangan ....	90	—
Cin..................40	—
Cink .....	35
Nikelj ....	90	—
Kalij................ 20	60
Petrolej ....	10	—
Vodna energija .	25	15
Volna ....	60
Železo ... .	60	5
Baker ....	30	10
Svinec ....	45	5
Zlato................75	—
Jula .....	100	—
Kavčuk ....	60	—
Prebivalstvo . .	39	5
(Podatki po pariškem »Vuju«)
je stala krotka vrana in obračala glavo na vse strani. Opazovala je Marjetico, ki se ji je priklonila, kakor jo je bila stara mati naučila.
nazaj. O, tako se je bala in veselila hkratu!
Zdaj sta bila na stopnicah. Tam je gorela majhna svetilka na omari, in na sredi tal
Prav gotovo bo vesel, ko jo bo zagledal, ko bo slišal, kakšno dolgo pot je napravila zaradi njega, ko bo izvedel, kako so doma vsi žalostni, ko ga ni bilo
?•?. nadaljevanje
»Kdaj ste se pa vrnili iz Indije, pol-KOvnik Gregory?« je zdajci z zani-vprašala Mre. Mahe) in njen W?led je pri tem začudeno obstal na ®?^®*i, ki jo je iih«-1 polkovnik na '0 ’• . Ali ostanete zdaj v Angliji, ali *® nuslite vrnili v Indijo?«
'Ji,egory je menda preslišal prvi del Piašanja, zaradi drugega je pa očitno prišel v zadrego, ker je poteklo nekaj v"d’. Pfeden je odgovoril.
"Vrniti se ne mislim, ker sem svojo Inn P.ust>*'>< se je izmaknil, in Hel-du, ki s>a je opazoval, se je zdelo, niu mora biti ta pogovor hudo neprijeten.
I^epa žena pa menda tega ni opa-a, ampak je samo presenečeno dvig-'a temne obrvi in njene iskreče se 'v0 za(:u,lene ol>slale na Gregoryju. * e »ijtelite se več vrniti v službo, TniM°^ Polkovnik? Ali je to resno?
iko sem slišala o vaši blesteči ka-. Jeri in o vaših vojaških prigodah v . s,em s_i mislila, da ste živa slika jaka, ki brez razburljivih pustolov-n, 8Pl°l' ne bi mogel živeli, v -.Vlotite se, Mrs. Hughesova, je od-1 '!'* 8 ('udnim nasmeškom. : Mojo po-1	>o	jjo	razburljivih pustolovščinah
v »zeP°tešila leta, ki sem jih prebil bi in' Z,lai s* želim le še tega, da preživel nekaj	mirnih in
M let na Angleškem..<
glavo' Mabel
je nejeverno zmajala z
fonV' 6-6 vai” 7<li *° verjetno. Mr. Ref-Be	Vlie*° vprašala,	in Harryju
>M**elo> ja oa njen pogled izziva, iztro r’ •<*a Se 15ilice ne more kar tako ipil- .' iz življenja, polnega razbur-„ la 111 Nevarnosti, in če ne čuti več ei jih ustvari na la ali oni nr* udi v vaših žilah je menda iato KUew*rne 'u pustolovske krvi, in 6lini	,	nail>rž razumeli, kaj	mi-
KeffohJ	6e je nec]0lžno	nasmehnil.
otio.raV dobro vas razumem, Mrs. Hu-.. SOVa- Reči sle hoteli, da se mačka
0 n,0I'e odvaditi lova na miši. Žal pa pra	m	ne	morein dosti govorili.	Če-
lov-i J.noi'da v meni nekoliko pusto-,1 |.e z‘le. še nisem imel priložnosti, lie, ■' Hal takega preizkusil. Moje živ-
1Je Je bilo doslej tako pusto in Zl?°• Zdi se mi, da je moral vsak ,‘..1 n,k na deželi doživeti več razbur-Pvega kakor jaz...«
Rloi	•*-e,n	trenutku je prišel kot	po-
'ki 1 Pos* Thomas Flesh in Vane, J 11111 je šel naproti, je na prvi po-j|.ed opazil, da ga nniči razburjenost, J® le s težavo prikriva.
«jeg0Ve prebadajoče oči so nemirno Hip • s08ta do gosta, in vse na j* 111je izdajalo mrzlično napetost, ka-8elme bil Pr’^'ali0val nekaj po-
Hotel je prikriti svoj čudni nemir in .e Je krčevito trudil, da bi bil vesel " razigran. Reffoldu, ki ga je zdaj rvič videl, se le zdelo, da mora biti ",0*ak pijan.
s) KJnalu nato je povedal eden izmed Umnikov, da je pogrnjeno, in polip vn‘ka Gregoryja je doletela čast, da smel spremiti Mrs. Mabel Huglle-no\° k mizi.
k ' edilnifa 6e je kar iskrila od raz-ka • ^ane ie 1’ole' na n|eJ P°' n za*i vse svoje bogastvo. Bila je pol-IjP *epega cvetja in okrogla miza se je ‘lr šibila od težkega srebra in drago-ce"ega kristala.
J-.Mabel si je izbrala prostor go-lev -n-e na °ž-i' strani mize. Na njeni (j le' in desnici sta sedela polkovnik W??ry. in Flesh, zraven njiju pa ni k .in Vane. Celo krdelo postrež-. k°v je prj„aJa]0 jn odnašalo jedi, ; (.ve‘'erja je bila kakor svečana po-,a v grofovski hiši, kjer imajo že p'et ukoreninjeno tradicijo.
. ‘ogovor je bil zelo živahen in se ^ ®ukal skoraj samo okoli velikih do-IJkov prihajajočih mesecev. Zlasti dni8- ^a,)el in Gregory sta bila o njih
1 Jro poučena. Reffold je vpletel tu tam kakšno pripombo, in lepa žena je potem navadno pogledala s tako
po^Hostnimi očmi, da mu je ob teni Sledu poslalo kar čudno pri srcu.
!SBinBn»4BfaBkaB«a«staKKanvfsi«»!s»*fB>aiiKa«>>B««9S
i PREPROGA GROZE I
detektivski roman
‘n el lihi
^ane je tilio poslušal, koprneče str-
v Mrs. Mabel in se zibal v svoji
^	... sreči.
če1; 'J1*1 lflesh je postal iznenada mol-c '» se je vidno silil, da bi vljudna Poslu5al- Harry, ki mu je sedel (| ®Pr°ti, je opazil, da neprestano išče zel 7® svoje nemirne prste in da Ko hitro srka težka vina. Njegove oči j začele počasi dobivali otrpel izraz Xai °k°li njegovih *ustnic se je poka-črta, ki ie izdajala, da mu je vse ZoPrno Pn tuje.
se še spominjate zadnjega ve-Vaa' smo ga skupaj prebili. Mr. k	te	iznenada	rekel	in se obrnil
an,'niku. »Tisti večer pri Milnerju ""i. Bilo je takisto v Newchurchu... a,|e se je zdrznil in v tem tre-Rač^1' 'e	'’°lj	t)led	kakor	dru-
Va
»utku
ače
>»il *r,Veda,< je hlastno o<lvrnil iu oši-l!l(“ i ha z ne preveč prijaznim po-a°ni. Saj sva še nedavno govo-
'eslia z ne preveč prijaznim porih, Jni- ’Sa la 0 tem.c
«01 “i,8* ie to kar na slepo in z gla-vr J: ki naj bi pričal, da se mu ne zdi je ?n° 0 tem govoriti, toda Flesh 6e čer. enda zagrizel v spomin na ve-* 4° ,)li. Milnerju. Narahlo ie zmaja! p0'j’(av<> in okoli njegovih ustnic se je azal zloben nasmešek. n0 a- In rekel sem vam. da bomo 1 6pe1 vsi skupaj — razen onih
DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis Welnert-Wilton
dveh, ki 6ta imela takrat nesrečo, in doktorja, ki ga pa ne prištevam v družbo. Ali se vam to ne zdi zanimivo?«
Izzivalno je preletel goste drugega za drugim in njegov nasmešek je postajal čedalje bolj leden.
Mrs. Mabel ga je opazovala z očitno radovednostjo in napetostjo, polkovnik Gregory je izpod priprtih trepalnic strmel predse in Harry se je moral na lepem spomnili Burnsovega opozorila.
Vane pa od ogorčenja kar ni mogel odpreti ust. Zgražal se je, toda njegpvo upanje, da bo Flesh opustil la nerodni pogovor, se ni hotelo uresničiti.
»Tisti večer je moral biti pa zanimiv, je menila Mrs. Mabel in njen vprašujoči pogled je bri za Flesha dobro došla spodbuda, naj nadaljuje.
>Seveda,< je srdito prikimal. sBila je nekakšna poslednja večerja našega prijatelja Milnerja. kajti nekaj ur nato so ga spravili s sveta. Ali niste o tem ničesar slišali?< je prežeče vprašal. »Sa.j se je zgodilo le nekaj dni pred vašim prihodom v Newchurch. In potem se je moral posloviti od sveta še drugi iz naše družbe, odvetnik Cray-ton...(
Utihnil je in sjjet je začel njegov predirljivi pogled begali od gosta do gosta, dokler ni naposled obstal na Gregoryju. »In tako se mi hoče zdeti, kakor bi bil zdaj tretji izmed nas na vrsti,« je nadaljeval s spačenim nasmeškom. Kaj pravite k tej moji slut-
Skofeil je k njej, jo skrbno prijel pod roko in jo spremil mimo služabnikov, ki so se radovedno gnetli pri vratih.
Polkovnik Greg«ry in Reffold sla bila oba hkratu pri Fleshu in sta se trudila, da bi mu pomagala; toda Harry je že po prvem pogledu v upadli, otrpli obraz spoznal, da bo lu ves trud zaman.
Telefonirajte takoj po liajbližjega zdravnika!< je zakričal nad enim izmed služabnikov, >;in spravite ljudi proč. Samo dva naj ostaneta v bližini..
Soba, ki je bila kakor prepojena z duhom po cvetju, se je zdajci izpraznila in vse je utihnilo. Nad Fleshe-vim iztegnjenim truplom sta si gledala Gregcry in Reffold iz oči v oči. Polkovnik nekoliko bled in s priprtimi trepalnicami, Harry vzravnan, z napetimi živci in mišicami.
»Kaj pravite k temu, polkovnik Gregory?< je vprašat.
Polkovnik je počasi skomignil z rameni.
»Kolikor lahko presodim, mu ni več pomoči.«:
Harry je za trenutek pokazal zobe.
»To vem tudi jaz. Moje vprašanje ste narobe razumeli. Hotel sem vas vprašati, ali si morda znate razložiti to, kar se je pravkar zgodilo v tej sobi?«
Gregory je presenečeno dvignil glavo in pogledal Reffolda hladno in začudeno.
>Ka.j mislite reči? Zdi se mi, da se je zgodilo nekaj čisto navadnega. Saj
Presenečen je odprl iu trenutek nato je smuknil v njegovo sobo Burns in vrata za seboj urno zaprl.
Oprostite, Mr. Reffold, da sem vas tako napadel,< mu je hlastno šepnil, »zdi se mi pa, da mi boste lahko mar-s.ikaj povedali. < Pričakujoče je pomežiknil Harryju in začel nestrpno prestopali z noge na nogo.
Ali že kaj veste? je presenečen vprašal Reffold.
Burns je prikimal.
Da, vem, kaj se je zgodilo, ne pa, kako. To bi rad izvedel od vas.*
Reffold je skomignil z rameni, kakor da si ne bi bil vedel pomagati.
»To tudi meni blodi že nekaj ur j)o glavi, pa ne znam najti pravega odgovora.;
>če mi dovolite, bova skupaj prerešetala to zadevo, Mr. Reffold,' je krotko dejal Burns in se nerodno popraskal pa nosu. :>l’ri tem bova pa ravnala temeljilo in po sistemu. Morda bova odkrila kakšno malenkost, ki se vam kot neposrednemu gledalcu ni zdela pomembna, a utegne dali meni, ki nisem prizadet, nekakšno oporo. Začnite, prosim, od začetka, in, če je le mogoče, ne pozabite niti najmanjše malenkosti. Povejte mi tudi, o čem so )>ri mizi govorili, ker je to zame zelo važno.<
Harrv je kar gorel, da bi razvozlal skrivnostni dogodek, in zato mu je bila pomoč pametnega Burnsa, zelo dobro došla. Nato je v kratkih besedah popisal sprejem v vili. Govoril je o Floslievi razburjenosti, ki se je ka-
Varuj in neguj svoje zobe, dvakrat na dan s:
Chlorodont zobno pasto
nji, polkovnik? Toda, iiiienada je spel dvignil glas, da so donele njegove besede ostro in grozeče, »morda ne listi, ld je za smrt izbran. Utegne se zgoditi, da se bo to pot končalo čisto drugače.*
»Zdi se mi, da vidite prikazni. Mr. Flesh,« je brezbrižno odvrnil Gre-gory.
»Tem bolje — za tistega,* mu je hitro in s poudarkom skočil Flesh v besedo, »kajti to pot bi igro izgubil.«
Vane se je kar tresel od jeze in nervozno je bobnal s prst i po mizi.
»Pcosim vas, dragi Flesh, nehajie že vendar s to abotno storijo. Menda ste res £ivčno uničeni, in zdaj mi je žal, ko isem vas silil, da sprejmete moje - vabilo. Oprostite, Mrs. Hughesova,« je dodal in se s prosečim pogledom obrnil k Mrs Mabel.
Njene oči so se od napetosti kar iskrile.
»O, Mr. Vane,« je živo zatrdila, »takšne zgodbe imam hudo rada. Vse zveni kai strahotno in skrivnostno, in še kaj več bi rada izvedela. No, Mr. Flesh? ^
Sjjodbujevalno ga ie pogledala in v
iča kovanju nagnila glavo naprej.
pričakovanju nagnila svojo temno
Flesh je nekaj trenutkov ?. bodečim pogledom strmel vanjo, potem so se mu pa koti ustnic zategnili in odkimal je.
»Malo morate še počakati. Mr«. Hughesova. Nisem še tako dale«, da bi mogel o lem govoriti. Toda v dveh, treh dneh bom pa že lahko ustregel vaši radovednosti — če boste takrat še želeli.«
Mrs. Mabel je vneto prikimala.
»Seveda si bom še želela. Mr. Flesh! Prijela vas bmn za besedo.«
Lotila »e je kompota, ki ga ji je prinesel sluga, jiotem se je pa obrnila h Gregoryju:
»Kakor kaže, se lahko tudi v Angliji doživi kaj vznemirljivega, gospod polkovnik. Morda bo to za vas majhna tolažba.«
Gregory je z nasmeškom skomignil z rameni in se naslonil nazaj na stol. »Saj eem vam že vendar rekel, Mrs. Hughesova...«
Njegove besede je pretrgala nenadna kretnja Flesha. ki se je stresel in se potem po bliskovito odmaknil s svojim stolom.
Presenečeno je jx>gledal na tla in potegnil levo nogo k sebi. Gledal jo je in tipal. jMiteoi pa je zmajal z glavo. Iznenada se je na njegovem obrazu. kjer se je bralo zmedeno vprašanje, pokazal izraz neizrekljive groze in hlastno je planil kvišku.
Njegove ustnice so se premaknile, kakor bi hotel govoriti, toda niti glasu ni mogel spraviti iz grla. Opotekel s? je in potem je padel na hrbet...
Mrs. Mabel je s pridušenim krikom strahu planila kvišku in s plašnimi očmi zastrmela v strahotni prizor.
Vane je drhtel in je komaj stal. Izgubil je vso razsodnost in s težavo je lovil sapo. Šele ko je ujel s pogledom gosjio Mabel Hughesovo, ki je menda že izgubljala zavest, so je ■'zdramil.
sle morali opaziti, da je bil ubogi Flesh tako razburjen...«
»Mislim, da je drugače, gospod polkovnik. je določno odvrnil Reffold in se sklonil nad Fleshem, da bi mu pogledal v obraz. »Prepričan sem, da sle tudi vi istega mnenja, in da vam je vse morda še nekoliko bolj jasno kakor meni...«
IIarry je že spet stal vzravnano in v njegovem j>ogledu se je bralo odkrito izzivanje, toda Gregory ni imel več priložnosti za odgovor, ker se je prav tedaj sjset pokazal hišni gospodar.
Vane se je kar prizibal v sobo in omahnil ifa stol.
»Strašno,, gospoda,« je zastokal in skril obraz v dlaneh. Tega pogleda ne prenesem. Aid mu res ni več pomoči? Prosim vas, povejta mi, kaj naj storim. Tudi Mrs. Mabel je vsa iz sebe in krčevito joka. 1’o‘lal sem svoj avio v London, da pripelje mojega domačega zdravnika. Mislim, da bo čez dve uri in pol že nazaj. Iz srca vaju prosim, gospoda, ostanita dotlej pri meni.«
Vane je bil v svojem obupu res žalostna prikazen, in Reffold mu je položil roko na rai/ft). da bi ga pomiril.
>Opam, da vam lahko to oMjubim tudi v imenu fKilkovnika Gregoryja, Mr. Vane. Morda bo najbolje, če greste za nekaj časa v svojo sobo, da se vsaj malo pomirite. Medtem bomo že uredili to. kar ee pač da urediti.«
Gregory se je priklonil v znamenje, da soglaša, in |>o hvaležnem stisku roke se je Vane spel od zibal 'iz sobe.
Ura je bila že skoraj ena, ko sta Reffold in polkovnik Gregory lahko odšla.
Doktor VVarner, ki je prišel prvi, pa tudi londonski zdravnik sta mogla pri Fleshu ugotoviti samo še to, da je mrtev. Da bi ustregel obupanemu Vanu, je ilr. VVarner ukazal, naj truplo takoj prepeljejo v bolniško mrtvašnico.
Londonski Specialist je bil skoraj samo pri gospe Mabel, ki je menda doživela popoln živčen zlom. Takoj po katastrofi se je zaprla v svoje sobe in šele po dolgotrajnem prigovarjanju jo pustila zdravnika k sebi.
(!regory je |x> telefonu naročil svoj avto k vili in je že z roko vabljivo pomahnil. da bi vzel Harryja s seboj, 1(0 se je menda iznenada premislil.
rCe želite. Mr. Reffold, se lahko, prosim, jieljele z mojim avtom. Jaz bi imel po teh razburljivih urah rajši nekoliko gibanja in svežega zraka.«,
Tudi jaz,« je vneto vzkliknil Ilarry. Vzlic nalivu in temnim (»tein brez konca sta šla v svojih lepih večernih oblekah v noč.
Skoraj dvajset minut sta hodila, preden sta prišla do .Kraljice Viktorije1, a ves čas nista izpregovorila niti besedice.
Sele v hotelski veži sla se drug drugemu vljudno odkrila in si poten) precej formalno segla v roko.
Harry Se ni dobro odložil svoje mokre obleke, ko se mu je zdajci zazdelo, da sliši na svojih vratih tiho trkanje.
zala že takoj pri njegovem prihodu, in j rešel potem na pogovor med kosilom.
Detektiv, ki je z zaprtimi očmi prisluškoval. mu je lu prvič segel v besedo in ga prosil, naj mu na kosu papirja nariše, kako so gostje sedeli za mizo. Ta načrt je nekaj časa prav vneto gledal, potem ga je pa skrbno spravil v svojo zapisnico.
Nato je Reffold dopolnil svoje poročilo do trenutka, ko je Flesh iznenada omahnil na tla, in višji nadzornik je dolgo nemo premišJjeval
Harry je potisnil predenj zabojček s smotkami in Burns je začel skrbno izbirati med njimi. Potem je eni izmed smotk odgriznil konico in vtaknil (Jragoceno zelišče do polovice v usta in začel poleni mogočno žvečiti in puhati.
»Zadeva se je torej razpletala takole.« je naposled pretrgal globoki molk. »Flesh je rekel: ,... toda v dveh treh dneh bom pa že lahko ustregel vaši radovednosti — če boste to še želeli .. .* in malo nato se je zdajci stresel, kakor sle opazili. Mr. Refold, se odmaknil od mize, presenečen pogledal na tla, j)otem ogledoval in otipaval svojo nogo, iu čez nekaj trenutkov jo prišla katastrofa. Tako je bilo, kaj ne?«
Ilarry je prikimal.
»Prav tako. To je pa ludi vse, kar vam lahko povem.«
Burns je menda še enkrat vse premislil.
»Morda je to dovolj,: je |K)tem menil in začel spet obdelovati svoj dok. »Zdi se mi celo, da vemo s tem vse, kar potrebujemo,*
Z iskrečimi >e očmi je pogledal Harryja, ki se je čudil poleni se je pa zadovoljno namuznil.
»Vprašajte se samo, zakaj je Flesh vse to storil. Vsekako zato, ker se mu je na lepem zgodilo nekaj nenavadnega. To, da se je zdrznil in se potem odmaknil, sta bila očitno dva refleksna giba na bog ve kakšen občutek bolečine, katere vzroka si ni znal takoj razložiti, lo bolečino je moral, kakor lahko sodimo po njegovem vedenju, začutiti na nogi, kajti nogo je najprej pcgledai in ceio otipal. Vse to je bilo pa zanj tako skrivnostno, da si ni bil takoj na jasnem, kaj naj jiomeni. In ko se mu je nazadnje posvetilo, je bilo že prepozno. Vražje premeteno, kajne, in lo pol nekoliko drugače kakor s preprogo, c
Harry je nekaj Irenutkov strmel v višjega nadzornika, potem je pa zdajci planil kvišku in začel hlastno odpirali enega izmed svojih velikih kovčegov.
Ko je končal, je brez besede položil na iipzo pred Burnsa majhen zavitek.
'Kaj imate tu lepega?« je presenečeno vprašal višji nadzornik.
»Najbrže to, kar nama še manjka,« je menil Reffold in odvil ovitek škatlice, ki jo je bil svoj čas dobil v Thompsonovem žepu.
Detektiv je z zanimanjem hote) pograbiti čudno pripravo, loda Reffold ga je prijel za roko.
»Pazite, Mr. Burns,« ga je o|»ozoril. »Saj že iz lastn« izkušnje veste, kakn
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov. Cenena pavšalna zdravljenja!!!
Maj, junij 10 dni 750-— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli In zdraviliške takse).
Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putnikll ali naravnost od uprave zdravilišča
SLATINA RADENCI
oprezno je treba ravnati s temi rečmi, če se človek ne mara o|)eči.i
Vzel je pinceto in je detektivu, ki je imel od razburjenja kar vročico, j>o-kazal ploščico z želom.
»Imenitno,« je zamrmral Burne, pre-skakovaje po stolu. Vražji dečko ste, Mr. Reffold, oprostite mi, toda moram vam priznali. ;
Bezal je s pinceto po ploščici, ves čas majaje z drobno glavo.
Če bi kdo pritrdil takšnole reč na podplat,« je iznenada rekel prav počasi in premišljeno, ne bi rad imel svojih nog pod isto mizo z njim.«
"Ostane torej samo še vprašanje, kdo je bil?; je. dejal Harry in napeto pogledal višjega nadzornika.
Toda Burnsa to vprašanje menda ni posebno zanimalo, ker je samo bežno skomignil z rameni, in jiotem se mu je začelo na lepem tako hudo mudili, da se je jioslovil.
*
»Kako se kaj počutite. Mr. Reffold?« ga je vprašala Mrs. Benetova, in iz njenega glasu je zvenela poštena skrb.
»Vaši skrbnosti se moram zahvalili da mi gre kar imenitno,« je rekel llarry in ji prisrčno stisnil roko.
»Kaj pomaga vsa moja skibnost,« je zastokala Mrs. Jane in ga očitaje pogledala, »če tako malo gledate na svoje zdravje. Kako more človek pri takšnem vremenu in v takšni obleki ponoči broditi po naših blatnih cestah, če ima avto na razpolago. Oprostite, Mr. Reffold. toda vaša misel je bila le preveč čudaška.«
»Kakor vidite, draga gospa Benetto-va, mi nočni sprehod ni škodoval. Samo moja obleka je menda nekoliko trpela.«’
Mrs. Jane se je smehljala in v njenih očeh »e je že sj>et iskrila jasna, zaljubljena nežnost.
»To si lahko mislim. Polkovnik Gre-gory je imel tako mokre čevlje, da jih je postavil na kamin, in pri lem mu je eden padel v žerjavico in zoglenel.«
Reffold je hlastno nagnil glavo nazaj in za trenutek strmel v Mrs. Be-netlovo, kakor bi ga bila strela zadela.
»Povejte vendar to Mr. Burnsu,« je dejal poleni kar tako in mimogrede pogledal na uro.
»Sem že,« je odvrnila. ».Stvar je j>rav za prav smešna, in vsi smo se ji smejali, ko nam je Gregoryjev sluga lo pravil.«
»In kaj je menil H,r. Burns?« je radoveden vprašal Harry.
:0, Mr. Burns je včasih tako 6inešen. Najprej me je nekaj časa zmedeno gledal, potem se je pa z obema rokama prijel za glavo in vzkliknil: ,Hudiča, saj bom še do dobrega znoreli*«
Tudi Reffoldu se je zdel la Burn6ov vzklik nekam čuden, toda tisti trenutek ni imel ne časa ne veselja, da bi ei s tem razbijal glavi.
vsak |teden| druga
“X
>
	
Umetna svila
(Nadaljevanje z 10. strani)
va"iji. Ta tvrdka je imela monopol v Ameriki vse do leta 1920. Odtlej so pa ustanovili še 17 novih velikih trgovskih podjetij, ki imajo 29 tovarn umetne svile. V njih dela 57.000 delovnih moči, kapaciteta njihove pi-oiz-vodnje pa znaša 200 milijonov kil. A niti te tovarne ne morejo zadovoljiti ameriškega trga. Leta 1937. so uvozili v Ameriko 17 milijonov kil umetne svile iz Japonske.
Ker so ameriški industrijci spoznali, da je Američankam beseda »umetna svila« zoprna, so jo krstili leta 1924. za »Rayon«. Ameriški proizvajalci umetne svile so se tudi potrudili, da bi popravili glavno napako, ki so jo kupci očitali svili: namreč, da se slabo pere. V resnici postane umetna svila, ko je mokra, za 40"/o do 60"/» slabša, močna pa postane spet, ko se posuši. Vrhu tega ji škoduje pogosto in močno mencanje, pa tudi likanje nanjo ne učinkuje ugodno.
Nogavice iz umetne svile
Industrijci umetne svile in njihovi kemiki hočejo tudi prt izdelovanju nogavic izpodriniti pravo svilo. Tako izdelajo zdaj v Ameriki samo tri četrtine nogavic iz čiste svile v primeri s prejšnjimi leti. Za to svilo izdajo na leto 100 milijonov dolarjev, poraba te čiste svile pa predstavlja 60"/» vse svetovne uporabe.
Umetna svila bi zanesljivo še preje osvojila del trga svilenih nogavic, a je morala odpraviti svojo napako: ne-prožnost. Umetna svila je namreč dosti manj prožna od čiste svile, zato bi se nogavice iz umetne svile, če bi jih dolgo Kosili, raztegnile na kolenih in členkih. Zdaj skušajo to napako odpraviti, in delajo zadnje poskuse v ameriški tovarni umetne svile v Penn-silvanyji. Pravijo, da bodo še letos izdelali za 40"'» močnejšo umetno svilo, ki bo dovolj prožna in bo preprečila raztezanje nogavic na kolenih in členkih.
Novi izdelki
Druga ameriška tvrdka svile, »Du-Pon Rayon« je iznašla novo umetno svilo »Nillon«, ki je pa r.e izdelujejo po navadnem postopku. To podjetje gradi zdaj veliko tovarno in bo čez leto dni vpeljalo na trg svoj izdelek, ki bo v začetku imel skoraj isto ceno kakor čista svila, pa bo trpežnejši in lepši od nje.
Tretje podjetje, »Selanice Corporation« pa tna skrivaj pripravlja nov sintetičen svileni izdelek, ki se tudi razlikuje od umetne svile. V Virginiji grade novo tovarno za proizvajanje tega izdelka, ■ ndar se ta izdelek naj-brže še ne bo pojavil na trgu pred letom 1940.
Japonska, glavna proizvajalka
Ume ti" a svila je tekstilno industrijo zelo poživila. V teku ene generacije je napredovala in sicer najbolj na škodo čiste svile in s tem občutno prizadela gospodarstvo na Japonskem. Tako je na primer Amerika kupila leta 1937. samo 32 milijonov kil surove japonske svile, medtem ko je v prejšnjih desetih letih kupovala po 40 milijonov kil svile. Da bi si obdržali ameriški trg, so morali japonski trgovci poceniti kilo svile od 12 dolarjev na 3 dolarje. Ker so vedeli, da jim umetna svila dela veliko konkurenco, so rajši začeli izdelovati umetno svilo in so postali njeni največji proizvajalci. Proizvodnjo umetne svile so povečali od leta 1929. s 13 milijonov kil na 250 milijonov kil leta 1937. Kljub povečani
ameriški proizvodnji umetne svile, ki se je skoraj potrojila, je vendar Japonska njen največji proizvajalec. Do-čim proda Amerika vso svilo, ki jo izdela, na domačem trgu, izvzemši 500.000 kil svile, ki jo izvozi v Južno Ameriko, proda Japonska večino svoje proizvodnje v tujino.
Po letu 1940. bo kapaciteta proizvodnje tolikšna, da bo Amerika lahko izvažala umetno svilo še v mnogo večji meri. čisto jasno je, da bo Južna Amerika prav dober kupec. Neka Ameriška tvrdka, »Tewbis Rayon« je že leta 1936. prenesla svojo tovarno iz Virginije v San Paulo v Brazilijo, kjer je že takšna ameriška tovarna. Danes je v Južni Ameriki pet ameriških tovarn umetne svile. Vse večje produkcijske države zlasti pa Japonska, Nemčija in Italija, ki njih vlade podpirajo izvoz umetne svile, izvažajo svilo v Južno Ameriko. Amerika ščiti svojo svilo s carino, ki se giblje od 20 do 90 centov na kilo po kakovosti svile. V tej veliki tekmi se Amerika opira najbolj na svoje kemike in tehnične napredke, ki jih je že dosegla v proizvodnji umetne svile. Kajpak Japonci zelo posnemajo ameriške stroje in tovarne za Izdelovanje svile.
Dober namen
Napisal A. Keller
Guy Maple je premišljeval. Ob enih opoldne je vlomil. Pred tretjo uro se zlatar ne bo vrnil. Takrat mora biti tako daleč, da ga ne bo mogel nihče še zdaleč ne sumiti.
Cesta se je nagibala k morju.
s Dve možnosti imam,« je dejal sam pri sebi Guy Maple. A1 i grem v pristanišče in poiščem tam jadrnico, ali pa sedem in počakam na večerni vlak.« Tehtal je oba načrta. Jadrnica je preveč odvisna od vetra. Razen tega ne more nikamor s krova.
Na oglu 7. ceste je zaslišal Ouy, da gre nekdo za njim. Pospešil je korake in krenil v stransko ulični. Tujec pa za njim. Očitno mu je nameraval priti bliže. Teči ne bi bilo pametno. Cuy je torej poskušal, da bi mu zmešal sled.
»Halo,« je rekel tujec, »halo... vi...«
»Ne,« je mrmral Guy in še bolj pospešil korake.
»Poslušajte vendar...«
Guy je stisnil zobe. Najbolje bi bilo, da bi se hitro obrnil, se nadležneža odkrižal z močjo pestjo in izginil. Toda la načrt je Guy zavrgel. Ulica je "bila preveč prometna. Za oglom je začel teči. Po desetih korakih je padel v naročje nadzorniku Scrubbu.
»Ali si že spet kaj izmaknil, kaj?« je vprašal Scrub in ga prijel. »Koliko nagrade je razpisane?«
s Zate nič,* je razjarjen Zakričal Guy. »Od katere brigade je Ustile nebodigatreba, ki me že deset minut vleče za nos?<
Serubb je peljal Guya in tujca s seboj na stražnico. Tujec se je pisal Waterford, po poklicu trgovski potnik.
Pokazalo se je, da se imajo Water-fordovemu zasledovanju zahvalili, da so Guya tako hitro prijeli.
»Zakaj ste tekli za njim? je vprašal raziskovalni nadzornik. »Ali ste imeli kakšen namen, ko ste tako vztrajno zasledovali Guya Mapla?«
»Najboljši namen,« je odgovoril VVa-terford. »Toliko nesreč se zgodi samo zaradi lahkomiselnosti ljudi... mož je imel odvezane vezalke pri čevljih in hotel sem nm svetovali, naj si jih zaveže.«
ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE
Dr, Holander:	Zablode ljubav-
nega življenja 20 din. Kako se žena obvaruje spočetja nosečnosti 42 din. Zdravniški svetovalec dekletom za poroke 35 din. Spolne bolezni in alkohol 38 din. Kako se boš do-padel ženskam 30 din. Kako se boš dopadla moškim 30 din. Spisovnik ljubezenskih pisem 30 din. Knjiga lepega vedenja 32 din. Recepti za negovanje ženske mladosti in lepote 28 din. Recepti za slaščice 36 din. Meščanska kuharica 40 din. Velika sanjska knjiga — vedeževanje iz kart, loterija, astrologija 60 din. Hiromantija — vedeževanje z dlani 32 din. Čarobniška vedeževanja 38 din. Praktični hipnotizem 30 din. Praktični računar vseh računov in mer 30 din. — Razpošilja po povzetju šaufer, Maribor, Krekova 6.
Radio Ljubljana
od 8. do 14. junija 1939.
ČETRTEK 8. JUNIJA
8.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 9.00: Verski govor 0.15: Prenos prvega blagoslova procesije 9.3(1: Napovedi, poročila 9.45: Plošče 10.30: Orgelski koncert 11.80: Radijski orkester 13.00: Napovedi 13.20: Ljubljanski godalni kvartet 14.00: Plošče 17.00: Kmet. ura 17.3(1; Otroci pojo in kramljajo 18.00: Vesel domač koncert 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Slovenski vokalni kvintet 20.30: Prenos z velesejma 21.15: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PETEK 9. JUNIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 18.2(1; Jugoslovanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Protijetična borba 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00: Plošče 20.30: Spevi iz Puccinijevih oper 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 10. JUNIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20; Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Za delopust igra Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Plošče 20.00: Zunanja politika 20.30:	Slovenski humoristi
22.00: Napovedi, poročila 22.15: Za vesel konec. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 11. JUNIJA
8.00; Nesel nedeljski pozdrav 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cer-
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE
UNION
V LJUBLJANI
priporoča svoje izborne izdelke:
Svetlo in črno UNION PIVO
v sodih in steklenicah
PEKOVSKI KVAS IN ŠPIRIT vseh vrst.
kvene glasbe iz trnovske cerkve 10.00: Ljubljanski pevski jazz-kvartet in plošče 11.15: Plošče 12.00: Nedeljski koncert Radijskega orkestra 13.00: Napovedi, poročila 13.20: Radijski Šramel, vmes plošče 17.00: Kmet. ura 17.30: Oktet pevskega društva »Šmartno« pri Litiji 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Veseli zvoki 21.15: Rezervirano za prenos z velesejma 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 12. JUNIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.0(i: Zdravniška ura 18.20: Plošče 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev okrog 1. 1848 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00; Plošče 20.30: Pevski in orkestralni koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos z velft-sejma. Konec ob 23. uri.
TOREK 13. JUNIJA
11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Narodne pesmi pojo sestre Stritarjeve 14.00: Napovedi 18.00: Pester spored Radijskega orkestra 18.30: Narod in njegova omika 19.00: Napovedi, poročila 19.80; Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Pevski zbor Sloga 21.00: Prenos iz Prage 22.00: Napovedi, poročila 22.15: V oddih igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA 14. JUNIJA
12.00: Plošče 12.15: Poročila 13.00: Napovedi 13.2<!: Plošče po željah 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40: Naše delavstvo v gospodarskem in zdravstvenem oziru 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Pri--redopisni kotiček 20.00: Violinski konce rt 2tM5: Plošče 21.15: Ciganske postni poje ruski sekstet 22.00: Napovedi poročila 2.15: Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek. Konec ob 23. uri.
	1 1
u	!	I □
□	□
Hočete ZIDATI d&fn?
ZAHTEVAJTE PONUDBE
NOVOUSTANOVLJENE TVRDKE
KAMNIKAR LOJZE
STAVBENIK IN TESARSKI MOJSTER LJUBLJANA, Močnikova ulica 5
Obiskovalci velesejma, posetite
gostilne ,,<Ružem*‘ na Uzabjaku
kjer boste z izbranimi vini in odlično hrano popolnoma zadovoljni.
$$ Premog — koks
drva — oglje — likali*
dobite po zmernih cenah pri
RESMAN LOJZE. Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 21 Telefon 33-53
Poceni boste kupovali
vi« k* poif«Wil«, uh1*v*f%
naš brezplačni katalog
^ f • t I . j , J, J
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. ®
pri frančiškanskem mostu
Viakatrsliia očala, daljnogledi, »plamen. barometri, bturometri, ud. Velika utira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika!	Ceniki	brezplačna	t
Obleke, perilo, vetrni suknjiči) dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v na j večji izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
ČREŠN JE, SVEŽE, TRDE, črne, rudeee, l»® din 4*— iu 4*50 kji košarice od 4.1 kg frank® voznina razpošilja brzovozno O. Dreehsler — Tuzla.
Plačajte naročnino!
Novela ,»Družinskega tednika”
Molk je smrt
Angleški napisaI Charles J. Weldon
Sodnik Francis Murphy je imel navado, da je zvečer, preden je legel in poleni ko je prebral večernike, igral patience. Tudi danes si je, čeprav nekoliko razi resen, s tein krajšal čas. Cisto proti njegovi volji je bilo pa, da je od časa do časa popil dolg požirek brandyja.
Zunaj je cestni hrup počasi pojenjal; le od daleč se je slišal ropot tramvaja. Thomas, sluga in edini sostanovalec neoženjenega sodnika, jp še enkrat potrkal na vrata in vprašal, če ima gospod še kakšno željo.
•Ne, hvala, lahko odidete spat, se •e glasil odgovor.
Thomas je okleval.
»Ali naj nocoj še čujem?«
»Kaj vam ne pride na misel?«
No... nuslil sero pač... ali niste brali v časopisu, d? je Fred Clinton ušel iz blaznice?«
Sodnik je prikimal. Spominjal se je. Pred sednimi leti |e Clintona obsodil na »mrl, ker je umoril neko plesalko, (iuverner je takrat odredil, naj iznova preiščejo obsojenčevo duševno stanje: Posledica bila, da *o smrtno obsodbo ovrgli in Clintona oddali v umobolnico v Atlanti.
»Rajši vzemite nekoliko broma in pojdite spat, Thomas,« je dejal sodnik. »Lahko noč.«
Če bi vse grožnje podzemlja v teku svojega službovanja vzel resno, bi bil že davno prej kakor Clinton v bolnišnici za živčne bolezni.
Na lepem je zaslišal šum. Zdelo se je, da je hotel nekdo previdno odpreti okno. Potlej se je zavesa premaknila.
Kar notri pojdite, Clinton,< je dejal sodnik.
Vsiljivec se očitno ni dal dvakrat prositi. Bled, v zanemarjen suknjič zavit moški je skočil z okenske police in naperi! samokres proti Murphyje-vemu srebrnosivemu sencu.
Samo oglasite se in na mestu boste mrtvi,* je vzkliknil.
Sodnik je hladnokrvno opazoval svojega gosla.
»Pričakoval sem vas,<r je dejal.
»Mene ste pričakovali? Zakaj pa potem niste poklicali policije?«
*Ker sem hotel z vami govoriti, jo odvrnil sodnik. »Sedite in spijte kozarec brandyja.
Clinton je nezaupljivo in hkrati presenečeno pogledal sodnika. Ta si je natočil pol kozarec iz steklenice in ga brez oklevanja izpraznil.
.>Kdo bi bil tako nezaupljiv?- je dejal z rahlim očitkom. Tudi Clinton je pil.
»Preden vas prebode moja krogla, bi vas rad nekaj vprašal, sodnik Mur-phy,« je začel, »Vi kot pošten človek ste morali vendar vedeti, da sem bil nedolžen, ko ste me obsodili na smrt. Kajne, da sle vedeli?«
»Seveda,« je odgovoril ta kratko.
»In to poveste tako mirno, vi lopov 1« Clinton je poskočil.
»SeditQ vendar iu pomirite seli je odvrnil Murphy.
»Ali se še spominjate, kaj sem povedal v zagovor?«
»Se celo prav natanko,< je odgovoril sodnik. Rekli ste, da je bilo dekle že mrtvo, ko ste prišli k ujej.«
Saj je bila res mrtva. Nedolžen sem U
O lem ni dvoma, Clinton,« je dejal sodnik kar moči samozavestno. Natanko sem vedel.
»Kako ste vedeti?«
»Ker/ je dejal sodnik Murphy z odločnim glasom, ker sem jo sam umoril U
Nočni obiskovalec je buljil vanj kakor v prikazen. »Kako..., je jecljal. ?-Vi sami... vi ste umorili I)aisy?< Trepetal je.
Sodnik je pa ostal popolnoma miren. Medtem ko je zlagal svoje kvarte, je začel:
»Takrat sem bil na začetku svoje sodnijske kariere. Najbrže veste, da
mora biti sodnik neomadeževan. In Daisy — naposled ni bila ravno na najboljšem glasu — mi je bila na poti. Če bi se z njo poročil, bi bilo z. menoj končano. Sodnik, ki se poroči z dvomljivo žensko, je nemogoč. Nd me hotela pustiti, grozilk mi je z razkrinkanjem. Tako sem jo spravil s poti.
Clinton se je zdrznil.
»Sami ste jo umorili, mene ste pa hoteli spraviti na električni stol...«
»Le mirno, prijatelj,« je odvrnil sodnik. Nalil je sebi in svojemu goslu nov kozarec brandyja. »Čemu brskali po preteklosti? Pijva rajši za dušni pokoj najine skupne prijateljice.«
Ko sta izpraznila kozarec, je sodnik posmehljivo opazoval svojegh obiskovalca. »Še vseeno je bolje kakor vrniti se v blaznico,« je dejal mirno.
»Zakaj? Kako? Kaj hočete s lem reči? je zajecljal Clinton v strahu.
»Nič posebnega, je hladno odgovoril sodnik. »Nekoliko višnjeve kisline je v brandyju. Ne pokvari okusa, a učinkuje zanesljivo. Še pet minut ho trajalo.«
Clinton je naperil samokres.
iče po vsaki ceni hočete,« jo dejal sodnik, »lahko sprožite. A čemu nepotrebno razburjanje? Tudi z menoj bo v petih minutah končano.
»Zakaj sle to storili?« je zakričal nočni gosi.
»Sit sem vsega,' je dejal sodnik, lo pot s slabotnim, ubitim glasom. »Vse moje življenje... ena sama laž... Vedel sem, da me boste prišli... ubiti...
Voda... izgubili ste pogum. Zalo sem moral poskrbetii...« Stokajoč se je Murphy sesedel. Glav^ mu je padla na prsi. Hropel je.
Clinton je v neizrekljivem strahu buljil vanj. Trepetal je po vsem telesu-Zgrabil se je za grlo. Še je dihal. Mo-rebiti je še možna rešitev. Zahlepel je po svežem zraku. Skočil je na okenj sko polico in od ondod na cesto. Potlej je tekel, tekel, kolikor so ga noge nesle...
Nekaj trenutkov nato so se zunaj oglasili policijski žvižgi Kmalu nato je Thomas pridirjal v sodnikovo sobo. Sodnik je sedel v svojem naslanjaču, si brisal pot s čela iu*si urejeval lase.
Imajo ga, imajo ga,> je kričal Thomas.
Ubogi tepec, je mirno odvrnil sodnik. »Čudno, je zamišljeno nadaljeval, kako neprestano govorjeire učinkuje in duševno bolnega človeka. Le ugovarjali mu ne sme nihče...
Res je, je soglašal Thomas, ki ni' razumel niti besedice.
Če blaznež stoji pred vami s samokresom v roki, ne smete niti za trenutek prenehati govoriti,« je zamišljeno dejal sodnik. »Ali ste že kdaj slišali ime Mjinchhausen?«
• Da,« je nekoliko presenečen dejal Thomas. Bil je največji lažnjivec, kar jih je kdaj živelo.«
Ni čisto pravilno, je menil Francis Murpliv smehljaje se. »Neki ameriški sodnik ga je pravkar prekosil.
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K.. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. V Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubljani.