ò ( Sodalno delo - Catopii жл teorijo in prakso Iid^^o: Sekretarìat za zdravstvo in &ocialno varstvo Republike Slovenije Zveza druStev socialnih delavcev Republike Slovenije Vitja Sola za socialne delavce v Ljubljani Isdajatdjiki svet' Marinka Hasenbichel (predsednica), Meta Mencej,Danica OSlaj,Pavla RapoSa- Тајпбек, Vlasta Rozman Uredniltvo: Dr. Franci Brine, Marija Cigale, Franc HoCevar.Haž Mesec, Jože ValenCiC Glavni in odgovorni urednik: Blaž Mesec To Itevilko tU uredila: Vida Milosevic in Blaž Mesec Lektorid: Mojca Dobnikar in Alenka GloZančev Nailov uredništva in uprave: Ljubljana,Saranovieeva 5,Tel. 316-370,311-250 časopis izhaja Štirikrat letno, praviloma ob koncu vsakega četrtletja v nakladi 600 izvodov V letu 1990 je izjemoma izSla le ta trojna Številka. v Naročnina ш leto 1990: Za ustanove: ЗООРО din Za posameznike: 200P0din Za Studente: 150/X) din Naročniki poravnajo ta zne&ek po priloženi položnici ob prejemu te Številke na račun 50100-603-40199, ViSja Sola za socialne delavce, SaranoviCeva 5,61000 Ljubljana (za Socialno delo) Cena posamezne Številke v prodaji je 300pO din. Tehnična izvedba: ADVANCE d.0Л. ilovenian review for theory and practice of sodai work THEORETICAL CONCEPTS OF SOCIAL WORK AND THEIR CURRICULUM MPUCATIONS SELECTED PAPERS OF THE 6™ BIENNIAL SEMINAR OF THE INTERNATIONAL ASSOCL\TION OF SCHOOLS OF SOCL\L WORK - EUROPEAN REGIONAL GROUP BLED,YUGOSLAVL\ NOVEMBER 2. - 4,1989 socialno ddo Leto 29 LJubljana St. 1-3 UDK304 + 36 ШС304+36 TEORETIČNI KONCEPTI SOCIALNEGA DELA IN IZOBRAŽEVANJE IZBRANI REFERATI 6. BIENALNEGA SEMINARJA MEDNARODNEGA ZDRU2ENJA SOL ZA SOClALtlO DELO BLED 2.-4.11.1989 PKEDGOVOR V dneh od 2. do 4. novembra 1989. leta je bil na Bledu v organizaciji Višje Sole za socialne delavce v Ljubljani Sesti bienalni seminar evropske regionalne skupine Mednarodnega združenja Sol za socialno delo (International Association of Schools of Social Work, European Regional Group). VeC kot 100 udeležencev iz različnih evropskih dežel je v 35 referatih in razpravah po skupinah obravnavalo temo Teoretični koncepti socialega dela in izobraževanje. Iz bogatega gradiva tega seminarja posredujemo naSim .bralcem vse slovenske prispevke in vse prispevke jugoslovanskih udeležencev ter izbor prispevkov udeležencev iz drugih evropskih dežel. V naslednjih Številkah naSe revije bo objavljenih Se nduj zanimivih referatov z blejskega seminarja. Bralci si lahko posamezne referate (v angleSCini) izposodijo tudi v knjižnici ViSje Sole za socialne delavce. Bralce in naroCnike Socialnega dela ob tem obveSCamo,da je ta trojna Številka naSega Časopisa edina,ki je izSla v letu 1990. Zaradi preobrazbe višješolskega Studija v visokošolski Studij so bili aktivnejši sodelavci uredništva čez mero obremenjeni z dejavnostmi, povezanimi s to preobrazbo, tako da jim ni preostalo Casa in moCi za kar zahtevno delo okrog izdajanja Časopisa. Poleg tega pa smo, kot lahko vidite, spet nekoliko izboljšali zunanjo podobo Časopisa, kar je prav tako zahtevalo nekaj Casa, truda in sredstev. Upamo, da bomo v letu 1991 izhajali redno, ter da bomo Se izboljšali vsebino in obliko naSega lista. Uredništvo УША ŠOLA ZA SOCIALNE DELA VCE SE ZAHVALJUJE VSEM, KI SO PRBPEVAU K IZVEDBI SEMINARJA IN IZDAJI TE PVBUKACim твглктшт^ - S^ÍÁ - Indmtrijê gumenih, kaniCnib in utryenib iadäkoy KRANJ - GALEB - Sploinê obrùiâ ndrugà JZOLA ' LÁBÍSI Тоуштш oblátíl NOVO MESTO , CT/lVITAWyy? ^jr^AHNF УРУТГ.А lESŒ ■ TEHNO UNION ' Zastopstvo tujih ßrm UUBUANA - KRKA ' Tovêmê adnvii NOVO MESTO - VOLNA - Trgovsko podjele UUBUANA - Тоуштм cduIoMe DURO SALAT KRŠKO HP KOUNSKA ' Pnhnmbenâ indusùijê UUBUANA 'SLOMN-KKJeruMšIem ORMOŽ - KRAS TlMAVKOim ' Memo pndéovêin» industrijê SEŽANA ' ALPETOUR SKOPJA LOKA- Potniški promet KRANJ - MERCATOR ET A - Ziviiskâ industrijê KAMNIK - DELAMARIS - Ribištvo in копгегта industrija EOIA - LESNINA - Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom UUBUANA - Off GRADIŠ - Gradbeno podjetje UUBUANA -SPLOSNA PLOVBA 1 PIRAN - LADSDELNICA "3. OKTOBER" EOLA -LUKA KOPER KOPER - TK) - Tekstilna industrija OTISKIVRH -GEOLOŠKI ZAVOD UUBUANA -SPLOSNA PLOVBA PIRAN - INTEREUROPA - Mednarodna Špedicija in transport KOPER - MERKUR- Trgovina in storitve KRANJ - SVILANir - Tekstilna tovarna KAMNIK - TOSAMA - Tovarna sanitetnega materiala DOM2ALE - PALOMA - Sladkogorska tovarna papirja SLADKI VRH - JAT - Jugoslovanski aerotransport LJUBUANA - PIVOVARNA UNK)N LJUBUANA - IPLAS - Kemična industrija KOPER -2ELEZARNA RAVNE RAVNE NA KOROŠKEM - MURA - Tovarna oblačil in perila MURSKA SOBOTA -ALPREM KAMNIK -DROGA PORTOROŽ VSEBINA Uvodna beseda - Gabi Catìnovie-VogrindC 12 Otvoritveni nagovor - AntOTiin Wagner 15 Referati - Yves Rastímir Nedeljković Zgodovinski temelji socialnega dela 18 - Doreen Gibson Socialno delo - némogoCa naloga? 26 - Manud Luis Lopez Socialno ddo in upravljanje v inovativnih dejavnostih 48 - Pavla Rapc«a-TanjSek Skupnostni pristop kot temeljno naCelo Socialnega dela 63 - Joachim Wider Brez prihodnosti? - Brez preteklosti! (Ponovno) odkrivanje korenin v socialnem delu 69 - Peter Liissi Sistemski nauk o socialnem delu 81 - Milosav Milosavljević Socialno delo med pragmatizmom in teoretičnim ddekticizmom 95 - Joan Fortuny in Teresa Rossell Vzpostavljanje znanja v socialnem delu 100 - Bodil Eriksson in Ann Helleday Dialog - orodje v socialnem ddu? 105 - Vida Milosevic Znanstvena zasnovanost socialnega dela kot pogoj za njegovo profesionalizacijo 113 - Bernard Stritih Kriza je lahko tudi izziv za spremembe v socialnem ddu 118 - Milan MartinoviC Specifičnosti metodologije znanosti socialnega dela 126 - Aleksandar Halmi Epistemološki temelji kvalitativnega pristopa v socialnem delu 135 - Blaž Mesec O specifičnosti metodologije v socialnem ddu 143 - Hans Oostrik Komunikativno ravnanje kot raziskovalna metoda in kot raziskovalni objekt na področju socialnega dda 150 - Andreja Kavar "Vidmar Pomen prava v izobraževanju za socialno delo 157 - Gabi CaCinoviC VogrinCiC \ Paradigmatske osnove socialn^a dda z družino 163 - Marija Ovseni k Socialno delo in nova kulturnost 169 - Ruben Schindler Teorija socialnega dda in uCni programi: navodila za razlikovanje stopenj v izobraževanju za socialno delo 173 - Marina AjdukoviC Posebni problemi izobraževanja in usposabljanja za skupinsko socialno delo 185 - Dada Maglajlić Izziv samopomoči in medsebojne pomoCi - vloga socialnega delavca in potreba po edukaciji 190 Povxdu 203 Summaríei 221 Odmevi 239 - Teressa Rossel Izvleček iz referata na 25. kongresu Mednahxinega združenja Sol za socialno delo v Limi 239 - Milosav MilošavljeviC Teoretični koncq>ti za nove programe usposabljanja in prakso socialn^a dela 240 - Steven Shardlow in Mark Doel Bok, wotcha et salut! 254 UddeSenci leniinaija 258 BLED 1989-LETO DNI POZNEJE Eno leto je minilo od Evropskega seminarja Sol za socialno delo, delovnega srečanja učiteljev iz vse Evrope. ViSja Sola za socialne delavce Univerze v Ljubljani je bila gostiteljica in predlagateljica koncepta srečanja. Tema o teoretičnih konceptih socialnega dela in izobraževanju je omogočila, da se odprejo razprave o najbolj aktualnih temah stroke in izobraževanja zanjo. Mislim, da smo premalo poudaijali dosežek Bleda: v Sloveniji in Jugoslaviji se je prvič na evropski ravni govorilo o teoriji in praksi socialnega dela. Gostili smo najuglednejše učitelje evropskih Sol za socialno delo. Jugoslovanske Sole za socialno delo so imele edinstveno priložnost, preveriti svoje koncepte in stopiti v dialog s svetom v skupnem iskanju poti naprq. Enkratno priložnost smo nedvomno izkoristili. Tako lahko temu uvodu ob izidu trojne Številke Socialnega dela z izbranimi referati seminarja in veselju, da imamo gradivo pred seboj, dodam razmislek o učinkih srečanja na ^edu. Danes lahko ugotovimo, da je bil ta seminar uvod v izredno plodno leto prodora stroke v slovenski prostor. Kot da bi učitelji naSe Sole dobili novo moč za potrebno ofenzivo v razlagi doktrine, prispevka, ciljev socialnega dela. Zdi se,da je s podporo Evrope lažje argumentirati, da se socialno delo mora vsidrati v zavest kot družbeno področje organizirane pomoči,ki se mu ne moremo odreči. Spoznanje, da v naSi družbi Se nikoli ni bilo dovolj prostora za odkrivanje stvarnosti, kot jo lahko pokažeta in poimenujeta znanost in stroka socialnega dela, ne hromi več. Sledi le, da je treba nadaljevati z delom na razvoju teoretičnih konceptov in specifičnih metodičnih orodij za reSevanje socialnih problemov ljudi skupaj z njimi, da potrebujemo inovacije v organizirani in prostovoljni pomoči. V Evropi smo si lahko pritrdili,da sodi socialno delo med tiste znanosti in stroke, ki so v naSem stoletju doživele najhitrejši razvoj, vendar danes stoji ta stroka pred novimi protislovji in novimi dilemami, ki zahtevajo spremembo paradigme. Tako smo mnoge dileme ob iskanju novih reSitev za kompld^ne socialne probleme ljudi prepoznali kot skupne in pomembno je, da smo vzpostavili stvarne vezi, ki omogočajo sodelovanje v Evropi - skupne raziskave, izmenjave programov, gostovanja učiteljev in Studentov. Soočenje z Evropo je pokazalo, da smo v teoretični misli, v kon- ceptualizaciji teorije pomoči, v raziskovalnem delu na Soli na ravni Evrope ali celo pred njo. Priznanje smo dobili za projekte sodelovanja s Studenti in Soc ddo 29,1990, 1-3 Uvodna beseda 13 za koncept fakultetnega Studija, ki je pripravljen. Zaostajamo pa pri izobraževanju za obvladovanje preciznih meto- doloških orodij v socialnem delu. V Soli in izven nje moramo vložiti več Casa in discipline za vzdrževanje svojskosti slehernega strokovnega koraka v procesu reševanja problemov ljudi, veC skrbnosti v varovanju lastnih strokovnih orodij. V teoretični misli se nova paradigma socialnega dela formulira na postavkah sistemske teorije, ki omogoCa posebno in novo formulacijo za znanost, ki kot svoj predmet formulira iskanje novih reSitev za socialne probleme ljudi, ki potrebujejo pomoC. Znanstveno odkrivanje stvarnosti, odkrivanje, ki ga potrebujemo, da bi lahko posegli po pomoC v stvarnost, mora prispevati zamljevide, podatke za orientacijo, odkrivanje uresničljivega v sodelovajnju z vsemi, ki so v problemu udeleženi. Zame je temeljno sporočilo tega seminarja v naS prostor izraženo v tem, kar Mili Mass imenuje paradigma stranke: posebnost intervencije stroke je v ustvarjanju pogojev sodelovanja pri iskanju uresničljivega. Stranka oziroma udeleženi v problemu, kot temu pravi Peter Liissi, definirajo problem. Prispevek stroke je v tem, da se v procesu pomoCi problem vedno znova definira kot konkreten, uresničljiv dogovor. V tem uvodu ni mogoCe dati pregleda prispevkov seminarja. Čeprav bi bilo zanimivo predstaviti enega od pogledov na celoto. Zbornik govori sam zase in vsak si bo celoto ustvaril sam. Rada bi le zaobjela v lok uvodno predavanje Doreen Gibson, ki nas je pozvalo k angažiranosti, k delu, k izpostavljanju v strokovnem delu za napredek, za boljSe življenje - do pomembnih novih strokovnih pojmov, ki jih Peter liissi vnaSa v sistemskem nauku o socialnem delu. Odgovor na vpraSanje Doreen Gibson se glasi: socialno delo je uresnicjiva naloga, vendar zahteva angažiranost in oblikovanje nove paradigme. Teoretični in metodološki korak od stranke k sistemu udeleženih v problemu omogoCa socialnemu delu, da precizneje kot doslej naCrtuje, razmeji in poimenuje svoje delo. Metodični principi sistemskega socialnega dela vnaSajo pomembne "nove besede". Princip vsestranske koristnosti, princip interpozicije, princip komunikacije, princip instrumentalne definicije problema, socialno-ekoloSki princip, princip pogajanja in princip sodelovanja, omogočajo, da v stroki izrazimo posebne okvire ravnanja. V naSi strokovni misli pomenijo ti principi tudi odpiranje novih uvidov in sintez. 14 G. CaCinoviC-VogrinCie Soc ddo 29,1990, 1-3 In na koncu Se zelo osebni spomini. SreCanje na Bledu je bilo človeško toplo druženje z ljudmi, ki so mi bili blizu, ker so, tako kot jaz, spoštovali in imeli radi svoje delo. Tri dni smo se družili v trdem delu in uživali v njem. Ure dolgo smo si razlagali, razpravljali, primešali stališča in koncepte in v podrobnosti skuSali razumeti, kaj delamo in kako. Tako preprosto je bilo; prišli so in lotili smo se dela. Nobenih kurtoaznih formul ali uvodov nismo potebovali. Začeli smo z zanimanjem in radovednostjo, končali smo v prijateljstvu. Hvala vsem in vsakemu posebej! Prav posebq pa se v imenu ViSje Sole za socialne delavce želim zahvaliti članom Izvršilnega odbora Mednarodnega združenja Sol za socialno delo - Evropske regionalne skupine, in njegovemu predsedniku Antonina Wagnetju.zñ zaupanje in pomoč pri organizaciji seminala. Z veseljem smo pozdravili tudi Vero Mehta, generalno sekretarko IASSW, ki si je kljub obremenjenosti vzela čas za aktivno sodelovanje na naSem seminarju. Prisrčno se zahvaljujem tudi kolegom iz jugoslovanskih Sol za socialno ddo, ki so sodelovali v organizacijskem odboru. Iskrena hvala tudi Doreen Gibson in Yvesu Nedeljkoviču za njuni inspirativni uvodni predavanji. Cankarjevemu domu dolgujemo posebno zahvalo za brezhibno orga- nizacijsko delo, ki ga je opravila Marina Oničs sodelavci. Ljubljana,december 1990 Gabi Cačinovič Vogrinčič OTVORITVENI NAGOVOR ANTOMN WAGNER Ponosen sem, da lahko kot predsednik Evropske regionalne skupine Mednarodnega združenja Sol za socialno delo pozdravim vse udeležence petega evropskega seminaija,ki je posvečen vpraSanju teoretičnih konceptov socialnega dela in izobraževanju. Niti tema, o kateri bo tekla beseda, niti čas in prostor niso bili izbrani slučajno. Prav nič se ne zgodi slučajno v ERS. Dovolite mi torq,da postavim temo naSega seminarja v SirSi evropski okvir. Do 1992 namerava Evropska skupnost odpraviti preostale prepreke svobodnemu pretoku, ne le blaga in kapitala, temveč tudi - kar je pomembnejše - ljudi med državami članicami, kot to predvideva tako imenovani Enotni evropski zakon iz 1986. leta. Uporaba tega zakona bo torej privedla do povečane mobilnosti ljudi in tudi do večje mobilnosti strokovnjakov, posebej Se "visjih" strokovnjakov, ki bodo zagotavljali usluge tem ljudem. S tem v zvezi je Svet evropske skupnosti 21. decembra 1988 izdal "Navodila za spIoSni sistem priznavanja izobrazbe". Navodila se nanaSajo na "regulirane stroke", ki so definirane kot tiste, katerih dejavnost je v državah članicah zakonsko urejena, predpisana ali ima z uradno klavzulo določeno pravico do diplome, po najmanj triletnem izobraževanju in usposabljanju na univerzi ali na viSjeSolski ustanovi. Socialno delo je ena izmed 'ViSjih" strok, ki jih Navodilo omenja. Naravno je, da dokument, kakrSna so navodila, sproža vpraSanje prehajanja "ViSjih" strokovnjakov in primerljivosti njihovih diplom iz bolj formalnega in birokratskega vidika, ko opredeljuje kriterije kot je triletno trajanje izobraževanja. Odgovornost nas, učiteljev socialnega dela je,da formalnim kriterijem dodamo vsebino. Iskati moramo več kot zgolj primerljivost diplom. Ustanoviti moramo identiteto evropskega izobraževanja za socialno delo. Programi za izmenjavo kot tudi mobilni programi za učitelje in Studente - ki veliko dolgujejo finančni politiki Erazmusa in pobudam taksnih ljudi kot je Friderich Seibel - so ključnega pomena za razvoj takSne evropske identitete. Sem sodijo tudi mednarodni stiki za izmenjavo idej in razvijanje enotnega profesionalnega jezika in enotnega izobraževalnega programa. Konferenca, kakrSna je tale, posvečena vpraSanju razvoja izobraževalnega programa, lahko pripomore postaviti socialno delo na zemljevid evropskega izobraževanja in ustvarjati evropsko identiteto preko državnih meja. NaS evropski seminar poteka torej v pravem času in govori o pravi temi. 16 D. Gibson Soc ddo 29,1990, 1-3 Ali poteka tudi na pravem mestu? Mislim, da. Evropa ne more biti omejena z mejami Evropske skupnosti. Koje bila leta 1981 ustanovljena Evropska regionalna skupina Mednarodnega združenja Sol za socialno delo, seje smatralo, da Evropa sega od obal Severne Irske do palm v Be'er Shevi in od p^Cenih portugalskih plaž do premogovnikov Slezije, ki so tedaj ležali Se za tako imenovano "Železno zaveso". Bled in republika Slovenija sta sredi tega kontinenta. Bled kot lokacija tega seminaqa naj bo simbol naSih prizadevanj za razvoj prave evropske identitete izobraževanja za socialno ddo. Taksna identiteta mora med drugim upoštevati tudi Se žive tradicije v tako imenovanih vzhodnoevropskih državah. Ob nedavnem obisku Poljske sem odkril, da je ta dežela razvila in ohranila svojo tradicijo socialnega dela (praca spoleczna) in socialne pedagogike (pedagogika spoleczna), ki temelji na razmišljanju Helene Radlinke (1879-1954). Začetek Radlinkine dejavnosti sodi v obdobje, ko je Poljska živela pod prusko, avstrijsko in rusko vladavino in ni bila samostojna država. Tajne domoljubne organizacije so razvile podtalni izobraževalni sistem, kulturne institucije in vodile izobraževalne programe, katerih cilj je bil dvigati narodno zavest in vzpostaviti poljsko skupnost. Dokument iz 19. stoletja takSno dejavnost imenuje "organsko delo". Danes bi to morda poimenovali "ekoloSko socialno delo" ,manj ambiciozno pa mu lahko rečemo "vzpostavljanje mreže"! V tem smislu je "socialna pedagogika" pomenila "skupnostno socialno delo". Ta tradicija pojasnjuje, da današnjih reformnih procesov na Poljskem po letih tuje nadvlade ne usmerja kapitalistični vzor individualne svobode, temveč ideal "solidamosci". Bled so vhodna vrata v Vzhodno Evropo in dostop k stari in pomembni tradiciji: socialno delo in socialna pedagogika imata vedno in nujno opraviti z vzpostavljanjem skupnosti in torej temeljita na fundamentalni vrednoti solidarnosti. Najbolj zapleteno vpraSanje,ki ga bo treba reSevati v sodobnih evropskih družbah, so vpraSanja delitve, skupne izrabe človeških in naravnih virov: varstvo, zdravstvo in izobraževanje so morda najbolj očitni primeri za to. Politiki - in ekonomisti,ki jim svetujmo - poskuSajo reSevati to vpraSanje s pomočjo trga kot zadnjega instrumenta delitve s pomočjo menjave ljudi, služb in kapitala. Skupni trg je - kakor vsak trg - namenjen menjavi in tako tudi ekonomija, ki je mimogrede rečeno, moje področje. Nasprotno pa socialno delo zagovaija dditev. Upajmo,da se bo tradicija delitve, skupne porabe in solidamosti ohranila v državi kakrSna je Poljska,ki je - čeprav leži Soc ddo 29,1990, 1-3 Otvoritveni nagovor 17 na oddaljenem delu naSega kontinenta - vedno imda pomembno vlogo pri evropski obnovi, in ki z gonilno silo tega seminaija lahko oživi in navdihne naSo misijo evropskih učiteljev socialnega dela in nam pomaga najti resnično evropsko identiteto naSe stroke. Prevedla: Vida Milosevic Dr. Antonin Wagner je predsednik Mednarodnega združenja Sol za socialno delo - Evropske regionalne skupine. ZCX)DOVINSKI ТЕМШЛ SOCIALNEGA DELA Yvei Kâctimir Nede^ković l.Uvod Spoznavanje zgodovinskih korenin socialnega dela in prehojenih poti za njegovo znanstveno zasnovanost, za katero se tukaj zavzemam, se začenja s postopnimi Študijami njegovih kulturnih, moralnih in logičnih temeljev,ki so nastajali in Se nastajajo ob Številnih, raznovrstnih, spontanih, organiziranih kakor tudi institucionaliziranih poklicnih humanističnih dejavnostih v zgodovini človeka in človeštva. V tem smislu je ena najpomembnejših značilnosti zgodovinskih Studij nasploh in torej tudi tistih, ki se nanaSajo na katero koli specifično področje, preučevanje same narave, lastnosti, vzrokov, pogojev in smeri spreminjanja predmeta raziskovanja. V naSem primeru pomeni zgodovinski prijem pri preučevanju socialnega dela njegovo razumevanje v dvojni sintezi: a) sintezi vseh razvojnih značilnosti kvalitativnih sprememb vsdi tistih človekovih dejavnosti, ki so s predmetom te zgodovine same definirane kot "socialno ddo'^ b) sintezi, ki se uresničuje v zakoniti, za razvoj socialnega dela bistveni zvezi, med logičnimi in metodološkimi posploševanji na eni strani, in razumevanjem vseh realnih modalitet socialnega dela, neposrednimi izkušnjami, živo prakso socialnih dejavnosti in socialnim delom v vsem času človdtovega obstoja na drugi. Zagovarjamo zgodovinsko-antropoloSki kakor tudi humanistični pristop k socialnemu delu kot posebnemu in univerzalnemu človeSko aktivnemu družbenemu odnosu, ki se uresničuje z dejanji zavestnega in smiselnega medčlov^kega vzajemnega podpiranja in pomoči, s katero človek v neStetih niansah kvalitete svoje družbenosti tako gradi svoje boljSe osebno življenje, kakor tudi premaguje težave na tej poti. Tako se tukaj soočamo s presenetljivim bogastvom tovrstnih aktivnosti, ki imajo kot trajno in živo zgodovinsko dejstvo pogosto med seboj prepletene in prežete, spontane, organizirane in tudi različne poklicne predhodnice in institucionalne nosilce. Razvoj družbene delitve dela, ki je temeljila na eksplozivnem razvoju humanističnih ved in vse bolj zapletenih metodologij in tehnologij njihove uporabe, je privedel do posebnega poklica socialnih delavcev. Specifična sinteza znanstvene zasnovanosti njihovega izobraževanja, opremljenost s posebno metodologijo, veSčinami in tehničnimi znanji jim v okoljih, kjer Soc ddo 29,1990, 1-3 Zgodovinski temelji znanosti... 19 delujejo, zagotavlja fonmalno posebno usposobljenost za prevzemanje vrste zapletenih nalog,s katerimi se v sodobni družbi uresničujejo posebne naloge te dejavnosti. Jasno, da pogledi na socialno delo zvesto izražajo tako njegovo lastno zgodovino kakor tudi zgodovino konkretnih družbenih razmer, v katerih deluje, bodisi kot del institucionalega sistema bodisi kot dejavnost, ki nastaja v vsaki človeSki skupnosti. Sicer pa, kaj ni to tudi usoda drugih, prav tako univerzalifiih in sčasoma tudi poklicnih človeških dejavnosti,kot sta zdravstveno in pedagoško delo? Nujnost razvijanja zgodovinskih Studij pojmovanja in prakse socialnih dejavnosti, socialnega dela, socialnih institucij in organizacij izhaja iz dejstva, da brez tega ni možno globlje razumevanje bistva niti smeri nadaljnjega razvoja. Z eno besedo, brez tega ne more biti izvirne znanstvene zasnovanosti te dejavnosti. Gre za sistematično preučevanje kultumo- antropoloSkih,etnoloških in moralnih temeljev humanističnih socialnih aktivnosti kot predhodnic in trajnih sploSnih osnov sodobnih in bodočih socialnih dejavnosti. Posebno vrednost tovrstnega raziskovanja pomenijo danes žal Se redke monografije o ddih, iskanju in globokih sledovih, ki so jih zapustili vdiki, znani in neznani, a praviloma nepriznani in neraziskani socialni delavci svojega časa, narodov, družbenih slojev in skupnosti. Zgodovine posameznih tipov institucij, gibanj, humanitarnih organizacij, normativnih sistemov itd., ki nastajajo iz različnih vzrokov, niso enako uporabne, posd>no Se glede na označevanje posameznih letnic in podobno. Glede na to sta predmet naSih zgodovinskih raziskovanj razvoj narave socialnega dda kakor tudi razvoj zgodovine razvejevanja in enotne zveze poti njegovih spontanih,organiziranih,profesionalnih in drugih delovanj. Sem sodi tudi predhoden pregled in dosledno določanje pojmovnih okvirov socialnega dela z vidika sploSne sistemske teorije kot osnove za opredelitev stvarnih mqa njegovih dosežkov, mesta v razmerju do družbenih napetosti, razvojno usmerjenih in povratnih informacij. Seveda si z zgodovinsko vizijo predsta>4jamo tako razumevanje socialnega dela kot dejavnika kratkoročnih sprememb v vsakdanjem življenju katerega koli človdta ali tako imenovanih primarnih družbenih skupin kakor tudi njegovo angažiranje za globalne cilje razvoja skupnosti, ekonomske in socialne stabilnosti kot bistvenih predpogojev za socialno varnost narodov, družbenih skupin in posameznikov. Viri in vloge zgodovinske perspektive spoznanj pri poklicnem in drugih načinih socialnega dela so pogoj za njegovo trajno znanstveno zasnovanost 20 Y. R. Nedeljković Soc ddo 29,1990, 1-3 na bogastvu skupne izkustvene dediščine ljudi in narodov, vključno z onimi, ki so v teku zgodovine izginili. To so dosežki medčloveške vzajemnosti ob elementarni medsebojni pomoči, temelječi na običajih in morali, ki so jih ustvarjali in jih Se danes ustvarjajo države in vladajoči sistemi. Ti pa se, preliti v pregovore in drugačne (danes zanemarjene ali "pozabljene") paradigme modrosti in veSčine ustvarjanja vsakovrstnih vezi, že stoletja nabirajo v človekovem času in življenjskem prostoru stvarnih družbenih podpornic, vendar se profesija socialnih delavcev že od nekdaj komaj zaveda globine pravih korenin svoje dejavnosti. Razvoj socialnega dela je tudi v danes prisotnih medsebojno prežetih slojih z običaji in moralo določenih nosilcih združevanja in vzajemnosti v kateri koli skupnosti prek organizirane privilegirane dobrodelnosti do profesije - hkrati pot teorije in prakse specifičnih, kompleksnih in pogosto nediferenciranih humanističnih aktivnosti.Spoznanja o tem so sestavni del intelektualnosti in sredstvo uspešnosti socialnega dela, s tem pa je odprt temeljni pristop do načel selekcije njegovih znanstvenih teorij, ki so sposobne odgovarjati na vedno nove izzive improvizacije kot ustvarjalne uporabe teh spoznanj, v vedno znova enkratni konkretnosti praktičnega uresničevanja procesa socialnega dela. Psihološke in psihoanalitične teorije so v razmerju do socioloških in socioanalitičnih temeljev socialnega dela le del raznolikosti in enkratnosti prijemov socialnega dela,prijemov,iz katerih istočasno izhajajo njegove trajne in specifične značilnosti trans- disciplinamosti in potreba po ustvarjanju njegove lastne teorije integriranega, sintetiziranega sistema spoznanj in delovanja, vključno s sodobnim, humanističnim ekološkim prizadevanjem za življenjsko in delovno okolje. Zgodovina znanstvenih temeljev in prakse socialnega dela in socialnih dejavnosti kakor tudi analitično iskanje njihovih korenin v imenu čim jasnejšega in celovitejšega spoznanja bodočnosti, bo torej prepoznala dragocene vire svojega konstituiranja v starodavnih pa tudi novejših predhodnicah sorodnih poklicev (pravnika, sodnika, učitelja, zdravnika, duhovnika), v dosežkih znanosti, na katerih danes temeljijo, čeprav praviloma niso mogle (niti ne bodo mogle) opustiti humanističnega bistva družbenega delovanja, iz katerega izhajajo in ga trajno uresničujejo ne glede na pojav socialnega dela. Soc ddo 29,1990, 1-3 Zgodovinski temelji znanosti... 21 2. Družb«o-2godoviiuki pogoji narave sodalnega dda Neposredno podan teoretski okvir lastnosti vladajočih in morebiti njim nasprotujočih moralnih, socialnih, kulturnih, estetskih, političnih, materialnih in drugih vrednot je sestavni del in kriterij usmeritev prakse socialnega dela. Vsaka kvalitativno nova stopnja zgodovine naroda, od izbranih plemen preko mest in držav vse do kontinentalnih skupnosti naSega časa,a v skladu s stvarnimi potrebami in pogoji lastne materialne in duhovne rasti, je prerasla predhodno in uveljavljala nov, sebi lasten smisel vrednote človeka kot osebnosti in družbenega bitja. Protislovja v samih temeljih družbenega in ekonomskega položaja različnih slojev in razredov so se ostro lomila prav v sferi dejavnosti socialnega dela, kakor da so ravno v njegovi humanistični univerzalnosti iskala svojo razrešitev. Počasi so se kljub težkim hipotekam licememega monopola "privilegija" humanosti vladajočih,pa tudi zahvaljujoč morali in modrosti doseganja uspehov z združevanjem podrejenih ustvarjale morale in kulture vsakodnevnega življenja, vse do močnih institucionalnih sistemov, ki so postali občečloveSke zakladnice dediščine socialnega dela in socialnih dejavnosti, ki jih komaj slutimo in jih zato mogoče niti ne zaslužimo. Očitno je, da bomo tako kmalu "odkrivali" večslojno in starodavno poreklo načela samopomoči, metodološko natančnost in učinkovitost dobrodelnosti, načela spoštovanja dostojanstva in neponovljivosti vsake osebnosti ali pa samoodločanje človeka itd. kot elementarna in temeljna načela raznih predhodnic današnjega poklicnega socialnega dela in kot sestavni del strokovnih obveznosti,avtoritete,legalnih nalog, pooblastil in pristojnosti njihovih nosilcev. Temeljna izhodišča morale dejavne človečnosti, spontane, organizirane, družbeno institucionalizirane, uni- verzalne in neponovljive medčloveške vzajemnosti nosijo v sebi Številne nenapisane in napisane moralne principe. Vendar so nas nastanek, smisel konstrukcij in klasifikacij poklicnih etik,ne da bi se zavedali pravih korenin človečnosti poklica socialnega delavca, naenkrat pripeljali do danes pogosto standardnih in formaliziranih kodeksov poklica v vlogi posluSnega orodja, slepega 'instrumenta" vladajoče socialne politike. Soočeni smo s sodobnimi najglobljimi potrebami redefiniranja temeljnih vrednot "resnično" pravične družbe. Ce se ta Se naprej lahko (ali mora) meriti s kriteriji stopnje rastočih realnih enakopravnih pogojev za svoboden razvoj vsakega posameznika,je torej nujno, da predvsem manifestira sposobnost samopreobrazbe. 22 Y. R. Nedeljković Soc ddo 29,1990, 1-3 transformacije in izboljševanja, humanizacijo Človeka v dialektični celoti narave in Človeškega bitja. Menim, da je treba poleg drugega inspirativne rešitve iskati v naSemu Času podobnih, velikih in korenitih prehodnih zgodovinskih obdobjih. Kompleks družbenih odnosov v samem procesu socialnega dela kakor tudi vpliv njegovih nalog in ciljev na naravo družbenih in profesionalnih odnosovJd jih vzpostavlja v okolju, v katerem deluje, postavljata socialno delo - sorazmerno z uspeSno integracijo s tem okoljem - za sestavni del razvoja in spreminjanja tega okolja. Tako je zgodovina socialnega dela vsekakor neločljivi sestavni del zgodovine okolja, v katerem deluje, pod pogojem, da ni postalo in ostalo zgolj gola in odtujena uradniška verzija ustanov socialnega skrbstva, varstva in pomoCi v smislu nadzora "nad" ljudmi v težavah. Na svojih vedno živih in konkretnih družbenih tleh delovanja socialno delo nujno vstopa v realno obstojeCo mrežo medčloveških odnosov, ki se uresničujejo tako z družbenimi odnosi skrbi za drugega, obveznostmi in dolžnostmi, pričakovanji in spreminjanjem, harmonijo, spontanostjo in izvirnostjo, skladnostjo in ustreznostjo, kakor tudi z odtujenostjo, sovraštvom in nečlovečnostjo, izkoriščanjem in tiranijo, brezupno osamljenos^o in izoliranostjo. Zato se socialno delo vedno sooča z neposredno dano zgodovinsko stvarnostjo nenavadnih spletov anahronih, sodobnih pa tudi futurističnih, racionalnih in iracionalnih elementov v razmerjih vzajemnosti in pomoči. Ker pa vsaka skupnost razvija svojemu času in lastnemu 'liku" primerne oblike in vsebine socialnih aktivnosti, odvisno od pogojev in nujnosti, hkrati odkriva in prikliče ustrezen tip ustvarjalnih osebnosti, sposobnih in željnih, da se uveljavijo z delom. Zanemarjanje zgodovinskih, kulturnih, etničnih, nacionalnih in drugih "usedlin", ki se oblikujejo v zgodovini katerega koli tipa skupnosti, izziva skrajno zoževanje vpogleda in kurjo slepoto poklicnega socialnega dela v razmerju do njegovih uporabnikov. Socialno delo kot proces reSevanja problemov oziroma težav v razvoju osebnosti in družbenih skupin vzpostavlja z ljudmi razmerje, za katerega je značilna racionalnost kot načrten in k cilju usmerjen proces aktivnosti. Njegova uvedba, začetki, potek, spreminjanje, prežemanje spontanih in organiziranih profesionalnih in neprofesionalnih dejavnosti najsplošnejšega kompleksa družbeno-ekonomskega kakor tudi specifičnega značaja ga usposabljajo za dejavnik "pisanja" svoje lastne zgodovine. Soc ddo 29,1990, 1-3 Zgodovinski temelji znanosti... 23 3. Pristop k temeljnim na6dom zgodovine socialnega dela a) Zgodovina socialnega dela temelji na izkustvih in teorijah akcijskega bistva človekove družbenosti. Kot zgodovina postopnega znanstvenega utemeljevanja socialnega dela postaja ekzaktna veda Sele z možnostjo osvetljevanja tistih sledi njegovega delovanja,ki temeljijo na poznavanju zakonitosti in metod organizacije socialnih aktivnosti, s katerimi je človek, izhajajoč iz lastne družbenosti,spreminjal sebe in lastno družbenost. b) Zgodovinsko preučevanje razvoja socialnega dela izhaja iz njegovega kritičnega opazovanja na najmanj dveh časovnih in prostorskih ravneh: prvič, v omejenostih ali prednostih lastne dobe v vsej njeni konkretnosti, in drugič, v kvalitetah podaljšanega delovanja, s pomenom za naS danaSnji čas in prostor. c) Osvobajajoče in ustvarjalno delovanje sodobnega socialnega dela v nasprotju z lastno formalizacijo in birokratizmi. d) Zgodovina socialnega dela je lahko močna opora naprednim težnjam njegovih današnjih nosilcev in posebno sredstvo predvidevanja in vpliva na njegov nadaljnji razvoj. e) Spoznavanje zgodovinskih zakonitosti in gibalnih sil razvoja socialnega dela z vidika novih dosežkov v smislu teoretičnih posploševanj in preobrazbe pri uresničevanju njegove prakse. f) Povezanost nacionalnega in internacionalnega pri spoznavanju znanstvenih dosežkov v zgodovinskem razvoju socialnega dela. g) Omejenosti in Škodljivost profesionalističnih ozkosti,evrocentrizma, kolonialističnih kriterijev, ideoloških dominacij ipd. pri konstituiranju znanstveie zgodovine socialnega dela. h) Znanstvena zgodovina socialnega dela kot spoznavanje razvojnih teženj,smeri njegovega uveljavljanja v dosežkih teorije in prakse. 4. Možnost periodizacije razvoja sodalnega dda Eno ključnih vpraSanj ob samem pristopu h konstituiranju zgodovine socialnega dela je vsekakor takSno celovito videnje njegovega razvoja, ki bi v tej celoti lahko začelo s historično periodiko, kakrSna ustreza tako izvirnim karakteristikam globalnih sprememb v razvoju tovrstnih dejavnosti kakor tudi tisti sploSni periodizaciji celote družbenega razvoja, katere inačica se najbolj približa velikim transformacijam v razumevanju in delovanju 24 Y. R. Nedeljković Soc ddo 29,1990, 1-3 socialnega dela. Čeprav smo glede zgodovinskih Studij,ki bi se socialnega dela lotevale iz taksnega zornega kota, prepuSCeni sami sebi, menim,da ni le mogoCe, temveč tudi nujno vsaj postaviti najbolj grobo, osnovno "okostje" razvoja socialnega dela v bistvenih zgodovinskih celotah, ki v sebi nosijo tako značilno celovitost zgodovinskega družbenega razvoja nasploh kakor tudi sebi lastne, tipične kvalitete vseh poznanih (ali doslej Se ne dovolj raziskanih in torej le slutenih) tipov, smeri, področij in metod človeških delovnih aktivnosti socialnega dela. Glede na to predložena periodizacija izhaja iz posluha prvega,hipotetičnega postavljanja taksnih vdikih in univerzalnih obdobij v razvoju socialnega dela in njemu sorodnih, pogosto prepletenih, medsebojno prežetih socialnih dejavnosti, razdobij, ki v sebi nosijo specifične in značilne, sebi lastne kvalitete človečnosti socialnega dela. Na tem mestu je potrebno poudariti tudi razumevanje zgodovinske zakonitosti socialnega dela kot univerzalne dejavnosti, ki ga zastopam in po katerem se najvišji dosežki kakega obdobja prenaSajo na naslednje, postanejo sestavni del zakladnice celotnega razvoja in so na ta način, čeprav pripadajo starodavni zgodovini,prisotni Se danes in pomenijo dgavnik bodočnosti. Potemtakem bi približno periodizacijo celote zgodovine socialnega dela in socialnih dejavnosti, ki je hkrati blizu eni inačici sploSne zgodovinske periodizacije, lahko postavili takole: I. Najdaljše (in z naSega staliSča najmanj preučeno) obdobje rodovnih in plemenskih skupnosti, pogosto visoko razvitih kultur, ki jih kljub atomski dobi Se vedno lahko prepoznamo v nekaterih izoliranih delih sveta, ter obdobje bolj ohranjenih in transformiranih običajev, pravil vsakodnevnega življenja,ki jih lahko prepoznamo tudi sredi danaSnje Evrope. П. Doba prvih velikih organiziranih skupnosti tiranij in despotizmov, ki - ob postopnem vzpostavljanju suženjstva - kot značilno prehodno obdobje vzpostavljajo prve oblike in notranjo organizacijo sužnjelastniSke ali kastne države in doživljajo izjemen razcvet ali pa popolnoma izginejo. III. Obdobje sužnjeposestniSkih držav najrazličnejših tipov, z zelo bogatim institucionalnim razvojem, s pojavi bogatega umetniškega in literarnega ustvarjanja, književnimi, filozofskimi, etičnimi ustvarjalci, vrhunskimi umetniškimi deli itd. To je obdobje, v katerem se pojavljajo Številne institucije s poklicnimi delavci, v katerih že lahko prepoznamo predhodnice socialnega dela. VI. Prehodno obdobje postopnega razpada sužnjelastniSkih družb, Soc ddo 29,1990, 1-3 Zgodovinski temelji znanosti... 25 rastočega sloja revežev in ljudi brez zemlje, pojava velikih, praviloma monotdstičnih religij. V. Doba "srednjega veka" kot doba fevdalne vladavine, stanov, dominacije cerkva v povezavi s plemstvom, močne razslojenosti socialnih aktivnosti po stanovih in socialnih dejavnostih, povzdignjenih na raven ideologije. VI. Doba evropske renesanse in humanizma,doba prehodnega značaja, z rojevanjem racionalizma in prosvetljenstva, prvimi posvetnimi socialnoskrbstvenimi institucijami in rastočimi družbenimi in ekonomskimi protislovji. Vn. Sodobno prehodno obdobje skrajnih in globalnih polarizacij sveta v Številnih variantah visoko razvitega kapitalizma z elementi socializacije, ki se med drugim izraža tudi z burnim razvojem socialnih dejavnosti kakor tudi socialističnih sistemov, večinoma nastalih po revolucijah v nerazvitih državah, z množico nereSenih ekonomskih in socialnih problemov, ki pravkar doživljajo globoke pretrese v razmerah vitalnih potreb po korenitih reformah. To je pravzaprav naS čas, čas vztrajnega iskanja socialno ekonomskih in političnih reSitev taksnih novih nacionalnih in mednarodnih življenjskih razmer vse bolj enotne človeSke skupnosti, v kateri bi se približali idealu svobodnega razvoja vsakega posameznika v skladu z njegovimi sposobnostmi in v interesu vseh ljudi. Zato je to obdobje hkrati izrednega pomena za socialno politiko in socialno delo pred neslutenimi obrisi novega časa. Prevedla: Vida MiloSevič Dr. Yves Rastimir Nedeljkovič je profesor na Oddelku za socialno delo in socialno politiko Fakultete političnih ved v Beogradu. SOCIALNO DELO - NEMOGOČA NALOGA? Doreen Gibicn Svet, ki oblikvjenaio izkuli^o Povsod okoli nas so znamenja,da je svet v krizi. Živimo v obdobju, ko se odnosi med supersilama dinamično spreminjajo; ko se Siri terorizem; ko so očitne vse večje neenakosti med industrializiranimi deželami in tretjim svetom, ko naraSčajo napetosti na Bližnjem Vzhodu. Vse bolj prodira spoznanje, da se porajajo novi globalni izzivi, s katerimi se sooča celo človeštvo in vsak narod. Prvič v zgodovini človeštva je postalo uničenje človeške rase zares možno - z nuklearnim razdejanjem in ekoloSko katastrofo. Obenem pa je razdelitev sveta na tiste, ki imajo, in tiste, ki nimajo, vse očitnejša. V severnih deželah imamo kronično nezaposlenost, v celem svetu pa živi v popolni revščini 800 milijonov ljudi. V 90. letih bomo priča velikim političnim in družbenim bojem. V bistvu pa bo osrednje vpraSanje - pod čigavimi pogoji se bo oblikovalo to novo obdobje? Podlaga za vse te manifestacije krize, nezaposlenost, stradanje in vojne je ekonomski sistem, ki dominira vsemu svetovnemu kapitalizmu. Kot socialne delavke* se moramo ukvarjati z odpadom, ki je posledica te vrste kriz - sprqemale naj bi zatirane; to je postala naSa vloga in naloga. Moramo? Moremo ? Bomo ? Ni čudno, da so socialne dalvke zmedene glede svoje strokovne identitete. Opravljajo posel,ki je duhovno,etično in fizično grozljiv, posel, ki je nenehen preskus značaja in inteligentnosti, posel, ki potrebuje predanost in zavzetost. Je naloga, ki je marsikatera med nami včasih ne bo izpolnila in ki je nekatere ne bodo izpolnile nikoli. Kakor koli Ze,vpraSati se moramo, kaj v bližajočem se 21. stoletju pomeni radikalna vizija socialnega dela. Ta izziv naj bi nas spodbudil in ne potrl. Potrebujemo nov delovni načrt ali pa se bomo soočili z možnostjo, da se bomo v svetu hitre družbene spremembe marginalizirali. * V duhu referata prevajam brezspolno angleško obliko "social worker" v ženski spol - "socialna delavka". S tem se želim oddolžiti tisočem socialnih delavk,ki jim uradni slovenski jezik dnevno zanika spol. (op. prev.) Soc delo 29,1990, 1-3 Socialno ddo - nemogoCa naloga? 27 Sodalno ddo je deto g ijudmi DanaSnja razprava se mora zaCeti z vprašanjem, kaj je narava socialnega dela. Smo mlada stroka,ki izvira iz pritiska hitrih družbenih sprememb. Zdaj se soočamo z nalogo, da moramo premisliti kaj ddamo, in da ne smemo Se naprej vztrajati v istem starem kalupu; manjka nam vizija prihodnje oblike socialnega dela in socialnih služb. NaSa prava naloga je znova preveriti naSo strokovno etično in moralno osnovo. Začeti moramo tam, kjer so naSi sodržavljani s svojimi potrebami (vključno s psihološkimi), s svojo revščino in lakoto. Socialno delo seje zgodovinsko oblikovalo v devetnajstem stoletju kot reševalna služba za revne. Nagla, nenačrtovana industrijska rastje pomenila za delavski razred povečanje migracij, prenatrpanost, slabe stanovanjske razmere, veliko smrtnost dojenčkov, bolezni, strukturno in ciklično nezaposlenost. RevSčino so pojmovali kot rezultat osebne neustreznosti in moralne Šibkosti. Ironija je, da je bil poudarek na posamezni ženski in njeni neustreznosti in nena ekonomskih,družbenih in kulturnih dejavnikih,ki bi lahko pojasnili njeno neustreznost; ta vzorec pričakovanj je Se vedno očiten v današnjem socialnem delu. Prve pionirke dobrodelnosti so s slavljenjem materinstva in ženinih dolžnosti namenile prihodnjim rodovom socialnih delavk nalogo zatirati ženske. Hkrati je dobrodelnistvo tudi določilo del okvira za družbeni nadzor revnih - to je tistega dela družbe, ki se ga buržoazija zelo boji. Kljub temu, da živimo v državi blaginje, ki ima zgodovinsko bolj sveže aspiracije,smo Se vedno služba zadnje možnosti. Z vidika socialne delavke je jasno, da smo vpleteni v zadeve, ki so bistvo človeškega življenja. Za veliko posameznikov in družin je njihov stik s socialnimi delavkami čas tragedije ali krize. Kontekst, ki je podlaga naSemu delu, vključuje smrt, izgubo ljubljenega, betežnost in prilagajanje na nesposobnosti. Ukvarjamo se z zlomi v SirSem pomenu besede - od prekinjenih odnosov do brezdomstva. Odprti so nam najbolj intimni odnosi, odnosi med zakonskimi in spolnimi partnerji, med starsi in otroki,starimi ljudmi in njihovimi družinami. Z osebnimi in denarnimi zadevami se prepletajo vpraSanja spolnosti,rase, družbenih sprememb, kot tudi ključna vpraSanja o človeSkih pravicah, dostopu startev do otrok, upravičenosti starih ljudi, do neodvisnega življenja, ter o zapiranju v ustanove. 2S U.važevanja in osiromašenega samospoštovanja. Eden izmed ciljev socialnega dela mora biti, da razbremeni ljudi, kjer koli je mogoCe, te dmioralizacije ter da ponudi oblike obrambe in zaSCite proti temu, da ne bi lahko resno Škodili "sebi" in drugim. Demoralizirani in onesposobljeni ljudje niso nič bolje opremljeni za ukvarjanje z zunanjim svetom kot za ukvarjanje 2 "notranjimi svetovi" svojih družin in prijateljev. Poznamo geslo "Osebno je politično", ki se je rodilo v afluentnih časih - ampak v stagnantnih razmerah množiCne nezaposlenosti se mora geslo glasiti "Politično je osebno" Vendar se sprememba ne zgodi avtomatično in nov participativen način dda ni lahkotna opcija. Ne bo zbrisala stigme, ki je pripeta k uporabi služb socialnega dela,lahko pa strankam da trdnejši občutek moči in kolektivnega potenciala, da spremenijo svojo situacijo. Izhodišče mora biti razvoj novih spretnosti. To pomeni delati s skupinami in posamezniki bolj na podporne načine kot pa na direktivne. To pomeni pomagati socialno zapostavljenim ljudem, tako da dobijo altematiNme definicije o naravi njihovih socialnih problemov in njihovih socialnih reSitev. Ce vzamemo, da se problemi družbeno "konstruirajo" in definirajo in se vzdržujejo s pomočjo socialnih procesov, ki so onkraj posameznikovega nadzora, je očitno, da je v jedru problema pomanjkanje Soc delo 29,1990, 1-3 Socialno ddo - nemogoCa naloga? 41 moči. Ključ k praksi leži v "opolnomočanju" na treh ravneh,posameznika, družine in skupnosti. Pomembna funkcija socialnega dela je, da ugotovimo, kje so centri moči, kjer nastajajo definicije, ter da zagotovimo dostop do njih. Ob tej analizi ni verjetno, da bi bili tisti izseki skupnosti, ki imajo neposredno izkuSnjo diskriminacije, ne glede na to, ali so etnične manjšine, ženske, ostareli ali invalidi, zadovoljni z dajatvami služb prav te družbe, ki je sploh odgovorna za njihovo diskriminacijo. Trdijo, da bodo problemi preseženi samo, če bodo črnci in etnične manjšine in druge zapostavljene skupine oblikovale svoje lastne organizacije in tako zagotovile usluge ter se lotile politične kampanje, da se v družbi nekaj spremeni. Na začetku teh delovnih načrtov za akcijo so enakost priložnosti, določene akcije, da bi se končal rasizem, seksizem in druge oblike diskriminacije. Te skupine zastopajo definicije svojih potreb in zahtev, ki so ji naredile same, in znotraj teh same sebe ne obravnavajo kot probleme. Vključujejo prakso samopomoči, ki uteleSa vero ljudi,da lahko poskrbijo sami zase ter da niso pasivni prejemniki "blaginje". Vključujejo prakso občanske samouprave, v kateri se združujejo s socialnimi delavkami v skupnih procesih učenja. Gre bolj za sodelovalni proces kot za niz rigidnih postopkov. Stranke in socialne delavke skupaj delijo družbeno in osebno moč. Strukturne spremembe in vzorci skrbstva niso "odzgoraj navzdol", ampak evolucijski proces, ki deluje iz zavesti ljudi, spreminja strukture,odpira politični proces in usposablja ljudi za participacijo v upravljanju služb na krajevni ravni. Teorija spremembe od "spodaj navzgor" ni omejena, čeprav je to pomembno, na humaniziranje birokracij blaginje. Lahko se začne doma v družini, v krajevnih mrežah, v stroki in v skupnosti. Lahko jo uporabimo v otroSkih domovih,dnevnih centrih in celotnem razponu ponudbe socialnih služb. Zahtevala bo temeljno spremembo v odnosih med tistimi, ki lahko ponudijo spretnosti (socialno delavko), in ljudmi (strankami), s katerimi delajo. Seveda bo to vplivalo na socialno delo in izobraževanje za socialno delo. Končno, priSel je čas, da zastavimo nov delovni načrt. Lahko diskutiramo o naSih programih in strokovni strategiji, ampak naSi cilji in vrednote morajo biti Široko sprejeti, eksplicitni in morajo obvladovati strokovni okvir naSe prihodnje prakse in intervencij. Prihodnosti brez jasnosti naSih principov ne more biti - moji so egalitami, demokratični in feministični. VaSa konferenca in diskusija sta posebno pomebni,ne samo znotraj 42 D. Gibson Soc ddo 29,1990, 1-3 Jugoslavije, ampak tudi v mednarodnem kontekstu. Živimo v svetu tekmujočih ideologij - vi, ki ste, kjer ste, bolje od mene poznate konflikt med obema. Od leta 1945 naprej ste imeli politiko neuvrščenosti in ekonomsko in socialno politiko, ki temelji na tržnem socializmu. Za vse nas, ki se ukvarjamo z nalogo blaginje, so vpraSanja enakosti, socialne pravičnosti in revščine zdaj postala najbolj nujna praktična politika. Mednarodno socialno delo ima zdaj enkratno priložnost, da se obrne k naCelom družbe pravičnosti in enakosti. Imamo enkratno priložnost opogumiti ljudi,da pomagajo drug drugemu tako,da uveljavijo družbeno pravičnost v praksi. Richard Titmus je bil tisti, ki je rekel: " Blaginja v praksi naj bi bila zgled, kaj lahko soCutna družba doseže,ko se filozofija socialne pravičnosti in javne odgovornosti prevede v sto in eno detajlno dejanje domišljije in tolerance." DODATEK* Pot naprq - tprqete idqe in jezik Najbolj nujni in resni problemi, s katerimi se socialne delavke sreCujejo, izvirajo iz neustrezne težke dediščine sprejetih idej, ki odsevajo v teorijah in naravi ter stvarnosti sodobne družbe. Korenine obeh, tradicionalnih in radikalnih sprejetih idej, so trdno vsidrane v buržoazni družbi. Morda moramo znova preveriti teorije, tako da se vpraSamo, ali niso sprejete ideje in jezik socialnega dela vkoreninjeni v družbi, ki veC ne obstaja. Buržoazna družba je temeljila na predpostavki, da je družbeno življenje urejeno in zvezano z nezlomljivimi zakoni Čustev; da socialna neenakost odseva naravno pravičnost in da je jezik zgolj orodje komunikacije, ki ga lahko uporabljamo za proizvodnjo trdnih in definitivnih pomenov. V Združenem kraljestvu so trije poskuSali pogledati relevantnost teorije diskurza kot podlage za razumevanje. Rada bi uporabila dva primera,da bi prikazala,kako so ideje obeh vrst, tradicionalne in radikalne, zasidrane v zavesti buržoazne družbe. Zgled se nanaSa na pogoje revnih in na to, v kakSnem odnosu je socialno delo do tega vpraSanja. Tradicionalno socialno delo se opira na dediščino iz devetnajstega stoletja in Se vedno gleda na revne kot na predmet rehabilitacij. Socialno Soc delo 29,1990, 1-3 Socialno ddo - nemogoCa naloga? 43 varstvo je usmeijeno na cilje vzdrževanja preživetja in spodbujanja revnih, da se povi^ncjo nad svoje razmere tako, da stopijo na trg dda kot mezdni delavci. Radikalno socialno delo po drugi strani nadaljuje z vnašanjem revolucionam^a potenciala v revne. Progresivni marksisti pričakujejo dan, ko bodo revni nadzorovali proizvodna sredstva, se skupaj odločali o kolektivni blaginji in delitvi bogatstva. Vendar kaj je resnični položaj revnih v sodobni družbi? Odkrito so obravnavani kot presežek ddovnih potreb sodobne industrije. Službe, ki so jih imeli, zdaj opravljajo stroji ceneje in učinkoviteje. MikroCipsko avtomatizirani procesi bodo pospešili in povečali ta premik dela do leta 2000 in naprej. Nadalje: delavci,ki imajo zagotovljene službe, se ne identificirajo z revnimi. Ne kažejo znamenj, da bi se morebiti priključili 'rezervni armadi' za končni naskok proti kapitalu. Pravzaprav imajo navadni ddavni ljudje najbolj cinične dvome o prosilcih za družbeno podporo. Revni niso primarno pomembni kot rezervna armada, ampak kot zadnji klin na lestvici trga potroSniSkih predmetov. Njihova podpora, ki jo prejemajo,je ničvredna, vendar zadostna, da vzdržujejo potroSniSko prisilo pri življenju. Primer revnih v času modernizma ilustrira, kako pomanjkljive so ideje tradiconalnega in radikalnega socialnega dela,in zato ne morejo prestreči potrd>e,ki jih ljudje občutijo. Jezik je bogat v deskriptivnem besednjaku, vendar osiromašen v aktivnem besednjaku, in tega naj bi se socialne delavke in njihove stranke lotile, če naj bi popravile svoj položaj. Govoriti o rehabilitaciji ali revoluciji se zdi neustrezno glede na življenjske razmere, ki jih veliko Število revnih izkusi. Sprejeti jezik, potrebe in želje, pravice in obveze so lahkokategomisko blago, če ga primerjamo z dejanskimi okoliščinami sodobne družbe, kjer reveže čedalje bolj obravnavajo kot izobčensko skupino Primer revnih na nob«! način ne izčrpa razpona rdevantnih ilustracij. Na primer: sprejete ideje in sprejete oblike intervencij so tudi povsem neustrezne v socialnem delu z rasnimi manjšinami. Socialnemu delu v Združenem kraljestvu se je posrečilo zgolj sporadično in neenakomerno ko- *Ta dodatek je bil sicer integralni del predavanja, ki ga pa je avtorica izročila kasneje, kot ostalo besedilo. Da ne bi po svoje prenarejali teksta, smo se odločili,da temu odlomku damo status dodatka. 44 D. Gibson Soc ddo 29,1990, 1-3 municiranje s potrebami in problemi Cmih klientov; hkrati pa so Cmi ljudje imeli obCutek, da so ideje socialnega dela oddaljene od njihovih interesov in problemov. Tudi tukaj je zgodovinska dimenzija ključna za razumevanje razmer. Ideje in jezik tradicionalnega socialnega dela je formulirala buržoazna družba, kjer je bilo Število črnega prebivalstva zanemarljivo. Suženjstvo in imperij sta prispevala k degradirani podobi črncev kot blaga ali divjakov. Ta rasističen stereotip so opevali v ljudski kulturi in v pesmi music hallov. Pritok črnih priseljencev v Britanijo po letu 1945 ni kdove kako zajezil plime rasizma. Bolj verjetno je, da bodo ostali brez dela ljudje azijskega in karibskega rodu, kot beli ljudje. Na sploSno črni ljudje ne igrajo pomembne vloge v izvajajnju socialnih uslug. Ocenjujejo, da v Združenem kraljestvu ni več kot 300 kvalificiranih črnih socialnih delavk in med Šestindvajsetimi člani C.T.C .-a je leta 1986 sedela le ena črna oseba. Nevidnost črne stanke v tradiconalni socialni politiki in tradicionalnem socialnem delu se ravno tako odraža v radikalni teoriji. V večini marksisitičnih pogledov na družbeno transformacijo so bile dileme glede organiziranja razredne akcije v mnogorasni družbi s Številčnim črnim podrazredom komaj omenjene. Marksistična socialna delavka modeme družbe se sooča z istimi osnovnimi problemi kot njen tradicionalni nasprotni pol; sprejeti jezik in sprejete ideje so očitno nezmožne zagotoviti koristne in prepričljive reSitve problemov, s katerimi se srečujejo. V nasprotju z marksizmom imajo feministične avtorice bolj realistično stališče do vpraSanja rase. To v glavnem kaže na večjo občutljivost feminizma na raznolikost moči v sodobni družbi in Se posebej na simbolično reprezentacijo izkoriščanja,prikrajšanja in zatiranja s pomočjo jezika. Kljub temu se feministkam ni postrečilo pobegniti pred problemi pluralizma in konflikta. Crne feministke so kot rasistične kritizirale poskuse belih feministk, da bi vzpostavile enotno teorijo zatiranja žensk. Zgodovinsko gledano je imel na socialno delo globok vpliv humanizem, t.j. filozofija, da je človek sestavljen iz sploSno naravnih sposobnosti, potreb in hotenj, ki jih je treba razviti pod treznim, racionalnim vodstvom. Sprejete ideje in jezik socialnega dela v tradicionalnih in radikalnih različicah izdatno uporabljajo humanistične pojme. Jezik je nenehno podložen z referencami o 'pripadnosti', skupnih potrebah, obveznostih, pozitivnih in negativnih občutkih, nujni akciji. Se več, socialno delavko postavlja v središče socialnega problema in zahteva od nje/njega,da deluje. To je posebno dobro Soc delo 29,1990, 1-3 Socialno ddo - nemogoCa naloga? 45 vidno v tradicionalnem socialnem delu, tj. Pincus in Minahan karakterizirala socialne delavke kot nosilce sprememb z vero v racionalni pristop k reševanju problemov. Radikalno in feministično socialno delo tudi opisuje socialno delavko kot katalistko,ki povzdigne strankino potlaCeno zavest in zaCne akcijo. Vendar iz tega avtomatično ne sledi, da je tak pristop upravičen. Socialne delavke oblikujejo svoje teorije in politiko okoli problema Človeškosti,dilema pa je, da zahteve strank niso standardizirane, ampak enkratne in konkretne. VeČina ljudi v naSi družbi se definira bolj po tem,kako se razlikujejo od ostalih, kot po tem, kako so si podobni. Življenje zaznavajo kot fragmentarno, nekontinuirano, nestabilno in podvrženo nasilnim spremembam, tj. trg propade, gotovine je malo in zgubijo delo. Zdi se, da jih nasilje kriminala, jedrsko orožje, stavke, terorizem,rak in problemi okolja, obkrožajo v nedojeitiljivi verigi brezosebnih groženj, ki jih ni mogoCe nadzorovati. Ko se pokaže, da je vsakdanje življenje tolikih ljudi oCitno negotovo in tvegano, je jezik "skupnih potreb' in kolektivnih odgovorov kaj verjetno sliSati oddaljen. Vendar pa je prav ta rez med jezikom in pomenom, reprezentacijo in akcijo v osrCju kulturne krize sodobnega socialnega dela. Središčnega pomena za naS razgovor je, da se takoj obrnemo na spreminjajočo se naravo družbe, v kateri poteka sodobno socialno delo. Ponovno moramo preveriti, kakSni so v sodobni družbi odnosi v socialnem delu .To naj bi bil integralni dd naSega delovnega načrta. DODATEK 2 Okvir za obCantko vk^uCevai^je Po Seebohmovem poročilu leta 1968, ki je poudarilo pomembnost decentraliziranega in multidisciplinamega pristopa k socialnim službam, so v oddelkih za socialno delo bolj poudarjali teritorialno zasnovane delovne teame. Zadnjih nekaj let smo lahko opazovali velikanski premik od centralistične politike . Ideja,da bi zakonodajni patemalizem deloval,je bila diskreditirana tolikokrat, da je neverjetno, da Se kdor koli v parlamentu sploh verjame v to. Ceje Seebohm dal zeleno luC skupnostnemu razvoju, pa so ga sprejele odprtega srca le redke socialne službe. Ijeta 1982 je Barclayev odbor 46 D. Gibson Soc ddo 29,19vi). -3 priporočal 'skupnostni pristop', in koje to storil, je priznal, da ni storil dosti več,kot da je ponovil priporočilo Seebohmovega odbora, ki je priporočal,da je treba omogoCati ljudem, da razvijejo svoje lastne naCrte, politiko in usluge. To je velik podvig. Vsebuje povsem razliCen pristop k socialnim službam. Glede na razpravo, ki seje razvila v Jugoslaviji, bi rada ugotovila, kaj implicira demokratično participativni model za izobraževanje in usposabljanje. Denimo, da se je javna ustanova odloČila, da bo zaCela s P'olitiko vključevanja javnosti. Kako bi lahko v praksi ocenili, ali smo dosegli učinkovite rezultate? Morda lahko pogledamo možen okvir za občansko participacijo. Izhodišče mora biti razvoj novih spretnosti. To pomeni delovanje s skupinami kot tudi s posamezniki bolj na podporne kot na direktivne naCine. Vključuje tudi uCenje, kako bolj sodelovati, ne pa (v nasprotju s patemalistiCnimi moddi) hierarhično delati. V odnosu med tistimi, ki lahko ponudijo spretnosti,in ljudmi,s katerimi delajo, mora priti do temeljne spremembe. Učinkovit dialog med ustanovo, socialnimi delavkami in ljudmi na terenu ni samo sredstvo za razvijanje ustreznih služb, ampak je tudi potreben, da postando demokratične. Le tedaj bodo službe, ki so demokratično strukturirane, načrtovane in izvajane, odsevale definicijo potreb, ki jo bodo o svojih potrebah postavili ljudje sami in se spreminjale v skladu z njo. Po diskusiji o teh sploSnih vodilih poglgmo na to praktično. Predlagam tde teme - seznam ni dokončen, je le podlaga za diskusijo. (a) vključevanje ljudi od samega začetka; (b) prevzemanje obveznosti - ustanove morajo biti pripravljene, da delujejo glede na rezultat >idjuCevanja javnosti; (c) skromna pričakovanja - poziv k skromnim začetkom; (d) skupno razvijanje spretnosti in učenje; (e) implikacije sredstev - ustanove bodo morale zagotoviti prostor in čas za nove pristope, kot tudi denarne fonde in druga sredstva za ukvarjanje z novim delom in za vzdrževanje starega; (f) pravice in jamstva - enakopravnost v participaciji in uslugah; (g) samopomoč in samoupravljanje - to dvoje mora biti skupaj; (h) participacija in moč - ali lahko presežemo neenakosti in dosežemo parterstvo med občani in službami. Soc delo 29,1990, 1-3 Socialno ddo - nemogoCa naloga? 47 V jedrv ditkušijeje moč Vendar pa mora biti razprava o blaginji. Se zlasti o osebnih socialnih službah,Sele vključena v politično razmišljanje in v teorije moči. Ko bomo razumeli vpraSanja moči,bomo tudi spoznali, kakSni so naSi potenciali za spreminjanje: to nam bo tudi pomagalo razumeti in spraševati se po omejitvah, s katerimi se soočamo. Prevedel: Vito Flaker Dr. Doreen Gibson je socialna delavka in profesorica na Teeside Politehnični visoki Soli, Oddelek za administrativni in socialni Studij, Middlesbrough, Velika Britanija. SOCIALNO DELO IN UPRAVUANJE V INOVATIVNIH DEJAVNOSTIH* Kako naj se socialni delavci u4>osobijo za management^ in kakSna temdjna stališča naj imajo ustvaijalni ddavci na socialnem področju? Manud Luis Lopez Za Belgijo je danes značilna množica novih organizacij, ki se pojavljajo v mrežah skupnostnega življenja. Hkrati na socialnem področju nastajajo Številne nove oblike delovanja kot odgovor na spremembe v družbi. Tem oblikam dela in organizacijam bomo namenili naSo pozornost. Ce se ne omejijo na pasivno '^omoč pri obravnavi" za nadrejene organe, so po naSem mnenju sposobne poživiti asociativno življenje, ki je pogoj za približevanje participativni, ne le delegatski demokraciji. Nove iniciative bomo najprej postavili v sploSni okvir asociativnega gibanja (I). Po obSimem in globalnem pregledu bomo usmerili pozornost na upravljalsko vlogo (imenovano tudi "managerska"), ki jo danes pričakujemo od socialnih delavcev. Zakaj je potrebno, da se le-ti začnejo ukvarjati z managementom in kakSen izobraževalni program naj jih za to usposobi (П)? Končno se bomo vpraSali, kako je mogoče - ne glede na zunanje okoliščine, ki lahko olajšajo ali zavrejo inovacije - socialne delavce spodbujati k inovacijam. Ali bi bilo to mogoče doseči tako, da bi proučili temeljna stališča, ki so značilna za plodne in inventivne ljudi? Morda bi lahko na ta način pri socialnih delavcih spodbudili domišljijo, da bi se lahko uveljavili kot strokovnjaki, nosilci razvojnih projektov (Ш). Obstaja drug svet, vendar je v tem. D y a un autre monde, mais il est dans celui-ci. Paul Eluard 1. Inovativnost in asodativno ži^jef\je 1.2e drugje smo poskusili pojasniti, da nas v Belgiji in v drugih deželah ECS na socialnem področju najbolj preseneča naglo Siljenje tradicionalne funkcije socialnih služb in dejavnosti. Zdi se nam, da smo priče pospešenemu odpiranju socialnega sektorja. Ali ni "partnerstvo" v obliki sodelovanja in usklajevanja, ki seje razvilo med različnimi sektorji, javnimi in privatnimi, v okviru asociativnega življenja ali gibanja, eden od izrazov tega odpiranja? Soc Ddo 29,1990, 1-3 Socialno ddo in upravijanje... 49 Dejansko že od začetka krize opažamo Številne nove načine dopolnjevanja in izražanja socialnega. V to sfero so poleg tradicionalnih delavcev na socialnem področju (socialni delavci, vzgojitelji, animatorji) prodrli drugi poklici, ki so vnesli pravo eksplozijo domišljije; pomislimo npr. na mlade arhitekte, ki se zanimajo za oživljanje mest ali za boljSe razmerje med prebivanjem in prebivalci; na inženirje, ki so pripravljeni v teh časih krize v industriji prevzemati socialne odgovornosti; na zdravstvene delavce, ki so začeli skrbeti za določen del prebivalstva; na profesorje telesne vzgoje, ki organizirajo različne vrste taborov in usposabljanja in pri tem pogosto združujejo prosti čas in razno obnavljanje znanja; na politična in socialna gibanja, ki se ne trudijo le dojeti in izraziti teženj prebivalstva, ampak nastopajo kot pravi voditelji njegovih prizadevanj; na iniciativne skupine, ki hočejo razviti turizem v določeni regiji in pri tem prevzemajo pomembne animatorske naloge; na združenja prostovoljcev, ki mnogim nudijo možnost uddežbe v življenju skupnosti in prevzemanja odgovornosti itd. 2. Kriza ima gotovo negativne posledice, vendar nas tudi prisili in to je njen pozitivni vidik (čeprav ga dojemamo Sele v manjSi meri), da se domislimo doslej neznanih načinov izražanja povezanosti med ljudmi. Ali to pomeni, da razcvet ustvarjalnosti obljublja nastanek modelov, ki bodo ns socialnem področju sčasoma ustvarili nove sposobne organizatorje strokovnih ukrepov? Danes Se ne moremo vedeti, kateri profesionalni modeli bodo sposobni upoštevati izkustvo na kraju samem. Vendar je pomembno ugotoviti, da se svet združevanja in povezovanja, v okviru katerega nastajajo nove izkuSnje, nesluteno razvija. To je toliko bolj presenetljivo, ker evolucija poteka v svetu, za katerega je značilen individualizem in ki naj bi se - kot pravijo - zatekal v intimnost družinske celice. 3. Ker po zakonu de facto povezovanj ni obvezno prijavljati, se moramo omejiti na to,da navedemo nekaj Številko "nepridobitnih združenjih"(NZ).^ To seveda pomeni, da je pojav združevanja podcenjen. Kajti Številke, ki se nanaSajo na NZ - kakor so značilne - lahko samo ilustrirajo "združevalni (asociacijski) boom". Tako se je v Belgiji Število NZ v prvih enajstih letih krize (od 31. 12. 1973 do 31. 12. 1984) dvignilo s 30.425 na 52^65, kar pomeni porast 73%. V 12 letih (od 1973 do 1986) je bil porast 98% in v 14 letih (od 1973 do 1987) kar 108% (63217 NZ, zabeleženih 31. decembra 1987). 50 M. L Lopez Soc Delo 29,1990,1 -3 Dve najnovejši Studiji omogočata boljSe razumevanje tega, kar pokriva "netržni sektor",^ in njegovega pomena v belgijskem gospodarstvu. Prva prihaja s strani Nacionalnega sveta za delo. Druga je prospektivna Studija Kredietbanke, ki je najmočnejša banka v flamskem delu države. Po teh Študijah je bilo leta 1986 skoraj 30% zaposlitev v nepridobitnem^ sektorju, medtem ko jih je bilo leta 1973 le 20%. Tako se v Številkah izraža pomen tega novega pojava na socialnem področju. 4. Očitno je moral tak porast združevanja sprožiti nastanek vrste publikacij,bodisi tehničnih,sploSno informativnih,evalvacijskih ali kritično analitičnih. Opozarjamo tudi na zanimivi Popis (Repertoire), ki na sociografski način predstavlja Številne dosežke,razvrščene po sektorjih. Istočasno je vlada valonske regije (Executif de la Region Wallone) ustanovila sekretariat za socialno gospodarstvo (Secretariat de l'économie Sociale). Ustanovitev sekretariata, vključenega v cilje "politike socialnega gospodarstva v Valoniji", je bila jasno utemeljena: 'Todjetja socialnega gospodarstva se odzivajo na obstoječe potrebe". Spopadajo se z različnimi družbenimi problemi, ki se jih kot takih ne lotevajo nobena druga podjela. Zaposlujejo določeno Število oseb, ki se jih prepogosto ocenjuje kot 'manj učinkovite, sposobne ali zmožne*, ker so preživele posebne težave (nezaposlenost, invalidnost, kronična bolezen itd.); prizadevajo si za povezan razvoj skupine ljudi, kraja ali pokrajine, izdelka; uvajajo nove načine delovanja skupnosti, tako da razvijajo večjo povezanost vseh dejavnikov razvoja pri upravljanju in vodenju podjetja." Nameni teh združenj so najrazličnejši: znanost, umetnost, književnost, filozofija, religija, razvedrilo, vzgoja, izobraževanje, popularizacija (vulgarisation), socialna pomoč (oeuvres sociales). Sport, telesna vzgoja, turizem, varstvo kulturnih spomenikov in naravne dediščine, politika, patriotizem itd. Vsi ti tipi združenj, razen - znamenje časa - organizacij z domoljubnimi cilji, se množijo. Od leta 1984 dalje najbolj naraSča Število združenj,ki imajo socialne cilje. Razvoj združevanja je tako pomemben, da so organizacije s tega področja danes predmet Številnih seminarjev, kolokvijev in kongresov. Enega teh seminarjev je organizirala univerza v Liègeu leta 1985. Značilen je njegov naslov: "NZ, kritična evalvacija uspeha". 5. Tak uspeh je moral spodbuditi pozornost bank. Priloga, ki jo je časopis Le Monde 29. januarja 1988 posvetil združenjem, navaja: "Odnosi med združenji in bančnimi ustanovami,ki so bili dolgo težavni,če so sploh Soc Ddo 29,1990, 1-3 Socialno ddo in upravijanje... 51 obstajali, se množijo. Kdo bi si bil mogel zamišljati ljubimkanje med bankami in združenji? Se včeraj so banke zaničevale združenja, katerih računi so se jim zdeli iluzorni. Združenja pa so bila nezaupljiva do bankirjev, tako kot so bila dolgo nezaupljiva do vsega, kar je bilo povezano z denaijem, vendar je v zadnjih petih letih prislo do pomembnega zbliževanja. Vsaka banka danes meni, da je stvar ugleda, da ima svojega specialista za to področje in da nudi usluge, prilagojene združenjem. Združevalno gibanje pa se vedno več ukvaija z vpraSanji svojega upravljanja in iSče različne vire financiranja. (...)" Ker je država zmanjšala svoje finančne obveznosti do združenj, je nastalo ugodno ozračje za 'poroko iz razuma* med sicer tako radičnima partnerjema. Belgijske banke gredo po isti poti kot francoske, pri čemer predhodno preverjajo težo in pomen netržnega sektorja v gospodarstvu. Tako v že omenjeni Studiji Kredietbanke avtor analize poroča, da bodo potrebe po uslugah blaginje naraSčale zaradi določenih sprememb v sestavi prebivalstva. Avtor verjetno misli na take dejavnike, kot so pospeSeno staranje prebivalstva, pomembno znižanje deleža porok, strmo naraščanje deleža razvez, porazno veliko Število oseb, ki, izključene iz sveta dela, veljajo za "družbeno nekoristne." ^ Vplivna skupina pri La générale de banque je izdala publikacijo, ki "se obrača na vsa nepoklicna združenja, dejanska združenja^ in nepridobitna združenja", in jim ponuja vrsto nasvetov pravne, davčne in računovodske narave. V bančnih krogih drugih evropskih držav naletimo na podobna prizadevanja. 6. V okviru združevalnih gibanj predstavljajo prostovoljne in poklicne aktivnosti dva enako tvorna dementa družbenega življenja. Včasih so ta dva tipa intervencij hoteli ločevati, toda ugotavljamo, da se prostovoljne pobude pogosto izkažejo kot spodbude za nastanek delovnih mest za profesionalce. Poleg tega bi zunaj prostovoljnega dela, ki je naravni izraz baze, profesionalci lahko ostali brez povezav, ki jih vežejo na resnične izzive socialnega življenja. Nasprotno pa bi morali prostovoljci brez profesionalcev prevzemati tveganje ciljev, ki se neprestano odmikajo, katerih struktura se spreminja inje nekonzistentna,in katerih metode so negotove. Zato profesionalci pogosto prevzamejo Stafetno palico prostovoljcev ah delajo skupaj z njimi. In končno, kdo bi v utrjevanju inovacij in razvoja sploh lahko z gotovostjo določil,kakSen delež pripada enim in drugim? Taksno soodvisnost je bilo opaziti zadnja leta v Belgiji pri določenem 52 M. L Lopez Soc Delo 29,1990,1 -3 Številu projektov. Tak je bil primer vrste specialnih služb pomoCi po telefonu. Nastale so, da bi pomagale osamljenim ali obupanim osebam, potrtim ali tistim, ki so samo željni CloveSkih stikov. VeČina teh služb je izSla iz hkratnega ali zaporednega sodelovanja med prostovoljci in profesionalci, npr.: Tele-sprejem, Tele-evangelij, Tele-starSi, SOS-samota, SOS-mladina, Center za preprečevanje samomorov itd. Na enak način so bili ustanovljeni informacijski centri za različne probleme: Za probleme žensk (Tnfo-ženske"), za probleme družine Cinfo-družina"), za mladino, za pravna vpraSanja, za narkomanijo,za informacije o domovih,za gluhe, za pare, za informiranje ob rojstvu, o zdravju in boleznih,o posvojitvah, o dojenju, o stanovanjih,o homosdcsualnosti,o psihiatričnih vprašanjih, za starejSe,za vdove, itd. Včasih take službe privedejo do organizacije prostorov za sestajanje, kot so Babdkot,Le Baratin C'Sirokoustnež"), Ženska kavama itd. Enak "meSani" izvor imajo projekti, kot so Služba pomoči umirajočim. Služba za razvedrilo hospitaliziranih otrok v pediatriji, Borza oblačil in igrač, Varstvo prehodov (čez cesto), Sola domačih nalog. Projekt mostov med generacijami: sposobnost in modrost starejših v službi dinamizma mladih, Starti mestne četrti za sprejem otrok po Soli do vrnitve njihovih starSev, animacija v domovih upokojencev med popoldansko rekreacijo itd. n. bovitivne dqavncfti iieqo manageije 1. Eksplozija združevanja je vse presenetila. Najprej nihče ni pričakoval, da bo kriza povzročila nastanek tolikerih novih dejavnosti. Potem smo ugotovili, da so te d^avnosti nastale zaradi mobilizacije v bazi, kjer so se dejavnosti prostovoljcev in profesionalcev prepletle in tesno povezale, (^chel Hansenne, ki je bil tedaj belgijski minister za zaposlovanje in delo, je to jasno izrazil: "Morda je to eno od protislovij družbe, v kateri živimo: v izredno velikem Številu primerov je prav kriza omogočila iskanje socialnih inovacij v naSi družbi. Ce objektivno pogledamo, za koliko novih socialnih potreb je v zadnjih desetih letih poskrbda javna oblast (država), lahko skoraj z gotovostjo rečemo, da za nobeno. Ogromne večine novih projektov niso izvedle strukture, ki bi to morale storiti, ampak lokalne oblasti, nepridobitna združenja, lokalna pobuda, ki je tem iniciativam pomagala z 'začasnimi spe- cialnimi kadri* ali 'tretjim krogom dela*. To je nov položaj." 2. Razen tega so bili do krize vodilni delavci različnih organizacij socialnega dela uslužbenci,zdravniki,sociologi,psihologi,duhovniki,ljudje Soc Ddo 29,1990, 1-3 Socialno ddo in upravijanje... 53 "dobre volje"... Toda ob tako naglem naraSCanju združevanja so se morali socialni delavci hote ali nehote, sami improvizirano preleviti v upravnike ali vodje. Rekli smo "improvizirano", kajti nihče jih ni pripravil na te vloge. Saj niti ne sodijo v njihov poklicni delokrog. Vendar jim je bil management neobhoden, da so lahko delali na tem področju, naj so vodili službe, ki so jih sami organizirali, ali pa so se odzvali zahtevam in potrebam drugih organizatorjev. Na ta način so morali socialni delavci - dotlej usmerjeni k odnosnim vidikom - hitro osvojiti socialno-ekonomska znanja, računovodstvo, pravna znanja in znanje s področja javne uprave, upravljalske informatike, stikov z javnostjo in celo marketinga. Hkrati so Sole za socialno delo hitro prilagajale svoje programe novim razmeram v skupnosti. Ves ta sektorje torej treba upravljati. Pripomniti moramo, da seje s "transferom pričakovanj", na kar v začetku ni nihče pomislil, potreba po upravljanju razširila tudi na druge tipe služb, ne samo na čisto inovativne. Tako je npr. ministrstvo za socialne zadeve in zdravstvo Francoske skupnosti v Belgiji leta 1989 v okviru svojih kadrovskih pristojnosti izdalo dokument, v katerem navaja sposobnosti, ki jih mora imeti animator kulturnega doma ali kulturne dejavnosti. Od sedmih zahtevanih sposobnosti in znanj, so samo tri taka,ki se običajno pripisujejo socialnim delavcem. Stiri pa imajo bolj značaj upravljanja. Za Francijo veljajo analogne ugotovitve, kar zadeva porast aso- ciativnosti v zvezi z novo vlogo managementa v delokrogu socialnih delavcev. Tako je časopis Le Monde v svoji ekonomski in socialni bilanci za leto 1988 naslovil enega od svojih člankov: "Socialni delavci se preusmerjajo k upravljanju." 3. Po naSem mnenju je socialni management danes nujen iz več ra- zlogov: - Najprej zato, ker poteka socialna pomoč najpogosteje preko organizacij. Ali bodo socialni delavci lahko dokazali svojo sposobnost in učinkovitost, je odvisno od tega, kakSno je upravljanje v organizacijah. - Javne oblasti vedno bolj nadzirajo skrbno uporabo sredstev, ki jih dodeli skupnost. - Razumevanje managementa in izobrazba s tega področja omogočati socialnim delavcem, da se lažje vključujejo v podjetja. V podjetjih bodo lahko prispevali k razumevanju upravljanja človeSkih virov. - Opaž-^.no že zahteve po socialni službi, prilagojeni 'Evropi brez 54 M. L Lopez Soc Delo 29,1990,1 -3 notranjih meja" po letu 1992. "Enotni akt" 0'Acte Unique), ki je zaCd veljati 1.7.1987,nalaga državam Evropske skupnosti,da hkrati z uvedbo velikega trga 1992 okrepijo tudi socialno kohezijo. Vendar je kolokvij, ki ga je na poziv Evropske komisije septembra 1985 izvedla Transeuropean Policy Studies Association, prikazal nasprotje med pomenom socialnega varstva kot elementa evropske koncepcije življenja v družbi na eni strani in Šibkostjo strukture politike socialnega varstva na drugi strani. Pozneje je, kot vemo, marca 1989, evropski parlament jasno potrdil svojo voljo (238 glasov proti 34 in 9 vzdržanih), naj se hkrati razvijata socialna in ekonomska Evropa. Julija 1989 je parlament to podkrepil, ko je natančno doloCil,da "^e treba dati socialnim vidikom enak pomen kot ekonomskim". To lahko grobo prevedemo takole: ekonomskega napredka ni brez socialnega. Izhajajoč s tega staliSCa se moramo vpraSati: ali so socialni delavci usposobljeni za povezovalno vlogo, to je vlogo posrednikov, ki omogočajo izmenjavo informacij med odločujočimi in uporabniki javnih uslug? Ce ne bodo mogli ustrezno prevzeti take vloge, tvegamo, da bo to privedlo do Evrope dveh hitrosti: na eni strani Evrope privilegiranih, informiranih in bogatih,ki jim bo omogoo;na pomoč na vasi na Slovenskem, ЦхЉЦапа, Gorenje Muta 1979 MILOŠ A VUE VIO, M., Socijalni rad između preispitivanja, negacije i reafirmacije, Soc. politika 2/1988, str. 5-14 RU2ICAJ4., RAPOSA-T AJNSEK, P., VOJNO VIC, М., Prostovoljno ddo in druge oblike samoorganiziranja ljudi kot sestavni del socialne politike. Socialno с/еУо,25,1986/1 ROTHMAN, J., Three Models of Community Organization Practice, v: Strategies of Community Organization: A Book of Readings, ur. Cox, E., Eriich, J., Rothman, J. in Tropman, E., F.e. Peackock publishers Itasca 1972 SVETLIK, I., Prestrukturiranje družbenih dejavnosti - predStudija, IB - revija za planiranjç,XXl, 1987,8-9 Pavla RapoSa TanjSd«. je viSja predavateljica na ViSji Soli za sodalne delavce v Ljubljani. BREZ PRIHODNOSTI? - BREZ PRETEKLOSTI! (Ponovno) odkrivanje korenin v socialnem ddu Joadiim Wider Vse kaže, da socialno delo kot razvijajoča se stroka in nastajajoča znanost posveča premalo časa in morda tudi premalo spoštovanja zgodovinski refleksiji. Z redkimi izjemami bi lahko rekli, da je videti,kakor bi se socialni delavci in predvsem Študentje bali pogledati nazaj; kakor da bi se jim lahko dogodilo kot Lotovi ženi v biblijski zgodbi; ko seje obrnila, je videla za sabo Sodomo in Gomoro. Kdo se želi obračati nazaj? Dve uničevalni svetovni vojni, na primer,in možnosti za tretjo,ki bi lahko bila tudi zadnja, so morda upoštevanja vredni razlogi za resignacijo, ki jo imenujemo "brez prihodnosti". Ali ima lahko odsotnost vizije prihodnosti svoje nasprotje v manjkajoči ali zavrnjeni preteklosti, kamor sodijo tudi znanje in spoznanja o navidezno majhnih, vendar pomembnih začetkih? Zelo na sploSno lahko rečemo, da ne moremo obvladovati sedanjosti in stopati v prihodnost, če se ukvarjamo predvsem s preteklostjo. Po drugi strani pa: kako lahko določamo in dosegamo dlje, če ne poznamo začetkov? Ali lahko obstaja reka brez izvira? Domnevam, da je v celostnem pogledu na socialno delo časovna dimenzija pomembna in da doslej Se ni bila deležna ustrezne pozornosti. Povezanost preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v holističnem pojmovanju ni tako očitna, kot je očitno na primer eno od temeljnih prepričanj v socialnem delu o soodvisnosti posameznika in njegovega socialnega in fizičnega okolja. Lahko bi ugovarjali, da ne moremo spremeniti ničesar v preteklosti in se torej s tem nima smisla ukvarjati. Vendar, v tem je hkrati lahko tudi možnost, da se iz preteklih izkuSenj učimo, in to upanje je osnovni namen tega mojega prispeviw. Nadaljevati želim v treh stopnjah: če je moja domneva, da od zgodovine socialnega dela iz razumljivih razlogov nimamo veliko koristi, pravilna in je Se manj smiselno govoriti o mednarodnih in medkulturnih razsežnostih, kaj naj torej rečemo o teh razlogih (I)? Katere so tiste zanimive misli in razvojne etape v zgodovini socialnega dela, ki jih je vredno preveriti (П)? Kako lahko zgodovino socialnega dela ali vsaj njegovo razvojno perspektivo koristno uporabimo in oživimo v izobraževalnih programih (Ш)? 70 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 Tragedije preteklosti so morda, kot smo že rekli, eden od glavnih razlogov za zavračanje pogleda nazaj. NemSki izraz za zgodovino je "Geschichte" (to je "Geschehenes"), nekaj, kar se je bilo zgodilo. Morda je ravno v Nemčiji stopnja zgodovinskega pritiska odigrala in Se igra pomembnejšo vlogo kot drugod. Dolga leta je trajalo, preden smo lahko kritično pretehtali naSo preteklost, pravzaprav se ta proces Sele začenja (Otto, Sunker 1989). Socialno delo se vedno ukvarja s trpljenjem, nezadovoljstvom. Zares boleče je spremljati te plati življenja. Se zlasti, če so se nesreče pravicar dogodile in so preprosto nerešljive. V taksnih časih se vsa pozornost obrne na sedanjost in je usmerjena k boljSi prihodnosti Jkar je popolnoma razumljivo. Kadar hiSa gori, je najpomembnejše gaSenje plamena, preprečevanje pride na vrsto Sele kasneje. Izgleda, da gre pri socialnem delu za natanko isto dilemo, ko iSčemo ravnotežje med kurativnimi in preprečevalnimi ukrepi. Od samih začetkov je bilo socialno ddo bolj odzivno v tem smislu, da je moralo reagirati na obstoječe socialne bolezni bolj kot pa preprečevati socialne probleme s pomočjo vnaprej predvidenih ali načrtovanih aktivnosti. Ob mojem iskanju zgodovinskih korenin naSega poklica so mi praktiki vseh starosti, na raznih področjih dejavnosti in iz različnih držav, povedali, da ob vsakodnevnem zahtevnem delu ne morejo niti razmišljati o tem, da bi zapisovali vse, kar bi utegnilo biti koristno za kasnejSe presojanje. Preveč je ognjev, ki jih je treba pogasiti! To sem odkril,ko sem se pogovarjal s kolegi, ki so zbežali pred Hideijevim fašizmom po letu 1933 in poskušali preživeti v svojih novih domovinah; in ponovno, ko sem jih spraSeval o tem, kako so pomagali spet vzpostaviti socialno delo v Evropi po koncu Svetovne vojne (Wieler,1987). Zelo podobne odgovore sem dobil, ko sem se pogovarjal s socialnimi delavci v begunskih taboriščih 'ljudi s čolnov" v Aziji pred nekaj leti,in ko sem se povezal s kolegi, aktivnimi pri sodobnih programih za begunce v različnih državah. In to Se ne pomeni, da sploh ni gradiva za zgodovinsko osvetlitev, temveč da ne vidimo in morda sploh ne moremo zlahka videti socialnega dela v razvojni perspektivi. Poudarek na "tukaj in zdaj" v nekaterih manj analitično usmerjenih problemskih prijemih ima prav gotovo svoj razlog in utemeljitev. Na sploSno vključuje koncept integracijo preteklosti, kot je na primer "posedovanje izkuSenj in problemov" ali "obžalovanje izgub" itd., vendar se lahko napačno Soc ddo 29,1990, 1-3 Brez prihodnosti? - Brez preteklosti! 71 razumqo,ee jih gledamo ozko in na funkcionalen ali pragmatičen način ob reševanju problemov posameznika. Ce izraz jemljemo dobesedno, res lahko zavaja. Lahko celo izpade, kakor da preteklost sploh ne more biti koristna. Pogosto je mladim ljudem težko kritično presojati in sprejemati preteklost, ki jo doživljajo bolj kot breme kakor pa izziv. To sem opazil kot Student socialnega dela v tujini, posebej pa to vem iz lastnih izkuSenj nemškega socialnega delavca, ki je bil v času druge svetovne vojne otrok. Čeprav je lahko problematično, moram poudariti,da je nemSka zgodovina tudi moja osebna zgodovina. Razume se, da se za mlade Studente in praktike "pravo socialno delo" začenja z njimi in z njihovo generacijo, in na nek način je to prav. Domnevni dogodki kažejo na to, da socialna pravičnost Se po vseh teh letih ni uveljavljena in da je v časih recesije, ko so socialni skladi zmanjšani in trg delovne sile natrpan, vsa energija usmerjena v krepitev sodobne države. Izgleda, kot da mora vsaka generacija začeti na startu in ponavljati vse napake, ki so bile stoijene pred tem. Alice Salomon, ena od pioniijev socialnega dela in prva predsednica Mednarodne zveze Sol za socialno delo (IASSW), se je izpostavila konfliktu, ko je pred več kot Šestdesetimi leti zapisala: "mladi ljudje dandanes iSčejo etične vrednote v bolj neodvisnih in samostojnih noU-anjih soočanjih. Običajno nimajo občutiu za tradicionalne vrednote. Medtem ko so včasih Študentje potrebovali pomoč, da so se otišli spon, ki so jih ovirale v njihovem razvoju, se morajo danes spoprijemati s svojo dediščino in preteklostjo. Pogosto imajo tudi različne vrednote in standarde; vendar so na sploSno prav tako zahtevni v svojem moralnem mišljenju in ravnanju, kot so bile prejšnje generacije." (Solomon, 1958, 232;). Se več je razlogov, zaradi katerih ne moremo koristneje uporabljati zgodovine v naSem poklicu, vendar pa nam poudarjanje pomanjkljivosti ne bi smelo preprečevati pogleda nazaj, saj je vse pomanjkljivosti mogoče odpraviti. Zakaj bi bilo vendarle vredno spoznati naSo poklicno zgodovino? П. Ko ste se odločali, ali naj bi se udeležili te mednarodne konference, ste morda sami sebi ali v pogovoru s kolegi govorili o razlogih za udeležbo. "Ali socialni delavec resnično potrebuje takSna srečanja, takSne 72 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 konference? Danes smo na sploSno kritični do teh konferenc celo znotraj držav. Sprašujemo se. Ce rezultati opravičujejo porabljeni Cas, energijo in denar, ki ga udeleženci vložijo. To je Se bolj poudarjeno, kadar gre za mednarodne kongrese. Nujno je ugotoviti, koliko so lahko zares učinkoviti za socialne delavce." (Salomon, 1928,496). Morda nas preseneCa, da so bile te besede zapisane pred veC kot Šestdesetimi leti. Ugotovimo pa lahko, da so se socialni delavci že dolgo spraševali o smislu teh konferenc. Cemu služijo, razen temu, da se sreCamo s starimi in novimi kolegi v lepih krajih, kakrSen je Bled v Jugoslaviji? Eno od osrednjih vpraSanj, ki ga zasledimo v dolgi zgodovini mednarodnih kongresov, je povezano s trajnim svetovnim mirom. VeČina mladih kolegov in Studentov povezuje mirovna vpraSanja v socialnem delu z aktualnim mirovnim gibanjem osemdesetih let. Korenine so mnogo globlje in glede na to, da se o tem le redko jasno govori, bi želel to nekoliko podrobneje obrazložiti. Na enem največjih mednarodnih kongresov socialnih delavcev, ki je bil v Parizu leta 1928, deset let po prvi svetovni vojni, je Alice Salomon, zavedajoč se posledic vojnega uničenja, spomnila socialne delavce na osrednje vpraSanje: "Na vseh področjih, ki jih poskuSa urejati socialni delavec, na področju zdravja,izobraževanja, moralne odgovornosti, blaginje za vse, je možno dosegati rezultate le, če vlada mir med ljudmi in narodi. Ni je stvari, ki bi bolj ovirala cilje socialnega dela, kakor sta nesloga in vojna. Vojna uničuje vse, kar socialni delavec poskuSa zagotoviti... To je razlog, zaradi katerega morajo biti socialni ddavci prvi,ki si pri ustvarjanju mednarodnih odnosov prizadevajo za ohranitev miru." (Salomon, 1928,4%). V Parizu seje srečalo 5000 ljudi in to je bil začetek obetavnega razvoja. 'Quinzaine Sociale" je imela sekcija za izobraževanje v socialnem delu. V tej sekciji je Martinus Moltzer, nizozemski delegat, predlagal poseben forum učitdjev. Leto kasneje je bil v Beriinu ustanovljen Mednarodni komite Sol za socialno delo (sedaj IASSW) in pred nekaj meseci smo praznovali 60. obletnico Fachhoschule für Sozialarbdt und Sozialpädagogik Berlin 1989. Leta 1932, na visku svetovne ekonomske krize, so udeleženci Mednarodne konference za urejanje naselij (International Settlement Conference, op. prev.),ki je zrasla iz naselitvenega gibanja v Angliji in Združenih državah, bili zelo zaskrbljeni zaradi nevarnosti nove vojne, na kar opozarja naslednji sklep: Soc ddo 29,1990, 1-3 Brez prihodnosti? - Brez preteklosti! 73 "Ciani 4. mednarodne konference za urejanje naselij... so globoko zaskrbljeni nad naraščajočimi in destruktivnimi pojavi nezaposlenosti, zlasti med mJadimi ljudmi^. Ne morejo spregledati dejstva, da je mednarodni antagonizem temdjni vzrok tega zla. S posvetovanji so priSli do prepričanja, da je skupna odgovornost za to človeSko nesrečo pomembnejša od obstoječih konfliktov... Sklicujejo se na temeljni pomen varnosti za naSo skupno usodo." (Mednarodna nasditvena zveza, 1932,9). Ta posebna mirovna prizadevanja nedvomno pomenijo začetek postavljanja mostov med narodi in kulturami. Kot kaže najnovejši pregled zgodovine Mednarodnega sveta za socialno varstvo (ICSW), so bile mednarodne konference na različnih področjih socialnega varstva že okoli leta 1850. Prizadevanje za mir je bilo ves čas glavna motivacija v razvoju mednarodnega socialn^a dda (Blankenburg, 1988). V zgodovini socialnega dela je dobro znana povezanost z ženskim gibanjem. Manj znano pa je,da so nekatere od ustanoviteljic socialnega dela, ki so se borile za svoje lastne pravice ter so jih vodili znanje in izkuSnje težkih socialnih krivic, bile vključene v konkretne aktivnosti, da bi preprečili nevarnost vojne. Jane Adams, dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 1931, je morda najvidnejša predstavnica naSega poklica na tem področju. Ne le da je, skupaj z drugimi ženskami, poskušala preprečiti vojno leta 1914, tako da je uporabila svoje zveze in vpliv na podobno angažirane feministke, socialne delavke in pacifistke v tujini,da bi skupaj preprečile izbruh vojne. Čeprav ti napori tedaj niso bili uspeSni,jih lahko jemljemo za temelj in izkuSnjo,iz katere se lahko učimo. To je prijem, ki ga je morda potrebno nekoliko spremeniti, vendar pomeni, da zanesljivo nismo na začetku nekega nepotrebnega procesa! Naj opozorim Se na holistično usmeritev v socialnem delu, ki se pogosto ocenjuje kot dokaj svoboden razvoj teorije socialnih sistemov in del sploSne sistemske teorije. Ta način pojmovanja in obravnave kompleksnega socialnega sistema in socialnih problemov kot soodvisnih pojavov je nov v smislu vse večje diferenciacije in ni presenetljivo, da so socialni delavci sprejeli izziv z odprtimi rokami. Ta odprtost ima največ opraviti z dejstvom, da so se pionirji socialnega dela srečevali z zapletenostjo socialnih problemov v času, ko so ustrezne družboslovne znanosti dajale le fragmentarne in delne odgovore. Približno ob prelomu stoletja, ko so se po vsej Evropi in Severni Ameriki ustanavljale Sole za socialno delo, so se njihovi programi izredno hitro Sirili, ta ekspanzija pa je bila bolj posledica 74 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 nujnosti kot odločitve. Praktiki so imeli izkustveno znanje - zlasti iz obiskov na domu - o raznovrstnosti problemov, ki so prizadevali posameznike, družine, skupine in cde segmente družbe. Te ženske so že v zelo zgodnjem obdobju razvoja socialnega dela spoznale, da obstoja teh problemov ne moremo pripisovati le posameznim vzrokom. Najpogosteje so ugotavljale finančne, psihološke, medicinske, vzgojne, pravne in druge probleme v isti družini. Zato je bilo treba zagotoviti ustrezno znanje z vseh teh področij. Posledica je bila, da so se programi Sirili, in upam si trditi, da Številni "novi" koncepti ali prijemi, ne glede na to, ali jih poimenujemo sistemski, holistični,ekološki, multidimenzionalni ali multifaktorski,integrativni ali kon-tekstualni,izhajajo iz podobnih,če ne enakih temeljnih odkritij. V tem smislu je holistično pojmovanje v socialnem delu novo le glede na njegovo diferenciacijo, prečiSčenost in terminologijo. Socialno delo je že skoraj od svojega nastanka samo po sebi holističen prijem. Specifično sistemsko mišljenje je imelo morda najpomembnejši vpliv na razvoj dela z družinami. Delo z družino, kar lahko z gotovostjo trdim za Nemčijo, je edinstven prispevek socialnega dela uporabnim družboslovnim znanostim. "Fami- lienfürsorge" (poseben pojem socialnega dela za delo z družino) je bilo po prvi svetovni vojni ključno vpraSanje, celo gibanje (Baum, 1927), in temdjne raziskave različnih vidikov družinskega živdjenja so bile opravdjene na tako imenovani 'Ženski akademiji" v Beriinu, dokler tega niso nacisti prepovedali (Hecker, 1984). Naj opozorim Se na dve drugi vpraSanji, ki so jih postavljali že v prejšnjem stoletju in se danes uresničujejo v teoriji in metodologiji socialnega dela. Oboje je tesno povezano s (ponovnim) odkrivanjem zgodnjega naselitvenega gibanja. Švicarska kolegica Silvia Staub-Bernasconi je opravila poglobljeno raziskavo razvoja Hull House v Chicagu, pregledala raznolikost starih in sodobnih prijemov za oblikovanje teorije socialnega dela in ugotovila, da lahko raznovrstno delo Jane Adams služi za temelj teorije socialnega dela - kot teoretični okvir kakor tudi kot teorija za prakso. Ne morem tukaj navajati podrobnosti, toda očitno je, da je predstavljalo delo Jane Adams in njenih sodelavk zelo diferenciran prijem za reSevanje individualnih,skupinskih, skupnostnih in družbenih problemov. Hull House je pravkar praznovala 100- letnico ustanovitve in njen arhiv Se vedno nudi konceptualni in tudi praktični temelj za danaSnji razvoj (Staub-Bemasconi 1989). Vsekakor je to izziv tudi za druge socialne delavce iz Evrope, da resno pretehtajo to presenetljivo Soc ddo 29,1990, 1-3 Brez prihodnosti? - Brez preteklosti! 75 (ponovno) odkritje, ga pregledajo in prilagodijo potrebam evropskega razvoja. Povezave so očitne, ko se spomnimo, da je naselitveno gibanje nastalo v Evropi s Toynbee Hallom okoli dokov vzhodnega Londona, če smo natančni. V kolikor nam ne uspe vzpostaviti teh medcelinskih povezav, se lahko zgodi,da se bomo soočali s podobnimi problemi, na kakrSne smo naleteli ob premalo pretehtanem prenosu metod socialnega dda v Evropo po drugi svetovni vojni. Odpor do klasičnih metod socialnega dela s posameznikom, s skupino in skupnostnega socialnega dela , ki so se v glavnem razvile v angloameriskih Šolah za socialno delo, je Se vedno očiten v kontinentalni Evropi. Prihaja pa do zanimivih sprememb v sprqemanju in uporabi teh metod. Na sploSno je veljalo, da seje po časovnem zaporedju najprej razvila metoda socialnega dela s posameznikom, nato socialno delo s skupino in nazadnje skupnostno socialno delo. To Široko sprejeto stališče se v zadnjem času temeljito preveija. Z zgodovinsko raziskavo, usmerjeno k istemu cilju kakor Staub- Bernasconi,je C. Wolfgang Müller iz Berlina poskuSal "razbiti mit" o tem, da se je sistematično delo v naSem poklicu začelo s socialnim delom s posameznikom. Glede metodologije je priSel do podobnih ugotovitev, da so zgodnje kolonije v Evropi in Severni Ameriki delovale po skupnostni metodi, ki je vključevala pomoč posameznikom, kakor tudi skupinam in so bile usmerjene tudi k družbenim spremembam (Müller 1988). Te klasične metode so se dolgo poučevale kot ločeni prijemi, ki jih je često spremljalo veliko razpravljanj med učitelji in praktiki o tem, katera od metod je najbolj (najmanj) pomembna. Z odkritji Müllerja in Staub- Bernasconijeve so morda metode 'izenačene" in bodo, upajmo, tukaj v Evropi ocenjene z odprtimi in kritičnimi očmi. Naslednja stopnja bi lahko bila integracija teh metod. "Integrativni prijem",ki je,na kratko, povezava vseh klasičnih metod v kombinirani prijem, je bil predstavljen Evropi (tj. Specht and Vickery 1977), toda izgleda, da doslej Se ni padel na preveč plodna tla. Menim, da stara nasprotovanja iz obdobja po drugi svetovni vojni glede prenašanja metod socialnega dela Se niso povsem odpravljena. Očitno je naSe poznavanje zgodovine in izobraževanja za socialno delo omejeno, tako v naSih 'lastnih" državah, v Evropi in drugje in je zelo pogojeno s specifičnimi socio-ekonomskimi in političnimi razmerami. Prepričan sem, da se je socialno delo vsepovsod dinamično razvijalo. Imamo tudi že prve poskuse primerjav različnih sistemov. Da bi dobili vpogled, 76 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 prilagam seznam Sol za socialno delo, ki so delovale po svetu 2e pred letom 1933 (naslednja stran). Svetovni vodic za izobraževanje v socialnem delu (IASSW, 1974) in sodobni vsebinski opis izobraževanja za socialno delo v 21 evropskih državah, Izobraževanje za socialno delo v Evropi (Brauns, Kramer, 1986) dajeta zanimiv vpogled v zgodovino različnih nacionalnih sistemov. Ob vsem tem pa se zastavlja vpraSanje, zakaj je zgodovinski oziroma razvojni vidik lahko koristen. Ш. HiSa ali katerakoli zgradba, ki naj bi trajala, vzdržala nevihte in druga tveganja, mora imeti trdne temelje, dobro osnovo. Morda je treba natanCno pomisliti glede postavitve temeljev, Se preden se zaCne "stvarno delo". To je tudi v socialnem delu vpraSanje pregleda stanja,kakrSno je pred načrtovanim delom. Upajmo, da naslednjih primerov ne boste razumeli kot negativne utemdjitve gornjega. Družbeni aktivisti, vključno s socialnimi delavci, so se zelo trudili, da bi naSli lokacijo za center za načrtovanje družine v nekem satelitskem mestu. Na razpolago so bili ustrezni prostori v osrednjem trgovskem centru. Pogajanja so bila zapletena, teijala so veliko Casa in energije in nazadnje, po veC mesecih prizadevanj in razočaranj,so bili prostori najeti,opremljeni in zagotovljeni dobri kadri. Kazalo je, da je cilj dosežen. Center so odprli z navdušenjem in velikimi pričakovanji. Toda nobena stranka ni prisla! Čakanje je trajalo cele tedne. Center so morali zapustiti in so ga ponovno ustanovili na drugi lokaciji, tokrat z veCjim uspehom. Kaj seje zgodilo? NihCe ni zanesljivo vedel, vendar so namigi iz soseske kazali na to, da "nihče ne želi obiskovati ustanove za uravnavanje rojstev in druge občutljive zadeve, če se nahaja v trgovskem srediSCu, kjer ga lahko vsakdo vidi". To je slab primer in Študentje me grajajo, ko jim povem, da se to verjetno ne bi zgodilo pri "Mc Donald'su". Ugotovimo lahko, da je celo ob najboljših namenih, velikem navdušenju in ob zelo jasno zastavljenih ciljih,dokaj negotovo, ali bomo dosegli cilj,ne da bi skrbno pretehtali temelje, na katerih gradimo. V podjetništvu se tak način imenuje tržna raziskava. Potrebujemo dobro analizo problema in možnosti, kar zahteva skrben pregled temeljev. Na naslednji strani prikazujemo tabelo Sol za socialno delo, ki so obstajale do leta 1933; po Alice Salomon, Izobraževanje za socialno delo. Sociološka razlaga, temdjeCa na mednarodnem pregledu,uredil Mednarodni Soc ddo 29,1990, 1-3 Brez prihodnosti? - Brez preteklosti! 77 komite Sol za socialno delo (Ziirich, Leipzig: Veriag für Recht und Gesdlschaft, 1937, str. 265). 78 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 Drugi kratek primer z mednarodnega podroCja: Ko so se nemSka združenja socialnih ddavcev, od katerih sta bili dve ustanovljeni v letih 1916 in 1917,ponovno poskušala združiti,da bi imela večji vplivna političnem področju, jim to ni uspelo. Smiselno bi se bilo posvetovati s kolegi iz drugih držav, ki so bili pri združevanju poklicnih organizacij uspeSnejSi. Enaka osnovna situacija (pomanjkanje poklicne moči zaradi razdrobljenosti potencialov), kakrSna je danes v Nemčiji, je obstajala tudi drugod. Bistvo tega je, da se lahko učimo iz uspešnih izkuSenj, če nas vodi naSa zgodovinska radovednost. Ob domnevi,da se lahko učimo iz preteklih izkuSenj in tudi, da so mnogi - če ne kar vsi - danaSnji socialni problemi povezani z medkulturnimi in mednarodnimi konflikti, bi predlagal vključitev taksne vsebine (začetne in kontinuirane) izobraževalnih programov, ki bi vključevali zgodovinsko ali razvojno perspektivo posameznih predmetov. Močnejše poudarjanje zgodovinske razsežnosti nam lahko pomaga odpraviti Široko sprejeto gledanje, iz razumljivih razlogov predvsem med Studenti, da se pravo socialno delo začenja z vsako generacijo znova. Spoznanje, da nismo na samem začetku, lahko poveča naSe sposobnosti za preučevanje vnaprej predvidenega. Zgodovinski vidik lahko tudi olajSa premik pozornosti od kurativnega k preventivnemu delovanju. Pogled se lahko dobesedno razSiri,če vsaka generacija socialnih delavcev stopi na ramena prejšnje generacije. Na ta način lahko preprečimo napake, ki jih Številni starejši kolegi mimo priznavajo. Znanje in priznavanje poklicne zgodovine je za razvoj poklicne identitete nujnost; iz korenin tega poklica je tekel sok motivacije, energije, identifikacije in istovetnosti. Seveda pa potrebuje drevo za rast debla in razvoj vej, listov, cvetja in plodov osnovno energijo, ki je največ prihaja po koreninah. Le redko se zavedamo zapletenosti njihove podzemeljske mreže. Upam, da sem z nekaterimi idejami in dogodki, ki sem se jih dotaknil, spodbudil nadaljnje iskanje v tej smeri. V zadnjem času se pojavlja precej literature, ki osvetljuje zgodovino socialnega dela kot poklica in socialnega varstva kot področja sploSne blaginje. Kakor v primeru zgodnjih naselitvenih gibanj, se ne bomo o preteklosti le učili, temveč lahko z njeno pomočjo pridemo do novih spoznanj, ki jih tako nujno potrebujemo danes, ko mnogi izmed nas ne vidijo bodočnosti. Prevedla: Vida MiloSevič Socddo 29,1990, 1-3 Brez prihodnosti? - Brez preteklosti! 79 Literatura: BAUM, M.: Familienfürsorge;Beñin, 1927 BLANKENBURG,M.:/níernaí/ола/е Wohlfahrt;\Jrsprunge und Entwic- klung des ICSW. Deutsches Zentralinstitut für soziale Fragen, Beriin, 1988 BRAUNS, J. in Kramer, D., V: Social Work Education in Europe. A Com- prehensive Description of Social Work Education in 21 European Countries; Frankfurt/Main, 1986 FACHHOCHSCHULE für Sozialarbeit und Sozialpädagogik Berlin, 60 Jahre lASSW - International Association of Schools of Social Work - Eine Festschrift. Berlin, 1989 HECKER, M.: Sozialpädagogische Frauenarbdt, Soziale Arbeit 4/ 1984, str. 208-216 INTERNATIONAL Assodation of Schools of Sodai Work: World Cuide to Social Work Education; New York, 1974 Bericht über die IV. Internationale Settlement-Konferenz; INTERNA- TIONAL Federation of Settlements Social Welfare Archives Minneapolis, Minnesota, USA; MÜLLER, C. W.: Wie Helfen zum Beruf wurde. Vol. 1. Wanheim, Basd, 1988 OTTO, H. U. in SUNKER, H., v: Soziale Arbeit und Faschismus, Frankfurt, Main, 1989 SALOMON, A.: Die Bedeutung internationaler Kongresse für die Soziale ArheHWeutche Zeitschríñ für Wohlfahrtspflege, 1927 - marec 1928, Str. 495-4% SALOMON, A.: Education for Social Wor/c; A Sociological Interpretation Based on an International Survey.Zürich,Leipzig, 1937 80 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 SALOMON, A.: Die Wohlfahrtsschule in der sozialen Entwicklung unserer Zeit, Hans Muthesius, ed., Alice Salomon, Die Begründerin des sozialen Vrauenberuh in Deutschland. Köln, Berlin, 1985, str. 228-239 SPECHT, H. in VICKERY, A.: Integrating Social Work Methods, London, 1977 ST AUB-BERNASCONI, S.: Jane Addams - Pioneer Theoretidan of Social Work and Her Significance for Social Work Education Today; v: Fachhochschule für Sozialarbeit und Sozialpädagogik Berlin, ed., 60 Jahre LASSW - Intemadonal Association of Schools of Social WorA, Berlin, 1989, Str. 27-46 WIELER, J.; Er-Innerung eines zerstörten Lebensabends; Alice Salomon während der Ar5-Ze/i (1933-1937) und im Еж7 (1937-1948); Darmstadt, 1987 Dr. Joachim Wieler, mag. socialnega dela, je profesor socialnega dela na EvangelistiCni visoki Soli v Darmstadtu,Nemčija. SISTEMSKI NAUK O SOCIALNEM DELU Peter Ulsd Rad bi vas vpeljal v temeljne zamisli moje pravkar konCane knjige "Sistemsko socialno delo, Praktični učbenik za socialno svetovanje". Pred seboj imate pregled vsebine, iz katerega je razvidno, kako je knjiga v osnovi sestavljena in kaj vsebuje v posameznostih. V uvodnem delu predstavljam, prvič, kaj je treba v osnovi razumeti s pojmom "nauk o socialnem delu", in drugič, kaj posebej s "sistemskim" naukom o socialnem delu. Slednje opisujem v glavnem delu v treh delih: v nauku o nalogah, nauku o sredstvih in nauku o metodah. Pojem "socialno delo" se v okviru tega nauka reduktivno izenaCuje s pojmom "socialno svetovanje". Socialno svetovanje pomeni ambulantno socialno delo pri reSevanju socialnih problemov. Je prvo izmed glavnih področij celotnega poklicnega podroCja "socialno delo". Drugo glavno področje je "socialna pedagogika". S slednjo se ta knjiga ne ukvaija. Prav tako ne s socialnim skupinskim delom ali socialno-strukturalnim in socialno- kultumim delom (delo s skupino, projektno ddo,socialna animacija). S pojmom "nauk o socialnem delu"razun\em praktično teorijo poklica, ki socialnemu delavcu pojasnjuje, kaj je njegova poklicna naloga,s kakšnimi sredstvi razpolaga in iz Cesa sestoji metodika socialnega dela. Pravi nauk o socialnem delu ima tri bistvene značilnosti. Prvič, usmerjen je k praksi - izhaja iz praktičnih poklicnih izkuSenj in je namenjen osvetljevanju in določanju realne prakse socialnega dela. Drugič, je speciGCen za socialno delo; socialno delo pojmuje iz njega samega in se s tem izogne usodnim poklicnim nesporazumom, ki nastajajo tam, kjer se teorija socialnega dela utemeljuje na konceptih, ki ne izhajajo iz socialnega dela (na primer terapevtski, pedagoški,sociološki, juristiCni). In tretjič,;e koncentriran nau/c; določa osredje socialnega dela in daje s tem lastno osrednjo teorijo socialnega dela; obilica potencialnega, za socialno delo relevantnega znanja seje reducirala na tisto, ki je za socialno delo tipično, in se stopila v stvarno koherentno, sistemsko celoto. Socialna stvarnost je v strukturalnem in dinamičnem pogledu sistemsko organizirana. Času primeren, optimalen nauk o socialnem delu torej uporablja teorijo o socialnih sistemih. Mišljenje in delovanje v socialnem delu koncipira v temeljih in primarno v sistemskem načinu gledanja. To je sicer na področju abstraktne teorije socialnega dela že blizu vsakdanji resnici, vendar tisto, kar pomeni sistemsko socialno delo v konkretnosti in 82 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 posameznosti - torq na področju praktične teorij e,kolikor ¡e meni znano. Se ni bilo nikjer predstavljeno pregnantno, popolno in sistematično.Teonja socialnega dela s posameznikom je ostala doslej edini praktični koncept socialnega dela, ki je (kljub svoji čisto parcialni uporabnosti) koherenten in prepričevalen. Vendar se je, kolikor vemo, razkrojil v nekakšni eklektično- pluralistični ponudbi terapevtskih metod, tako da danes na področju poklica sodalnega dela prevladuje nekakSna teoretska anarhija. Taksno stanje pomeni stisko. Vrnitev k sodalnemu delu s posameznikom vsdcakor ne pride v poStev. Močno je določeno s psihoanalizo in temdji na neki linearni osnovni koncepciji, ki je usmerjena k stranki. Izhajajoč iz nje ni mogoče povsem dojeti zapletene resničnosti socialnega problema in prav tako ne razviti ustrezne koncqjcije za reSevanje problemov socialnega dda. Ce pa ždimo napraviti prav to, moramo model terapevtskega socialnega dela (za katerega velja, da je v njegovem okviru na najuglednejšem mestu delo na primerih - casework) nadomestiti z modelom "sistemskega socialnega dela". Moj nauk o socialnem delu daje takSno, s socialnim sistemskim konceptom praktično določeno teorijo poklica. V nadaljevanju osvetljujem tiste momente, ki tvorijo sistemski značaj nauka. To je mogoče, zaradi časovne omejitve, opraviti le sumarno. Pri tem bi rad poudaril, da celovit nauk o socialnem delu, kakor bi ta moj hotel biti, tudi če zastopa predvsem sistemsko mišljenje in delovanje, vendar vsebuje Številne elemente, ki niso posebno sistemski. Za mnogovrstno prakso socialnega dela ne obstaja vseobsegajoča dogma. Sistemski način gledanja nikakor ne zanika spoznanj dela na primerih (casework), ampak jih postavlja v drugačen, SirSi okvir in jih po tej poti - in v tem sta njegova smisel in vrednost - relativizira in modificira. 1. V imeri nauka o nalogah socialnega dda SploSna naloga socialnega dela je reSevanje socialnih problemov. Pri tem sem pojem "socialni problem" opredelil tako, da natančno označuje to, s čimer se socialni delavci dejansko ukvarjajo v svoji poklicni realnosti. "ReSevanje socialnih problemov" je torej terminus technicus na področju socialnega dela. Za sistemski nauk o nalogah socialnega dela je značilno troje: A) Socialni problem se v sistemsko-teoretski perspektivi reSevanja Soc ddo 29,1990, 1-3 Sistemski nauk o socialnem delu 83 sodalnih problemov kondpira kot funkcionaliziranje socialnih problemskih sistemov. B) Pojem stranke se temeljito revidira, tako da se ukineta potrebnost stranke in osredotočenost na stranko. C) Sodalno ddo se obravnava kot družbena instanca, ki mora prispevati k funkdoniranju obsežnega makrosistema družbe. Ad A. Sistemsko-teoretske perspektive Za socialno delo je odločilna sociološka sistemska teorija, v srediSču katere stoji "socialni sistem". Poleg konstrukta "socialni sistem" obstajajo (po Talcottu Parsonsu,na katerega sistemsko teorijo se opiram) Se tri druge sistemske kategorije: organizem, osebnost in kultura. Predpostavil sem, da osnove sociološkega sistemskega mišljenja poznate in zato tukaj navajam le tiste tri sistemsko-teoretske perspektive, ki so odločilne za sistemsko- teoretski nauk o sodalnem ddu, oziroma njihove glavne poudarice. Prva je pripadnost sistemu. Vsak človek pripada sodalnim sistemom, na primer svoji družini, podjetju, za katerega dela, svoji Športni zvezi, bolnišnici, v kateri živi kot bolnik. Kot socialno bitje človek neizogibno potrebuje sistem in je sistemsko določen. Sistemsko usmerjeni socialni delavec vselej povprašuje po sistemskih pripadnostih ljudi, s katerimi ima opravka. Po eni strani si prizadeva, da bi izolirano osebo integriral v primerni socialni sistemski kontekst,po drugi strani pa,da bi osebo,ki je pod trdim, obremenjujočim vplivom prekomerne sistemske določenosti, v nekaterih okoliščinah osvobodil ali celo reSil iz sistema (na primer iz skupine kriminalcev ali neprimerne varstvene institudje). Druga sistemsko-teoretska perspektiva, ki je velikega pomena v socialnem delu, je sistemska ñinkcionalnost. Disfunkcionalen socialni sistem ne dduje niti smisdno niti namenu ustrezno, bodisi zato, ker je nepopoln (na primer zaradi bolezni katerega izmed pripadnikov sistema), ali ker udeleženci (na primer starSi in otroci) sodelujejo med seboj na napačen način, ali končno, ker ddujejo drug proti drugemu. Ko je pred socialnim problemom, sistemsko orientiran socialni delavec vpraSa po taksnem funkcijskem izpadu, takSni manjkajoči funkciji, taksnem funkcijskem konfliktu v tistih socialnih sistemih,ki jim pripadajo v problemu udeležene osebe. V tretji za socialno delo relevantni perspektivi, v smislu sistemskega odnosa, so tri oblike sistemske disfunkcionalnosti videti kot negativen sistemski odnos med dvema (ali več) socialnima sistemoma: kot manjkajoči 84 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 sistemski odnos (na primer med podjetjem ddodajalca in zavarovanjem ob nesrečah delojemalca), kot namenu tuj sistemski odnos (na primer med psihiatrično kliniko in družino bolnega, kadar se slednjemu stanje zaradi načina tega sistemskega odnosa in njegove bolezni izboljša) ali kot sistemski konflikt (na primer med sodnim uradom in institudjo terapije). V SirSem sistemskem horizontu je mogoče tak negativen odnos med različnimi socialnimi sistemi obravnavati tudi kot (obširen) disfunkdonalen sistem. Za sistemsko socialno delo veljajo sistemske povezave, v katerih je socialni problem na nek način kompletiran kot "problemski sistem". Sistemsko usmerjeni sodalni ddavec vidi svojo nalogo v tem,da problemski sistem funkcionalizira. S tem pripelje samega sebe, svojo institucijo ter praviloma druge osebe in socialne sisteme v (pozitivni) odnos s problemskim sistemom in tako ustvari nek "sistem reSevanja problema". Ad B. Pojem stranke Dokler teorija socialnega dela ohranja tradicionalni pojem stranke, vztraja pri linearni osredotočenosti na stranko. Socialni delavec je pri tem v povsem posebnem odnosu do določene, s problemom obremenjene osebe in poskuSa ddovati tako, da bi problem r^il predvsem skozi ta ekskluzivni odnos s stranko. Tudi če se dodatno zanima za "faktorje okolja", ostane konceptualno fiksiran na stranko in končno ujet v dvostranski odnos "^az in moja stranka" ter i bližje in drugi dalje. Mnogo bolj si prizadeva,da bi priSel v stik z vsakim udeležencem v problemu, s katerim je pač v čim Soc ddo 29,1990, 1-3 Sistemski nauk o socialnem delu 89 bližji kakor tudi v primerni oddaljenosti. Bližina mu omogoCa osebno vplivanje na odnos, oddaljenost pa mu daje manevrski prostor za ravnanje in mu preprečuje, da bi se identificiral s stranko. Taksno identificiranje (velika nevarnost klientno-centrirane drže!) bi iz samega socialnega delavca napravila udeleženca v problemu, vsekakor tam, kjer je socialni problem hkrati socialni konflikt. NaCelo interpozicije mora socialni delavec upoštevati posebno v zaCetni fazi primera. Nosilci problema - naj bodo to udeleženci v problemu ali tretji - ga redno poskuSajo ganiti s svojimi apeli za pomoC in s pričakovanjem, da bo zavzel držo ene izmed vpletenih strank. Tq moCi sugestije za vpletanje v krog nosilcev problema se mora socialni delavec zoperstaviti. V nasprotnem primeru izgubi ali pa si že vnaprej zmanjSa možnost, da pride v vsestransko priznano interpozicijo med uddeženci v problemu (ki jih v zaCetnem Času Se sploh ne pozna vseh). Samo s takSne vmesne pozicije pa lahko deluje učinkovito in sistemsko usmerjeno. c) NaCdo komunikacije ( naCéo kontakta) NaCelo komunikacije ali naCelo kontakta pove, da sistemsko usmerjeni socialni delavec iSCe stik z vsemi udeleženci v problemu. Potrpežljivo in vztrajno si prizadeva priti v stik z osebami, ki so v problemu udeležene in se skuSajo temu stiku izogniti. Edino tako lahko pride do vpogleda v socialno sistemske povezave, ki so za problem relevantne, in si omogoCi vključevanje in povezovanje z vsemi za reSevanje problema pomembnimi udeleženci v problemu. Ce se mu to posreCi,je razumljivo,da ima največje možnosti za uspeh,pri tem,da pozitivno spremeni problemski sistem. d) Naedo instnimenulne (konduktivne) definicije problema Nadaljna značilnost sistemske metodike socialnega dela je konduktivni moment definicije problema v socialnem delu. Definicija problema je v sistemskem socialnem delu v celoti instrument za ravnanje; zato govorimo o metodičnem principu instrumentalne defínicijeproblema. "Konduktivna" je, ker povezuje v celoto, Ce je le mogoCe, vse za raSevanje problema pomembne osebe (to so stvarno uddeženi v problemu in potencialni pomagajoči tretji), glede na skupno dojemanje problema in skupno za mi sel/koncept njegove reSitve. 90 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 S tem ko za problem pomembna oseba sprejema definicijo problema,se spremeni v osebo, ki je v reSitvi udeležena; s&j ima definicija socialnega problema povsem operacionalni pečat; določa ddne cilje in opravilne korake v reSevanju problema in tako daje vsakemu udeležencu naloge ravnanja. Ce se socialnemu delavcu posreči resnično instrumentalna, torej operacionalna in konduktivna definicija problema, je s tem ustvaril temelj sistemskega procesa njegovega reSevanja, da, s tem je že storil dober del sistemsko operacionalizirajočega dela. e) Sodalno-dudoiko naCdo Da je socialno sistemsko mišljenje vtkano v "socialno-ekoloSko" načelo ravnanja, se razume že samo po sebi. Izraz socialno-ekoloSko uporabljam samo za socialno sistemske vidike, ki jih je mogoče obravnavati kot "naravne". Socialno-ekoloSko načelo vsebuje dve osrednji metodični maksimi socialnega dela. Prvič, socialni delavec mora v svojem delovanju za reSevanje problema aktivirati, krepiti, podpirati in funkcionalizirati primarno obstoječe socialne mreže ter tistim udeležencem v problemu, ki jim trdna socialna mreža manjka, le-to vzpostaviti, če je le mogoče v njihovem življenjskem kontekstu (maksima aktiviranja naravne socialne mreže). Pri tem prihaja do posebnega izraza in pomena krajevna socialna ukoreninjenost človeka, kajti mikrosistemska medsebojna razmena,za katera gre, imajo večinoma konkreten, jasno omejen krajevni prostor. Druga socialno-ekoloSka maksima zapoveduje socialnemu delavcu, da posega v naravna socialna medsebojna življenjska razmerja zadržano in skrbno in samo toliko, kolikor je to v danih okoliščinah nujno (maksima najmanjšega možnega vpletanja) f)NaCelo pogajanja Povsem centralno in fundamentalno za sistemsko socialno delo je načelo pogajanja. Le-to zahteva prednost pogajanja pred vsemi drugimi načini opravljanja socialnega dela. Sistemsko usmerjeni socialni delavec k socialnemu problemu pristopa predvsem s pogajanjem. Vselej poskuSa iz udeležencev v problemu - in prav tako iz tretjih, ki so za reSitev problema pomembni - napraviti udeležence v pogajanju. Temu ustrezno vidi svojo Soc ddo 29,1990, 1-3 Sistemski nauk o socialnem delu 91 stvarno vlogo v tem, da jih usmerja v motivirano problemsko pogajanje in v organizirane pogovore za pogajanje. Predvsem si prizadeva problemsko relevantne osebe zbrati za pogajalsko mizo tako, da problem in njegovo reSevanje obravnavajo med seboj neposredno. Kjer to ni mogoče, se obravnava posredno s pomočjo kakega vmesnega človeka kot posrednika - z njimi, ali bolje: med njimi. Tako v prvi kot tudi v drugi obliki socialni delavec nastopa kot aktivni posrednik. g) NaCdo foddovary« Enako pomembno za sistemsko socialno delo je načelo sodelovanja. Lotevati se reSevanja problemov sistemsko nujno pomeni, da socialni delavec skuSa sodelovati z vsemi za problem pomembnimi tretjimi. (Pojem "sodelovanje" uporabljam posebej in izključno za medsebojno sodelovanje s tretjimi, ne pa za tiste, ki so vproblemu udeleženi). Sistemsko usmeijeni socialni delavec vselej skuSa sodelovati s tistimi,ki so v določenem problemu že dejavni ali pa bi lahko Se bili dejavni tretji. Socialni delavec se zaveda, da se brez njihove pomoči najpogosteje ne bi mogel kompleksno in torej dovolj učinkovito vključiti v njihov socialni problemski sistem. Prizadeva si aktivirati vse sile, ki morda Se niso aktivirane, in usklajevati njihova prizadevanja in delovanje v smeri skupnega cilja. h) Naedo odpiraiiija problenna K temu Se eno napotilo glede načela odpiranja problema. Tudi to temelji na sistemskem konceptu. Z izrazom "odpiranje problema" posebej opozarjam na določene tehnike ravnanja, ki jih uporablja socialni delavec tedaj, ko se socialni problem trdovratno zapira pred rešitvijo. Socialni delavec poskuSa - tako rekoč kot metodični ultima ratio - odpreti poti reSitve z eno izmed naslednjih petih taktik: ne dela oziroma ne pomaga več (največkrat nič več), loti se kake s problemom obremenjene osebe, sproži krizo,okrepi negativno,zahteva kaj nemogočega. Teh posebnih ravnanj mi tukaj ni mogoče opisati. Očitno imajo vs? značilnosti paradoksa, ki jim da skokovito moč presenedjivega, kadar jih uporabimo. S tem je mogoče - taksno je upanje socialnega delavca - nek 92 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 disñjnkcionalen socialni sistem, ki ostaja v ravnovesju, stabilizira problem, spraviti v gibanje,ga destabilizirati in torej predrugaCiti. 32. Naäni гаупаф v sodalnem ddu - sistemski vidiki K zaključku mojih izvajanj Se ndcaj pripomb o Šestih načinih ravnanja, na katere se po mojem nauku o metodah ddi dejavnostni spekter socialnega dda. Ta so, kot že rečeno, svetovanje, pogajanje, interveniranje, zastopanje, preskrba in oskrba. a) SVETOVANJE: Dogaja se tam, kjer se socialni delavec z uddežencem v problemu dogovaija o problemu in njegovem reSevanju. V enem svetovalnem pogovoru lahko sodeluje tudi več v problemu udeleženih (npr. starejša oseba s hčerko, ki jo oskrbuje), seveda pa ne sme iti za konflikt ali odnosni deficit. (Kjer se dogaja prav to slednje, ne gre za svetovalni, temveč pogajalski pogovor.) V sistemskem socialnem delu se svetovanje ne koncentrira na osebnost, psiho svetovanca. V srediSču pozornosti so mnogo bolj disfunkcionalni socialni sistemski odnosi,ki ga negativno prizadevajo. Ob tem se vsekakor skuSa dognati, koliko socilani problem sodoloča osebnost, njeno počutje in vederle. Socialni delavec želi razvid "socialno osebnost" svetovanca; to pomeni, da ga Zeli pripeljati do sistemsko funkcionalnega ravnanja. Pri tem gre po eni strani za prilagajanje sistemu, po drugi pa za spreminjanje sistema skozi svetovanca. V intenzivni obliki se sistemsko svetovanje v socialnem delu kaže kot pravi socialni trening. b) POGAJANJE: Pri pogajanju v socialnem delu je socialni delavec v stiku z dvema ali več udeleženci problema in se z njimi o problemu pogaja, o njegovih sodalnih (na primer osebnostnih,pravnih, finančnih) okoliščinah. Tudi tretji se lahko udeležijo pogajalnega pogovora. Obstaja neposreden in posreden način pogajanja - to sem že omenil v tekstu o načelu pogajanja. To načelo, kolikor vemo, postavlja pogajanje v središče sistemske metodike socialnega dela. Ce se vpraSamo, po čem bi prepoznali sistemsko usmerjenega socialnega delavca,je odgovor: po tem,da se pogaja. Celotno njegovo pogajalsko prizadevanje - posebno večstransko angažiranje, ki ga opravlja, in pospeševanje konvergence - nima drugega cilja kot da disfunkcionalni sistem, ki mu pripadajo udeleženci problema, funkcionalizira in da negativne sistemske odnose predrugači v pozitivne. Soc ddo 29,1990, 1-3 Sistemski nauk o socialnem delu 93 c) INTERVENIRANJE: O intervenciji v socialnem delu govorim tam, kjer se socialni ddavec vkljuCi v problemske situacije proti volji enega (ali več) udeležencev v problemu, da bi varoval doveka. Tipični primer za to je ukrepanje proti starSem, ki zlorabljajo otroke. Tudi kadar socialni ddavec za človeka, ki ogroža samega sebe - npr. za kakega psihično bolnega ali senilnega) podvzame ukrepe pomoCi, ne da bi ta oseba s tem soglaSala (bodisi zaradi pomanjkanja volje ali zaradi nasprotovanja), se dogaja 'Intervencija". Ob primeru zlorabe otrok v družini se lepo vidi, kaj je značilno za sistemsko metodiko intervencije. Prvič, v razjasnjevanje problema bo vključen družinski sistem, posebej tudi način, na katerega se integrira v okolju (sorodstvo, sosedstvo, svet dela). Drugič, sistemsko usmerjeni socialni delavec pomaga otroku predvsem s tem, da pomaga družini. K¡ego\i ukrepi prisile (oziroma groženj z ukrepi) merijo na to, da bi predrugačili disfunkcionalen sistem družine. Ne bori se proti starSem, temveč jim pomaga, da bi postali dobri, vsaj sprejemljivi - na primer s tem, da jim preskrbi terapevtske, vzgojne in gospodinjske oblike pomoči, delo, boljSe stanovanje ali drugačno materialno podporo. Dokler mu uspe tako pomagati družinskim članom k znosnejšemu življenju, zlorabljenega otroka ne loči - vsekakor pa ne za daljSi čas - od startev. In tretjič, realistično ocenjuje moč sistema oziroma zmogljivosti s/siema,sposobnost družine držati se skupaj, in odstopi od intervencije,ki sistemu ni dorasla in bi problem le zaostrila. d) ZASTOPANJE: Zastopanje v socialnem delu pomeni, da socialni delavec v kakih pravnih situacijah nastopa namesto koga izmed udeležencev problema ("zastopstvenega klienta") nasproti drugim osebam ("zastopstvenim adresantom"). To dela, ker je to dolžan (na primer pri skrbništvu) ali pa ga je za to stranka prostovoljno pooblastila. Sistemsko usmeijenemu socialnemu delavcu ne gre predvsem za to, da bi v lineamo-strankarskem zastopanju interesov izvlekel maksimum v korist svoje stranke. Mnogo bolj si prizadeva s pomočjo zastopniškega ravnanja uresničiti neko sistemsko reSitev problema, torej vzpostaviti neko socialno pravično razmerje med zastopstvenim klientom in zastopstvenim adresantom. Tudi kot zastopnik pojmuje samega sebe kot posrednika, in če je le mogoče, iSče neko vmesno pozicijo ter si vselej prizadeva sčasoma doseči poenotenje po poti pogajanja. To pa se seveda ne posreči vselej. Toda če socialni delavec vodi pravni boj za svojega klienta pred sodiSčem,tega ne počne na agresiven način, ki ga 94 P.Lüssi Soc ddo 29, im 1-3 s svojim stilom procesiranja vsiljujejo marsikateri odvetniki. Mnogo bolj ravna tako, kot bi bil izvedenec, svetovalni strokovnjak, ki mu gre za to, da se za vse udeležence doseže socialna primernost. e) PRISKRBOVANJE:Kot priskrbovanje (Beschaffung) oznaCujem tisto ravnanje, s pomoCjo katerega socialni delavec nekomu izmed udeležencev problema ali več skupaj spadajoCim (na primer družini) priskrbi denar, kako stvar, izobraževanje, ddo ali kakrSno koli uslugo - bodisi iz instituciji lastnih sredstev ali s tretje strani (od tako imenovanih tretjih). Sistemsko usmerjeni socialni delavec te vrste pomoCi ne opravlja zlahka. Vključi jo v nek obsežen koncept reSevanja problema, ki se nanaSa ne celotni položaj osebe. Priskrbovalna pomoC naj ne bi bila enostavno izravnavanje materialnega primanjkljaja te osebe, temveC usposobitev te osebe - za daljsi čas - da se bo na tak naCin ponovno vključila v družbeni sistem in da bi se mogla sama SnanCno vzdrževati. Predvsem se poskuSa za stranko mobilizirati vire na podroCju naravne socialne mreže. Ne zato, da bi varčevali z denarjem, temveC da bi s pomoCjo socialno sistemskega funkcionaliziranja življenjske situacije prizadetega Človeka v temelju postavili na neko boljSo osnovo. Sistemsko delujoči socialni svetovalec izhaja vselej iz tega, in da bi lahko dosegel ta cilj, tudi za zelo drage priskrbovalne pomoCi c na primer za psihoterapijo, izobraževanje, motoriziranje, pomoC v gospodinjstvu, pravno odvetniško pomoC. O OSKRBOVANJE (Streuung): Za oskrbovanje v socialnem delu gre takrat, ko socialni delavec stoji ob strani kaki osebi pri vsakdanjem premagovanju življenjskih zadev, tako da zanjo opravlja finanCne in druge zadeve, ki se tiCgo njene materialne eksistence, da zanjo sprejema odločitve, ji nudi manjSe usluge pomoCi, pazi na to, kako ji gre, vzdržuje stik in ji je v podporo v osebno pomembnih stvareh. V posebnih primerih priskrbi obsežno oskrbovanje s strani tretjih, bodisi v družinskem ali institucionalnem okviru. Prevedla: Marija Ovsenik in Gabi CaCinovi-VogrinCiC Peter Lüssi je dr. teologije in socialni delavec, vodja polivalentne socialne službe iz Waedenswila v Svici. SOCIALNO DELO MED PRAGMATIZMOM IN TEORETIČNIM EKLEKTiaZMOM MiloMV Milosa\^ević Socialno delo, ki se je rodilo iz praktične potrebe po ukvarjanju s socialnimi problemi, pretežno v institucionalnih okvirih državnih uradov, se je razvijalo ob istočasnih, včasih nasprotujočih si vplivih zahtev stvarne prakse, tujih izkuSenj in vplivov razvitejših dejavnosti. Druga izhodiščna hipoteza je, da je pod vplivom temeljnih funkcionalnih koncepcij socialnega razvoja, ki so prevladovale v času nastanka socialnega dela kot družbene in poklicne dejavnosti, tudi samo socialno delo slonelo na funkcionalnih teoretičnih in metodoloških temeljih. Čeprav je imela marksistična znanost konkretna in opreddjena staliSča o protislovjih socializma kot prehodne faze, je pri oblikovanju družbenih odnosov prevladovala predstava o "zdravi" ali boljsi, nedvomno napredni in humani družbi, v kateri so socialni problemi pojmovani kot ostanki razredne družbe. V taksnih razmerah se socialno delo ni moglo izogniti usmeritvi k deviacijam, "bolnemu", "nenormalnemu". Taksna dominantna usmeijenost socialnega dela je vplivala na njegovo vlogo, vsebino, metode in, kot rezultat vsega tega, na njegov celotni razvoj in dosežke. Ali je "^iomagajoCer sodalno delo lahko dd družbenih sprememb in sodabe revolucije? O naravi socialnega dela lahko, poleg drugega, sodimo tudi glede na njegove cilje in namen. V prevladujočem funkcionalističnem in pozitivističnem konceptu socialnega dela je najbolj tipična njegova lastnost "pomagajoče" dejavnosti. Ne glede na to,ali je profesionalizirano ali ne, institucionalizirano ali prostovoljno, je cilj socialnega dela kot 'pomagajoče" dejavnosti predvsem pomoč posameznikom in družinam pri premagovanju posebih težav ali problemov, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Se več, nekateri znani avtorji trdijo, da je ravno pomoč specifičnost socialnega dela. V naSem socialnem delu se to stališče najbolj izraža v enem od prevladujočih aksioloSkih načel socialnega dda: "pomoč za samopomoč". 96 M. Milosavljević Soc ddo 29,1990, 1-3 Ko se ukvaija imargiiuilraini ikupiiuimi,se sodilno ddo oddaljile od potrd) in vrednot ddavskega raveda Načelo univerzalnosti socialnega dela, tako glede predmeta, ciljev, vsebine, "uporabnikov" kakor tudi glede metod, postopkov in sredstev, bi moralo bid eno od ključnih moralnih načel socialnega dela. Univerzalnost v razmerju do predmeta pomeni predvsem to, da mora socialno delo vedno in povsod upoštevati cdoto in raznolikost človeSkih potreb,celoto izražanja, vzrokov in posledic določenih družbenih protislovij, stanj in problemov. Univerzalnost predmeta tudi pomeni, da se kot področje dejavnosti pojavljajo družba in družbeni odnosi, institucije in strukture, pa tudi deli družbe, družbene skupine, družine in posamezniki. V tem smislu razumemo univerzalnost socialnega dela kot nujnost, da se ukvarja s potrebami, problemi in varnostjo vseh članov kake družbe, ne le selektivno "izbranih" posameznikov ali v najboljšem primeru družin ali skupin, ki jih v skladu z določenimi kriteriji določa nekdo drugi - nosilci družbene moči. Cdo površna analiza predmetno-vsebinske usmerjenosti socialnega dela kaže, da se socialno delo pri nas najmanj ukvarja z družbenimi procesi, odnosi in problemi, da je selektivno glede na prebivalstvo oz. glede na to, katere potrebe in probleme obravnava, in da je v bistvu nominalistično usmerjeno,kar pomeni, da se kot prevladujoči predmet njegove dejavnosti pojavljajo selektivno izbrani posamezniki, ki najpogosteje pripadajo marginalnim družbenim skupinam. Predmetna selektivna,ne pa univerzalna usmerjenost socialnega dela na marginalne skupine ne vpliva le na marginalizacijo samega poklica, temveč tudi na zanj bistveno aksioloSko določenost v smislu "nadzora", "discipliniranja" in "resocializacije" tistih,ki so na obrobju družbenih odnosov, vrednot, "normalnega" in "sprejemljivega" vedenja ipd. Glede na povedano se postavlja vpraSanje, ali ima poglavitni aksioloSki, vsebinski in metodološki cilj socialnega dela v razmerju do prilagajanja posameznikov družbenim normam in sprejemljivim oblikam vedenja enak vpliv kakor nepripravljenost socialnih delavcev, da se prilagodijo, in celo več, da sodelujejo pri uresničevanju in pobudah za socialno spremembo. To je temeljno vpraSanje marksistično zasnovanega socialnega dela, ki je akcijsko usmerjeno in naravnano. S tem je povezano tudi vpraSanje, ali so socialni delavci usposobljeni in pripravljeni za obravnavanje družbenih protislovij in pojavov v razmerah družbene krize. Z drugimi besedami,na Soc ddo 29,1990, 1-3 Socialno ddo med pragmatizmom... 97 kakSen način lahko sodelujejo pri socialni spremembi, ki je pogoj za reSitev družbene krize, v kateri je ekonomska zdo izražena? Tudi pomanjkanje poklicne domiselnosti in radovednosti pri Številnih socialnih delavcih vpliva na predmetno-vsebinsko in metodološko usmeijenost socialnega dela. Ce sklenemo, na marksističnih temeljih zgrajeno socialno delo mora služiti vsem ljudem, sodelovati pri spreminjanju družbenih okoliščin in razmer ter na specifičen način sodelovati pri socialni revoluciji. Z drugimi besedami to pomeni, da se morajo socialni delavd bolj in pogosteje boriti za vlogo načrtovalcev, organizatorjev, pobudnikov, inovatorjev, pomočnikov in nosilcev socialnih sprememb, namesto da pristajajo na vlogo popravdjalcev. Jugoslovansko socialno delo, ki si prizadeva, da bi temeljilo na filozofckih in znanstvenih osnovah marksizma,pogosto pozablja pomembno praktično značilnost, celo tisto, ki je posebnega humanističnega in profesionalnega pomena: v spreminjanje sveta in vsega obstoječega, vključno s človekom kot subjektom in predmetom prakse. S svojim predmetom, vsebino, pa tudi s sredstvi in metodami se socialno delo najmanj ukvarja in veliko vpraSanje je, koliko poskuSa spreminjati človeka in koliko je pri tem uspeSno. Socialno delo kot mlada družbena dejavnost, brez daljSe tradicije v smislu institucionaliziranega in profesionaliziranega socialnega dela, se je razvijalo pod vplivom različnih znanstvenih področij in disciplin. Neizogibno je, da imajo znanstvene, učne in praktične discipline svoje vzore, da uporabljajo spoznanja, zakonitosti in metode že razvitih. Vendar pa, kakor je to nujno in neizogibno na začetku razvoja in oblikovanja dejavnosti ali znanstvene discipline, vodi kasnejša pretirana in prevladujoča uporaba "tujih" izkuSenj k raznim 'izmom": sociologizmu,psihologizmu, formalizmu in normativizmu ipd. S temi ilustracijami ne nameravamo zmanjšati pomena prispevka sorodnih področij in znanstvenih disciplin in Se manj tistih pripadnikov omenjenih poklicev, ki so sodelovali pri konstituiranju in razvoju socialnega dela. Želimo le preprosto pokazati, da načelo integrativnosti in interdisciplinarnosti vodi veklekticizem različnih teoretskih razumevanj, in to nekritično sposojenih z drugih področij znanosti ali dejavnosti,pogoste prav v neverjetnih zvezah. Tako je videti, kakor da je edina posebnost socialnega dela njegov predmet. Glede na to, da se pomen "socialnega" različno razume in opredeljuje, se postavlja vpraSanje, kaj je s to posebnostjo 98 M. Milosavljević Soc ddo 29,1990, 1-3 socialnega dela. Drugače rečeno,kritična analiza teoretičnih,filozofskih in metodoloških temeljev zahteva, da socialno delo odvrže ponoSeno ogrinjalo pogosto že preseženih izkuSenj svojih "sester" po dejavnosti in vsebinah in razvije lastne prijeme, metode in vsebine, ob tem pa ne sme zavračati, temveč mora vključevati spoznanja in metodološki arzenal sodobnih družbenih in humanističnih ved. Različni 'izmi"enostavno predimenzionirajo nekatere vidike ali pa preveč poudaijajo možnosti ndtaterih metod,s čimer odstopajo od načela celovitosti in integralnosti. Redukcionistično razumevanje determinizma socialnih pojavov vpliva na uresničevanje temeljnega načela socialnega dela: preprečevanje pred varstvom. Poenostavljena razumevanja determinizma pojavov, s katerimi se sooča socialno delo, vodijo v redukcionizem določenih prijemov pri obravnavi teh pojavov. Tipičen tak primer je gledanje na preventivo kot preprečevanje vzrokov določenih pojavov. Pustimo ob strani dqstvo,da je determinizem pojav, vezan na človeka zaradi medsebojnih vplivov različnih vzrokov in pogojev, vključno s taksnimi, ki so iracionalni, nespoznavni in neujemljivi. Preventiva mora izhajati predvsem iz možnosti človekove zavestne intervencije v družbene procese in odnose ter v lastno bit. Vsak prijem v socialnem delu, ki ni dinamičen, kakor tudi vsak evolucijski, da ne govorimo o tistih, ki so v bistvu fatalistični,onemogoča preventivo celo takrat,kadar dopuSča možnost delnega "reformističnega" posega v družbene odnose in procese. Druga pomembna omejitev pri uporabi preventivnih prijemov je povezana s statističnim pojmovanjem vzročnosti socialnih pojavov in problemov. Socialno delo, vendar ne samo le-to, praviloma obravnava družbene pojave statično in v povprečju. Največji del energije socialnih in drugih strokovnih delavcev se običajno porabi za ugotavljanje "stanja". Tudi kadar poskuSa spoznati kako kontinuiteto, se socialno delo običajno usmeri nazaj v preteklost. Čeprav drži, da brez spoznavanja preteklosti ne moremo vstopati v bodočnost, je brez projekcij bodočnosti preteklost lahko v napoto. Pri razumevanju vzrokov in Se bolj pri možnostih intervencij v socialno "tkivo" opažamo določen fatalizem, kar vpliva na globalne pristope h konkretnim problemom. Glede na to, da socialni delavci pogosto niso sposobni ali pripravljeni vplivati na spreminjanje družbenih odnosov, procesov in situacij, postaja to zanemarjeno področje njihovih aktivnosti. To Soc ddo 29,1990, 1-3 Socialno ddo med pragmatizmom... 99 imenujemo fatalizem, ker nemoč ali nesposobnost za posege v družbeno situacijo, posebno poudarjena s stališči o "nezgodnih" razmerah, pomanjkanju pogojev ali razumevanja, vpliva na predmetno usmerjenost socialnega dela. Ker Se vedno obstajajo možnosti intervencij na lokalni, skupinski ali individualni ravni, se kot predmet socialnega dda pojavljajo predvsem posamezniki. "Socialni fatalizem" je posebno poudarjen v kriznih razmerah in v nerazvitih okoljih, v katerih se hude in neugodne stvarne razmere prepletajo z nerazumevanjem in nespreminjanjem socialnih delavcev. Ce temu dodamo Se teoretsko-metodoloSko neopremljenost socialnih ddavcev za delovanje v težjih,kriznih,spremenljivih in zapletenih družbenih razmerah, je posledica tega usmeritev v papirje ali samo k posameznikom in v najboljšem primeru k družini in drugim primarnim ali sorodnim skupinam. Nerazvitost metod predvidevanja, ne le v socialnem delu, temveč v družboslovnih znanostih nasploh, vsekakor zmanjšuje možnosti preventive, vendar služi tudi kot izgovof za zanemarjanje preventivnih dejavnosti na tistih področjih in v zvezi s tistimi pojavi, pri katerih opažamo nekatere zakonitosti ali pravilnosti pojavljanja. Vsekakor se je 'lažje" ukvarjati z določenim in znanim, kar pa kaj hitro privede do rutine, rutina pa ndzbežno do poenostavljanja,redukcionizma v vseh ozirih in do birokratizma. Prevedla Vida MiloSevič Dr. Milosav Miloša vljevič je profesor in direktor ViSje Sole za socialne delavce v Beogradu. VZPOSTAVLJANJE ZNANJA V SOCIALNEM DELU Joan Foituny,TereHi RoaeU Problem humanističnih znanosti je dvojen: vzpostavljene so s človekom kot spoznavajočim subjdctom, ki je hkrati njihov namen in cilj. To razmeije subjekt - objekt je epistemološki okvir vseh znanosti o človeku, med katerimi ima socialno delo pomembno viogo. Metodološki problem, ko je človek subjekt znanja in tudi njegov objekt, zahteva vzpostavitev razlike med posameznikom kot subjektom, ki raziskuje in analizira socialna vedenja kot fenomene medsebojnih odnosov, v katerih je sam uddeZen. EpistemoloSko védenje, katerega podlaga je preučevanje socialnih pojavov, zahteva celovitejši pristop. Raziskovanje socialnega vedenja pomeni tudi izdelavo določenih razlagalnih modelov, ki jih osmislimo z bolj splošnimi teorijami. V tem smislu je namen vseh teorij lotiti se sveta kot "možnosti", medtem ko modeli razlagajo posamične pojave (Mario Bunje, 1983). Za socialno delo kot humanistično vedo je značilna metodološka praksa, ki omogoča spoznanja o specifičnih socialnih temah. V drugih uveljavljenih vedah je ta specifičnost izražena kot medicina ali pedagogika, vse pa se morajo razvijati na podlagi različnih konceptov in teoretičnih predpostavk, iz katerih strukturirajo svoja znanja. Enako kot kateri koli drugi strokovnjak tudi socialni delavec pri svojem delu ureja informacije, primere in ugotovitve, s čimer si omogoči potrebno koherentnost pri kasnqSem pojasnjevanju. Za socialne delavce je nujno, da se navezujejo na referenčne modele in teorije, ki so dane v drugih realitetah, to pa omogoča izdelavo teoretičnih modelov v socialnem delu. Ta navezava na sorodne teorije, denimo psihološke, sociološke, ekonomske, antropološke itd., kaže na potrebo po razmejitvi med sorodnimi znanostmi in hkrati po razumevanju celotnega ogrodja humanističnih znanj. Uporabo teorij izven konteksta, v katerem so nastale, omogočata njihova povezanost in medsebojna odvisnost po različnih humanističnih znanostih, ki uporabljajo različne pristope pri interpretaciji socialnih dejstev; ti pristopi se lahko dopolnjujqo, čeprav so odvisni od raziskovalčeve usmerjenosti v njihovo približevanje oziroma razhajanje, ali pa je njihov glavni namen v aplikaciji. Pri obravnavi psiholoških ali socioloških dejavnikov se soočimo s problemom njihove umestitve v vnaprej določene kategorije in klasifikacije. Socddo 29,1990, 1-3 Vzpostavljanje znanja... 101 ki imajo v doloCeni kulturni sredini orientacijski in komunikacijski pomen. Ti kulturni vzorci so doloCeni z njihovim namenom, ki je lahko interpreta ti ven, interventen ali pa aplikativen. Pojmi, kot so normalnost, abnormalnost, marginalnost, socialna deviacija,so vprašljivi in lahko zavajajo, Ce so iz sorodnih oziroma uveljavljenih strok vzeti neodvisno od njihovega konteksta. Teorije, s katerimi skuSamo kako vedenje razumeti in razložiti, to vedenje tudi doloCajo. Ko torej s pomoCjo teorij analiziramo kako vedenje, ga tudi že opredeljujemo. Na ta naCin je lahko veliko družinskih situacij ocenjenih kot mejne situacije, ki zahtevajo takojšnjo intervencijo, medtem ko lahko drugi strokovnjaki,ki imajo Sirti vpogled v mehanizme duSevnega ravnovesja in dinamiko družine kot socialnega sistema,bistveno drugaCe ocenijo položaj in drugaCe intervenirajo. Ko ugotovimo pogosto ponavljanje kakih socialnih dejstev, ki jih označimo za normalna ali nenormalna, bomo v socialnem kontekstu govorili o socialni normalnosti statistično oziroma kvantitativno. Normalnost pa je doloCena tudi s kvalitativnimi ocenami. Socialna norma lahko v kakem trenutku deluje represivno na vedenje, ki odstopa od opredeljenih in pričakovanih predstav; Ce torej posameznik ali skupina sprejmeta kako socialno paradigmo za pravil(n)o, bo realnost prežeta z ideologijo in filozofijo trenutka. Z drugimi besedami, poudariti je treba pomen socialne politike, ki je veCji od subjektivno-objektivne vloge v dialektični epi- stemologiji. Opazovanje, deduciranje in sklepanje so logiCne osnove znanja. Ceje med dedukcijo in opazovanjem oCitna razlika, potem je vedno kasnejše mišljenje tisto, ki daje opazovanim dejstvom sploSno veljavno razlago, kar se razlikuje od procesa sklepanja, ki je prav tako nujno za razumevanje socialnih vedenj. Koraki med opazovanjem in sklepanjem se v psihologiji imenujejo "spremenljivke", Totaliteto kakega dejstva lahko dojamemo le s posebnim indeksom oziroma s spremenljivkami, ki jih opazovalec izbere glede na svoje epistemoloSko glediSCe, S tem ko je indeks vedno vnaprej doloCen oziroma izveden s sklepanjem, tako da nam spremenljivke pomagajo pojave razumeti. Ta tesna zveza opazovanja in sklepanja s spremenljivkami lahko oteži razmejitev med enim in drugim vidikom; gre za razmejitev, ki bo vedno doloCena s sociokultumimi koordinatami in teorijami opazovanja. Ceje namen vseh teorij narediti s pomoCjo znanja in metod svet, ki nas obdaja, razumljiv, je prav, da skuSamo ta sistem razumevanja uporabiti v 102 J. Foituny, Teresa Roseli Soc ddo 29,1990, 1-3 socialnem delu in preoblikovati teorije ter jih prenesti v konkretne razlagalne in aplikativne modde. Potreba po strokovnem znanju, po rekonstrukciji teorij drugih humanističnih znanosti, na katere se socialno delo navezuje, spreminja socialno delo v stroko, za katero so značilne uporabne sinteze sploSnejSih znanj. Tudi ideološke opredelitve Človeka in družbe opredeljujqo socialno delo kot stroko vse od njenih zaCetkov. Gre zlasti za dve nasprotujoči si ideji, za funkcionalizem, katerega predpostavka je prilagajanje posameznika družbi, in za marksistično idejo družbene konfliktnosti med različnimi socialno- ekonomskimi položaji. Ti dve teoretični smeri se z različnimi teorijami vključujeta v socialno delo in to mu omogoCa boljSe razumevanje socialno- ekonomskih procesov ter njihove kompleksnosti na vseh ravneh,pa tudi odnosov med posameznikom in različnimi socialnimi skupinami. Vzpostavitev socialnega dela kot stroke je bila težavna in naporna, saj je bilo izpostavljeno družbenim spremembam, spreminjanju socialne politike v posameznih deželah ter stalnemu prilagajanju lastnih oblik Studija, interpretacije in metod intervencije. Zato se socialno delo opredeljuje kot stroka družbenih sprememb. Čeprav menimo,da je ta ocena pretirana, saj bi se po besedah Bertholda Brechta 'lahko spremenilo vse,Ce bi bili brezmejni, toda ker smo omejeni, ni veliko tega, kar bi se lahko spreminjalo". Ena od velikih težav socialnega dela je konkretizacija osnovnih značilnosti, ki ga doloCata - teorije in izkustvene prakse. Dr. Howe (1987) razlikuje med teorijami socialnega dela in teorijami za socialno delo ter poudarja,da gre za težnjo po enaCenju med njimi. Ce imamo po eni strani opredelitev socialnega dela kot strokovnega spreminjanja družbe za napaCno,si lahko onemogočimo teoretična izhodiSCa in strokovne praktike, s katerimi obravnavamo socialne teme. Po drugi strani pa smo v socialnem delu sooCeni z osebnimi razmerami in skupinskimi ravnanji na naCin, ko, prviC, Se ne razpolagamo z dokončnim védenjem (aids, migracijski tokovi itd.); drugič, nimamo ustreznih izrazov (delinkvenca, narkomanija itd.); in tretjič, legalni mehanizmi Se ne omogočajo izražanja skupinskih mnenj (razveza, načrtovanje družine, siva ekonomija itd.). Ukvarjati se z družbenimi protislovji je najpogostejša naloga socialnega dela, pravi Jona Rosenfeld (1983). Prav iz teh problematičnih situacij,ki so družbeno proizvedene, si socialno delo strukturira jasno empirično znanje. Socddo 29,1990, 1-3 Vzpostavljanje znanja... 103 na ta način dopolnjena percepcija pa je ena od znadlnosti sodalnega dela. Čeprav imajo socialni delavci veliko informacij o značilnostih obra- vnavanih ljudi ter imajo izddane hipoteze in opredeljene vzroke problemov, s katerimi se soočajo, lahko Sele z uporabo delovnih metod ocenijo nujnost pomoči in ovrednotijo učinke svojih intervencij. Nesistematičnost kot pogosta pomanjkljivost strokovnega dela kaže na potrebo po bolj stvarnem in izkustvenem znanju o specifičnih področjih in načinih intervencije. Na ta način bomo lahko spoznali, ali so specifična znanja ustrezna za socialno delo in ali so koncepti, prevzeti iz drugih teorij, lahko direktno uporabljeni v socialnem delu ali pa jih je treba prilagoditi. Pionirka socialnega dela Jane Addams, ki jo navaja Silvia Staub (1989), pravi: "Kompleksne teorije so nujne za kompleksne reSitve problemov." Socialno delo ne more biti brez perspektive in se mora navezovati na socialne modele, ki jih imamo na razpolago. Socialno delo je del socialne dinamike, do katere pa mora imeti kritičen odnos. Ce je to res, potem ne gre le za eno samo "različico" socialnega dela. 2e od njegovih zgodnjih začetkov gre za veliko alternativ in različnih prepričanj, ki omogočajo določena odstopanja od shematičnega mišljenja in togih modelov. Identiteto soci-alnega dela določajo relativno enotne reference, ki se v svojih konkretnih izpeljavah razlikujejo in omogočajo različne načine uporabe. Preučevanje socialnega dela je lahko v razmerju do drugih teorij pomemben pokazatelj ideoloških in ekonomskih določilnic raznih socialnih pojavov. Glede tega je lahko uporaba teorij in znanj enaka kot v drugih znanostih oziroma socialnih vedah. Druga raven analiz je odvisna od stopnje kompleksnosti in od področij, ki jih pokrivajo posebne teorije (npr. stari ljudje). Ce gre v zvezi z kako skupino za poudarek na socialnem varstvu, moramo upoštevati zlasti zakonske norme, ekonomske koncepte in socialno politiko. Pri delu z družino pa je treba izhajati iz kulturoloških in psiholoških konceptov. Specifičnost znanj v socialnem delu mora biti zlasti celostno razu- mevanje različnih sestavin socialnih situacij, ki jim mora stroka posvečati vso pozornost. V socialnem deluje treba razlikovati med teorijami oziroma koncepti, ki jih uporabljamo za analitične ali intervencijske namene. Pri analitičnih pristopih bi morali biti vsi koncepti določene teorije (npr. psihologije) usklajeni s koncepti oziroma znanji drugih teorij. Ce uporabimo kak koncept oziroma koncepte drugih teorij v interventne 104 J. Fortuny, Teresa Roseli Soc ddo 29,1990, 1-3 namene, pa jih hkrati tudi instrumentaliziramo. Njihovo preoblikovanje mora ustrezati tako področju, na katerega posegamo,kot tudi posebnim namenom socialnega dela. Tako mora biti vsaka terapevtska, pedagoška, komu- nikacijska itd. tehnika usklajena s funkcijami in cilji socialnega dela. V tem smislu lahko rečemo, da je znanost dolga pot k izdelavi smiselnih razlag, ki so razumljive vsem strokovnjakom. V vlogi opazovalca so nam dostopna dejstva iz sveta vsakdanje resničnosti, to pa je eden od osnovnih problemov,ki je skupen vsem huma- nističnim znanostim. Dihotomijo med opazovalcem in tem, kar opazuje, vsebuje tudi razlika med znanjem o socialnih pojavih,s katrim razpolagamo, in med procesom njegovega strukturiranja. Socialno delo je kot stroka v teh dihotomijah udeleženo enako kot druge znanosti, kar pa ne pomeni ovire za spoznavanje in razlago človekovega vedenja. Prevedel: Srečo DragoS Joan Fortuny in Teresa Roseli sta profesoija na Visoki Soli za socialno delo Univerze v Barceloni. DIALOG - ORODJE V SOCIALNEM DELÜ ? Bodil Erikifon, Aim HeUeday Sva učiteljici za področji psihologije in sociologije na Soli za socialno delo v Stockholmu. Med letom 1988 sva razvili skupen učni projekt y okviru nadaljevalnega izobraževanja za socialne ddavce na večjem otoku. Med sprehodi ob obali sva si prizadevali razumeti, kaj se dogaja na tečaju in kako razviti in uporabiti najina različna,delno protislovna pogleda. Med temi sprehodi sva povečali in presegli svoje znanje o tečaju, svojih perspektivah, sebi in najinem odnosu. Ti sprehajalni pogovori so imeli naravo dialogov. Spoznali sva, da so najini dialogi potreben pogoj za dialoge,ki sva jih razvili s sluSatdji o razmerah v socialnem delu. Je dialog med lodalno delavko in stranko mogoC? Diëlogi in pogoji аш diëloge Začeli sva proučevati naravo dialogov s tem, da sva brali različne filozofe in poslušali odkriti, kaj je značilno za njihove različne poglede. Ali je bil njihov cilj doseči emancipirajoče znanje ali le notranje vrednote? Kaj je bil njihov predmet? Njihov cilj? Ali jih zanima zunanji družbeni svet ali pa je njihovo zanimanje bolj usmerjeno v človekovo notranjost in v medosd)ne odnose? Ce začnemo s Sokratom, se nam bo prikazal kot iskalec, ki raziskuje moralne kvalitete in modrost svojih someščanov in opazuje njihove politične kvalitete. Proučuje moralnost oblasti. Sokrata ne zanimajo družbene razmere v Grčiji in njihov vpliv na odločanje. Sokratova metoda so raziskovalni pogovori, skozi katere z vpraSanji in s prepostavkami, ki jih raziskuje, razvije svoje znanje in razumevanje. Partnerji v dialogu reflektirajo Sokratova kritična raziskovanja. Sokrat je kritik svojega časa in idealist. Misli in ideje vladajo človeškim dejanjem. Razjasnjuje, se bori in iSče resnico s ciljem, da bi na koncu razvil svojo lastno modrost, celo za ceno svojega življenja. Kaj v Sokratovem pogledu na dialog postavlja vpraSanja, ki so rdevantna za socialno ddo? Da modrec ni nikoli strokovnjak, ampak iskalec. Da modrost pomeni skromnost in uvid v meje znanja. Da znanje pomeni učenje skupaj z drugimi in ne porabo popolnih in že 106 B. Eriksson, Ann Helleday Soc ddo 29,1990, 1-3 narejenih teorij. Da je pomen življenja nenehno samooblikovanje in ne tekmovanje in ubijanje. FUoaaß, ki se osredotoCšjo im individuâlne in odnosne vidike diêlogê Sodobni filozofi kot Martin Buber in Emmanuel Lévinas,oba Juda, so za predmet svoje filozofije postavili dialog. Zunanji svet ne omenjata,iSCeta pa naravo dialoga. Oba poudarjata odnos med Jaz in Ti. Odnos in dialog zaznavata na duhoven in eksistencialen naCin, ki hrani naSe fantazije o možnostih v CloveSkih odnosih. Govorita o tem,kar iSCemo. Buber piSe o dialogu kot "izvirnem pogovoru". Odnos je centi^len in oba Jaz in Ti morava biti pripravljena "videti" drugega. Ljudje, ki sodelujejo, morajo biti duSevno prisotni in morajo prispevati dialogu s svojimi avtentičnimi jazi. Ta izvornost je nenehno ogrožena in obstaja le ob odprtosti uddežencev. Lévinas poudaija vzajemnost odnosov - njihovo neposredno (drug proti drugemu) naravo. Cilj pogovora ni tema, ampak je odnos do samo- oblikovanja. Lévinasova etika je osredotočena okoli treh načel, "dejanj": Dejanje poslušanja - pokldoiiti pred obrazom drugega. Dganje odgovornosti - ne molčati pred obrazom drugega. Dejanje različnosti - zavedati se "drugosti" drugega in ne težiti h kon- formnosti. Srečanje ima kvaliteto srečanja obraza drugega. To predpostavlja sreče- vanje bolečine in smrti - skrivnosti. Fiiowß, ki se osndotoCšjo пм dracene du^istíne dialogê Predstavnika tega pogleda sta Jürgen Habermas in Paolo Frdre. Jürgen Habermas hrepeni predvsem po razsvetljevalskem dialogu,neomejevani komunikaciji, ki je osrednjega pomena za razvijanje znanja. Dialog, ki temelji na razumevanju med enakimi partneiji. Nikomur ni dovoljeno, da gleda na drugega, kot da ni sposoben,da bi prevzel odgovornost, ampak kot na odgovornega subjekta. Nihče nima pravice zatirati drugega. Hkrati pa Habermas uvidi, da so pogoji za tak dialog skoraj nemogoči, kajti za večino odnosov je značilno nadrejanje in podrejanje. Družbena moč Soc ddo 29,1990, 1-3 Dialog - orodje v socialnem delu? 107 je neenakomerno razdeljena in dialog prejkone ostando sanje. Habermasov drugi cilj dialoga je sporazum,ki temelji na racionalnih in demokratičnih pogojih. Pogleda opredeljujeta dialog, kakor da bil bil ujet med nedosegljivimi sanjami o neomejevani komunikaciji in omejujočo neenakost moči, ki nas vodi v prostor molka (reticent room). Habermas tudi piSe o dialogu v neenakopravni družbi, kjer se dialog osredotoča na kritični pogled na razmere neenakosti moči. Njegov kritični pogled odpira vrata iz prostorov molka. Paulo Freiere je radikalen pedagog iz Brazilije, ki se je ukvarjal z izobraževanjem v barakarskih naseljih Latinske Amerike, in sicer z ljudmi, ki so se učili pisati. Freire vidi v pedagoškem procesu tudi sredstvo osvobajanja in usposabljanja ljudi, da sodelujejo v zgodovini - Pedagogika zatiranih. Osrednji konstrukt je ozaveSčanje. Dialog, kot pravi Freire, izraža ljubezen do življenja in človeka in vsebuje združenje akcije in refleksije. Dialog ne more nikoli potekati med zatiralcem in zatiranim. Cilj dialoga je, da odkrije silo zatiranja in da v skupnosti z drugimi pomaga segati po svobodi. Za Freirá je dialog osnovno orodje za spreminjanje hkrati posameznikovega pogleda na svet in njegovih dejanj proti neenakosti moti. VpraSanje, ki ga postavljata ta filozofa, je delikatno ravnotežje med uvidevanjem razmer neenakosti v svetu in dqanji za spreminjanje razmerij moči,ki temeljijo na orientiranosti in zaupanju. V Habermasovem načinu gledanja postane dialog kot orodje spremembe zelo slaboten, ko postanejo razmeija moči jasna in zavestna. Pri Frdru je osrednji proces ozaveSčanja in akcije in poln upanja in moči. Ali je nujno biti pesimističen glede prihodnosti, če se osredotočimo na zgodovinske in družbene razmere? Ali se je, da bi upali, treba osredotočiti na človeške, individualne in kolektivne procese in akcije? Zakaj dialog postane konstrukt, ki je poln upanja za življenje in socialno ddo? R»stnen v sodalnem ddu in možnosti xa dialog Ko se lotimo raziskovanja možnosti za dialog v okviru uradnega soci- alnega dela, moramo definirati pogoje za socialno delo in "akcijski prostor" njegovih strank in delavcev. 108 B. Eriksson, Ann Helleday Soc ddo 29,1990, 1-3 Menimo, da "okvir" - zakoni,organizacija dda,rutina, fizično okolje, kjer se socialno delo izvaja, in teoretični pogledi socialnih problemov - ustvaija meje tega, kar je mogoče narediti, in nekatera dejanja od socialne ddavke cdo zahteva. Socialno ddo je dvojne narave. Hkrati ima dlj pomagati ljudem, ki so pomoči potrebni, in nadzorovati prilagajanje ljudi družbi. Pri analiziranju socialnih problemov bomo naSli temeljno protislsovje med pogledom na ljudi kot odgovorne za svoje življenjske razmere ali pa kot žrtve teh razmer. To implicira protisloven odnos med skrbjo za ljudi in razvijanjem njihove odgovornosti. Socialna delavka in stranka imata različne vire moči. V vlogi oblasti dobi socialna ddavka sredstva od družbe, ki jih lahko uporabi, da prisili stranke, da delujejo na posebne načine, da jih prisili, da se prilagodijo družbeno sprejemljivem načinu življenja. Socialne delavke imajo pravico in dolžnost raziskovati življenjske razmere strank in odločati o ukrepih, npr. odvzemu otrok straSem, zlorab odraslih, ekonomski pomoči. Po drugi strani, pa stranka lahko uporabi nasprotno moč, da onemogoči socialno ddavko pri doseganju njenih ciljev. Ali je dialog možen, ko socialna delavka igra vlogo oblasti? Ali zakon dopuSča dovolj svobode za dialog? Delo v socialnih službah je že po izročilu organizirano kot admini- strativna dejavnost. Do zdaj je prevladovala oblastna stran socialnega dela. Glavne naloge so bile raziskovanje strankinih življenjskih razmer, prever- janje, ali ima pravico do pomoči, in dajanje nasvetov moralne ali praktične narave. Zdaj obstaja težnja spreminjanja organizacij in njihove delitve na pomočne in nadzorstvene. PomoC in spodbuda se pogosto znajdeta zunaj urada. Ali bodo socialne delavke v teh novih organizacijah uporabile svojo svobodo, da se bodo vključile v dialog? Kateri drugi d^avniki poleg organizacije in fizičnega okolja so bistveni za dialog med sodalnimi delavkami in strankami? Na naCine govora o socialnih problemih in njihovega analiziranja močno vplivajo teoretični pogledi,pri katerih imajo sti^nko za predmet. Socialne ddavice analizirajo problem, ugotovijo "socialne diagnoze" in predlagajo reSitve, ki naj sqih stanka loti. To je vzgojna situacija. Ta pogled ustreza tradidonalnemu socialnemu ddu. Soc ddo 29,1990, 1-3 Dialog - orodje v socialnem delu? 109 Teoretični pogled, ki je nasproten temu tradicionalnemu, pogosto puSCa več svobode za strankino dejavnost pri iskanju reSitev za njene probleme. Ali dialog kot orodje nasprotuje prevladujočemu teoretičnemu pogledu v javnem sodalnem ddu? Ali je cilj dialoga osredotodti se na razumevanju ali pa se osredotočiti na razmere, ki zahtevajo spremembo dejanj? Nekßj situšcii 1ж роЦш socialnegs ddê 1. Ali lahko dialog obstaja skupaj z grožnjo s silo? a. Pogovor v uradu sodalnega dda. Soc: Zakaj Aniti (socialni ddavki) ne dovolite veC,da vas obiSCe doma? Mam: Rdda je, da nam bo jpomagala. Zdaj pa svinja o nas? Soc: Karina,se je Kris že vrnil domov? Mam: Je zdaj vredu? Soc: Karina - tvoji otroci nimajo občutka varnosti! Mam: O nas samo lažeS. Soc: Dobili smo sporočilo od centra za otroSko varstvo, da tepete sina. Mam: Samo lažejo. Soc: Karina, Ce ne moreS skrbeti za otroke, bom morala jaz. Mam: Ali mi groziš,da mi boS vzela otroke? Pazi se! Kris ne prenese, da se kdo iz njega dela norca. b. Pri družini doma. Starsi pijqo pivo. OCe: Karina, jaz in otroci - smo družina. Smo, kar smo, in lahko po- skrbimo sami zase. Mam: Držimo skupaj. Soc: PoskuSali smo vam pomagati na različne naCine, vaSi otroci se pa ne poCutijo dobro. OCe: Kaj? Kaj hoCete reCi? Soc: Otroke hoCemo poslati v družinski dom. Ce sprejemete... OCe: Stran ..., samo stran pojdite...! Mam: Otroke nam lahko vzamete samo prek mojega trupla! Soc: Pomislite na otroke! OCe: Takoj ven iz moje hiSe. Socialna delavka vzame svoje stvari in zbeži. 2. Ali lahko dialog nadomesti silo? Starejši alkoholik, ki pogosto postane agresiven, ko ga obiSCejo socialne 110 B. Eriksson, Ann Helleday Soc ddo 29,1990, 1-3 delavke, ki pa bi jih hkrati tudi rad videl. Socialne delavke se počutijo ogrožene. Obenem pa vidijo njegove življenjske razmere in potrebe in komaj Se prenesejo pogled nanj, ker se počutijo nemočne, da bi mu pomagale. Prisilijo ga v dogovor, po katerem jim on da denar, one mu pa kupujejo hrano in druge potrebščine. Namen dogovora je, da ne bo imel dovolj denarja za nakup alkohola. Cez nekaj dni hoče možak pretrgati dogovor in dobiti nazaj svoj denar. Za to ima zakonsko pravico, socialne dda\i^e pa ga opomnijo na dogovor. Možak : Hočem svoj denar, zdaj. Social: Ndcaj denarja si dobil včeraj, kaj si z njim naredil? Možak : Včeraj, to je bil denar za izlet. Social: Je kaj ostalo? Možak : Kaj je zdaj to? Zaslišanje? Rečem vam, pridružil sem se izletni- kom in cd dan me ni bilo. Social: No in? Možak : Hotel sem plačad karto, pa niso hotdi denarja. In zdaj hočem svoj denar. Celo svoje življenje sem delal, zdaj pa gledate name, kot da nisem odgovoren. Nič se vas ne dče, koliko denarja imam. Social: Ampak počutiš se vdiko bolje, ko si trezen. Možak : Ali zdaj nisem trezen?Tudi če ga spijem kozarec, nisem pijan. Abstinent ne bom postal. 3. Ali sodalne ddavke iz uradnega socialnega dela verjamejo v dialog? Ka- ko izvajajo dialog? Dvoje glasov. a. "Ne verjamem, da so v socialnem delu dialogi možni. Ce si mislim, da bi bila jaz strarika...,ne bi rada imela dialoga s svojim zdravnikom. Ne bi mu zaupala. Oblast in moč služb sodalnega dela onemogočata dailog. Socialna delav- ka ima informacije o svoji sti^mki in to je tudi razlog,da je dialog nemogoč. Za socialno delo je pomembno, da uvidi neenakost situacije in da ne verjame, da so si sodine delavke in stranke enake in da imajo dialoge." b. "Dialog je proces, ki je tako dobro utemeljen, da se lahko nadaljuje celo po tem, ko je mati izgubila otroka - morda začasno. Kot socialna ddaviui sem razdeljena na dve osebi: jaz sama in oblast, enaka in zatiralec. Lahko se umaknem brez strahu. Za mano ostane s stranko le oseba oblasti. Četudi me mati noče več videti, gre proces naprej. Lahko ga čutim. Dialog, ki se nadaljuje, zahteva, da ostanem v stiku s svojimi čustvi in da Soc ddo 29,1990, 1-3 Dialog - orodje v socialnem delu? 111 dopustim, da se me dotakne. Da ne zadržujem solz iz strahu, da bi me bilo sram. Zahteva tudi, da sprejmem,da sem naredila tisto, kar sem. Da sprejmem obe svoji osebi - ne samo eno od obeh." Kaj pa mati - ali mora tudi ona razumeti in sprejeti odločitev socialne delavke, da bi se dialog nadaljeval?Ali sploh mora sprejeti nujo, da skrbi za svojega otroka? Bi končno Kaj so nujni pogoji za dialog v sodalnem delu? Kateri načini organiziranja srečanja med socialno delavico in stranko do- voljujgo prostor za dialog? Ali so si vsi teoretični pogledi na človeka soglasni v tem, da je ustvarjanje dialoga možno? Fizično okolje in mesto srečevanja socialnega dela so predvsem pisarne. To lahko ojača težnjo socialne delavke, da opredmeti stranko. Stranka po- stane del informacij, ki jih socialna delavka o njej dobi. Administrativna socialna delavka dobi informacije o stranki in se odloča o strankinih po- tif^ah. Stranka ne prejme take pomoCi, ki bi povečala njen lasten nadzor nad svojo situacijo in življenjem. Spremenjeni organizadjski pogoji lahko implicirajo spremembe delovne rutine in staliSč tako delavk kot strank. Pomembno je, da socialna delavka začne gledati na stranko kot na nekoga, ki ima zmožnost,da si sam uredi življenje in sprejme odgovornost za svoje življenje. Osrednja stvar za socialno delo je sposobnost socialne delavke, da občuti in spoStuje stranko. Kaj vemo o organizacijskih principih? Vemo za nekaj takih pogojev socialnega dela,za katere se nam zdi,da lahko povečujejo možnosti, da se ustvari dialog. 1. Projekt odprte hiSe, ki je lahko mesto sestajanja, kamor ljudje pridejo na obisk, ne da bi njihov obisk uradno zabeležili, in kjer bi jih pričakali s spoštovanjem. 2. Socialne delavke s posebno organizacijo dela, ki bi jim omogočala svoje delo organizirati tako, da bi ustrezalo njihovim izkuSnjam in spret- nostim, namesto da se prilagajajo administrativni rutini in zakonom. 3. Socialne delavke,ki delajo na terenu in je zanje značilen skupnostni 112 B. Eriksson, Ann Helleday Soc ddo 29,1990, 1-3 pogled na socialno delo in ki jih vodje in kolegice podpirajo pri podopri in spoštovanju njihovih strank. Je dialog v socialnem delu iluzija ali osrednje orodje spremembe? Je socialno delo - kot filozofija - razdeljeno na "duhovno" navdihnjene ddavke in "realiste/ pesimiste"? Prevedel: Vito Flaker Dr. Bodil Eriksson in dr. Ann Helleday sta profesorici na Soli za socialno ddo Univerze v Stockholmu, Švedska. ZNANSTVENA ZASNOVANOST SOCIALNEGA DELA KOT POGOJZA NEGOVO PROFESIONAUZACUO Vid« Milolevie Težnja po teoretičnih razlagah socialnih pojavov in ustreznem ravnanju pri njihovi obravnavi je v socialnem delu prisotna že od začetkov profesionalizacije, pa tudi v dobrodelnosti kot njegovi neposredni predhodnici. 2e ob dejavnosti karitativnih organizacij seje ob koncu prgSnjega stole^a pojavila potreba po znanju in po posebnih strokovnjakih za ddo z ljudmi. Prevladovalo je optimistično staliSče,da bo uporaba znanja odpravila vse socialno-patoloSke pojave in pomembno pripomogla k družbenemu razvoju. Cilj tega novega gibanja v okviru dobrodelnih organizacij, imenovanega "znanstvena dobrodelnost", je bil preprečevati socialne probleme in povečati učinkovitost dela, k čemur naj bi bistveno pripomogla uporaba znanstvenih spoznanj o človeku in družbi. Filozofski pragmatizem, ki je bil značilen za dobroddnost na prehodu k strokovnemu socialnemu delu (in seje v tem v precgSnji meri tudi ohranil vse do današnjih dni), je prinesd tudi prepričanje o moči znanosti in potrebi po socialnih reformah. Komaj nastala stroka je nastopila proti doktrinam socialnega darvinizma in prepričanju, da je socialno varstvo le stvar dobrodelnih organizacij. Temu nasproti so postavili tezo o socialni determiniranosti socialnih problemov, ki se je že kmalu potem, v obdobju svetovne gospodarske krize, tudi temeljito potrdila. Po tq tezi so življenjske težave posameznikov in skupin družbeno pogojene in jih je treba načrtno preprečevati in reSevati. 2e ob nastanku stroke so njeni pionirji opozarjali, da so za reSevanje socialnih problemov in težav potrebni znanje, raziskovanje in ustrezno organizirano strokovno ddo. V stalnem nihanju med usmeritvama k družbenim razmeram in k posamezniku seje socialno ddo v dosedanjem razvoju opiralo na teoretična spoznanja različnih disciplin - sociologije, psihologije, prava, pedagogike oz. andragogike - in jih sprejemalo kot dominantna. Nedvomno pa velja, da je ena bistvenih značilnosti socialnega dela ravno njegova interdisciplinarnost, pri čemer se ne sme dajati prednosti eni od disciplin. Pri tem teorija socialnega dela, njegove metode in tehnike pomenijo uporabo teoretičnih spoznanj in praktičnih dosežkov različnih znanstvenih disciplin, povezanih v kvalitativno novo celoto. Socialno delo je torej v veliki meri sinteza spoznanj drugih strok in njihova uporaba na nov, poseben način. Teoretična zasnovanost je implicitno vsebovana v vseh resnejših raz- 114 Vida Milosevic Soc ddo 29,1990, 1-3 pravah o socialnem delu, eksplicitno pa se pojavlja bodisi kot eden od konstitutivnih elementov stroke bodisi kot pogoj za uspeSno delo. Teoretična zasnovanost je poudarjena skoraj v vseh definicijah socialnega dela. Fridländer denimo pravi: "Socialno delo je poklicna dejavnost, utemeljena na znanstvenih spoznanjih in poznavanju medčloveških odnosov, ki pomagajo posamezniku ali skupini doseCi družbeno in osebno zadovoljitev ter samo-stojnost." (Fridländer, 1961) Tudi BeCinova opredelitev ne zanemarja potre-be po uporabi znanstvenih spoznanj v socialnem delu, ko pravi: 'Socialno ddo je humanitarna, na znanstvenih spoznanjih temelječa in strokovno vodena javna dejavnost, s katero doloCene službe(...) dajejo pomoC Članom skupnosti (...)." (Bečin, 1973) Teoretična zasnovanost je tudi eno od temdjnih načd socialnega dela in torej sodi med njegove bistvene lastnosti, ki so zajete v temeljnih prvinah. Prav tako naletimo na znanstveno zasnovanost ob razpravi o profesi- onalizaciji socialnega dela,kjer se postavlja kot eden izmed njenih pogojev. Dejstvo je, da seje socialno delo kot pretežno praktična dejavnost vedno bolj usmerjalo v preučevanje modelov za delovanje in njihovih učinkov, manj pa se je posvečalo razvijanju vede kot podlage za ravnanje in temeljnih strokovnih prvin. Vendar bi težko govorili o pomanjkanju teoretičnih spoznanj in njihove uporabe na področju socialnega dela. Gre prej za uporabo preveč različnih teorij,ki so Cesto med seboj nekonsistenme. Že samo pri delu s posameznikom denimo navajajo avtorji cdo vrsto različnih teorij, ki so lahko podlaga za uporabo te metode. Posledica vpliva različnih teorij in njihova uporaba na Številnih ddovnih področjih je pomanjkljiva identiteta socialnega dela in njegovih nosilcev. Stipoka seje (pre)hitro po nastanku zaCela specializirati za razna podroCja, zato ni bilo možnosti za oblikovanje enotnejših,jasnejših in trdnejših teme- ljev, ki bi socialno ddo povezovali v celoto. Doseženo stopnjo profesionalizacije socialnega dda lahko ocenjujemo na osnovi določenih kriterijev ali pogojev, kot so teoretična zasnovanost, po- klicna etika, družbena uvdjavitev, avtoriteta poklica in povezanost profesi- onalcev (Greenwood, v: Hera ud, 1970). Glede na to, da se nameravamo v tem sestavku posvetiti vpraSanju teoretične zasnovanosti, bomo ta pogoj nd^oliko obsimqe obravnavali. Socialno delo je delovni proces in hkrati teorija o tem procesu, ki pomaga analizirati probleme in sprejemati teoretične sklepe. Ti sklepi po- stajajo dd teoretičnega sistema socialnega dela. Tako teoretične percepcije Socddo 29,1990, 1-3 Znanstvena zasnovanost... 115 vplivajo na praktične odločitve in delujejo kot zakladnica poklicnih spoznanj in izkuSenj. V strokovni literaturi pogosto naletimo na delitev socialnega dela na "teorijo" na eni strani in "metode", kot njegove praktične vidike, na drugi strani. Teoretični vidiki naj bi pripomogli k razčlenjevanju in razumevanju človeka, družbe in različnih socialnih fenomenov, metode pa naj bi bile orodje za neposredno ravnanje pri odpravljanju socialnih težav in socialnih problemov. Razmerje med analizo kot temeljem za akcijo in metodo kot sredstvom za izvedbo akcije mora biti dialektično, tako da neposredna dejanja upoštevajo teoretična spoznanja, ki edina lahko dajo ustrezne odgo- vore na vpraSanja, га/са; je priSlo do kakega pojava, kako ga obravnavati, kakSnehodo njegove posledice in učinki strokovne intervencije. Ce analiza in akcija nista integrirani v teoriji, obstaja nevarnost, da metode in tehnike "živijo svoje življenje". Tako postane socialno delo socialno inženirstvo (Johnsson, 1989). Do nedavnega so razprave v socialnem ddu poudarjale predvsem razlike med teorijo in prakso, često s slikovitimi izrazi, kot so protislovje, prepad, neskladje, konflikt, nasprotje in podobno. Tudi v izobraževanju za socialno delo se je ta odnos pogosto izražal s pojmovanjem, da je "teorija" tisto, kar se Studence učijo,"praksa" pa vse, kar se dogaja v institucijah. 'Teorijo" so običajno učili strokovnjaki različnih profilov, metode socialnega dela in praktični pouk pa 'le" socialni delavci. Zadnja leta pa opažamo zavestno iskanje možnosti za (re)integracijo teorije in prakse socialnega dela in napore za uveljavitev socialnega dela kot znanosti. K temu je pripomoglo več dejavnikov, med katerimi so nedvomno: akumulirane izkuSnje in njihovo posploševanje v teoretična spoznanja soci- alnega dela, sistematično raziskovanje na področju socialnega dela, kvali- tetnejše izobraževanje socialnih delavcev (integracija Sol v univerze, po- daljšanje Studija,organizacija podiplomskega izobraževaja idr.), vkJjučevaje drugih strokovnjakov na področje socialnega dela itd. Socialno delo, ki je bilo zelo dolgo le orodje v rokah socialne politike, prava, medicine, se vse bolj osamosvaja,s tem pa je tudi dana možnost za razvoj teorije in njeno povezavo z raziskovanjem in delom v institudjah (Davies, 1989). Da bi se socialno delo razvilo v znanstveno disciplino, je poleg drugega treba preveriti tudi temeljne prvine kot njegov bistveni konstitutivni del in specifičnost, ki socialno delo ločuje od drugih strok in disciplin. Generično bistvo socialnega dela, ki se uresničuje v vseh njegovih 116 Vida Milosevic Soc ddo 29,1990, 1-3 predhodnih in današnjih nepoklicnih in poklicnih oblikah, je človečnost. Clo-veCnost je hkrati tudi skupno jedro vseh temeljnih prvin socialnega dela, ki se kontinuirano izraža v vsaki od njih. Pogoj za konstituiranje socialnega dela kot znanosti je spodbujanje procesa profesionalizacije, katerega pomemben element je znanstvena zasno-vanost. VeC pozornosti pa je treba posvetiti tudi temeljnim prvinam socialnega dela, ki zagotavljajo njegovo identiteto. Tako za pogoje za profesionalizacijo kakor tudi za temeljne prvine socialnega dda je znaCilho, da vključujejo sestavine, ki sodijo v ''teorijo", saj dajdo možnost za presojo in analizo kakega stanja. VeCji del enih in drugih dementov pa moramo razvrstiti v polje "prakse", ker so podlaga za akcijo. Vendar "praksa" ni neodvisna od teorije, temveC je z njo v dialektičnem odnosu. Dialektičen odnos pa obstaja, kot se vidi iz sheme, tudi med sestavinami temeljnih prvin in kriteriji za oceno dosežene stopnje profe- sionalizacije socialnega dela. osnovni elementi socialnega dela pogoji za profesionalizacijo socialnega dela Soc ddo 29,1990, 1-3 2Lnanstvena zasnovanost... 117 Očitno je, da je v poljih teorije (A, C) bistveno manj sestavin kakor v poljih praktičnih vidikov socialnega dela. Nazorno tudi vidimo,da je za preciznejSo znanstveno zasnovanost socialnega dela nujno najprq jasneje opredeliti njegov predmet dela, s Cimer bi ohlapni pojem "znanstvene zasnovanosti" kot pogoj profesionalizacije socialnega dela natančneje določili. Etika je edina komponenta, ki se pojavlja hkrati kot prvina in pogoj profesionalizacije socialnega dela, razvrstili pa smo jo v obdi primerih na "mqo", tako da povezuje teoretični in praktični polji (A — B, C — D). Pri tem je mišljena etika kot filozofska disciplina, torej teorija o morali, ki se v praksi socialnega dela uresničuje kot poklicna morala. Z etiko so tesno povezana tudi naCela socialnega dela, ki pomenijo praktično aplikacijo etike oz. poklicne morale, hkrati pa njihovo upoštevanje pozitivno vpliva na družbeno uveljavitev poklica. Metode socialnega dela pomenijo konkretizacijo, torej neposredno uporabo vseh temeljnih prvin socialnega dela, tudi predmeta dela kot najbolj abstraktnega oziroma "teoretičnega" izmed vsdi. Ce sprejmemo katero koli od Številnih in raznolikih opredelitev predmeta socialnega dela, vidimo, da se v praksi realizira s pomoCjo metod socialnega dela (denimo vključevanje ljudi v družbeno življenje in delo). Hkrati pa socialni delavci s kvalitetnim delom, torej z optimalno uporabo strokovnih metod,dvigajo ugled svojega poklica. Prav tako so metode tisto orodje, s katerim se dosegajo cilji socialnega dela. Cilji spodbujajo povezovanje profesionalcev, ker jih lahko dosegajo le s skupnimi moCmi, po drugi strani pa je zastavljanje ciljev stroke v rokah njenih nosilcev. Vida Milosevic je viSja predavateljica na Višji Soli za socialno delo v Ljubljani. KRIZA JE Ij\HKO ТШ1 IZZIV ZA SPHBMEMBE v SOCIALNEM DELU Bernard Stritíh Živimo v krizi. Značilnost vsake krize je, da je to globalni proces, iz katerega ne more biti izvzet noben del celote, nihče se ne more izogniti težavam, ki jih prinaSa kriza. Druga značilnost vsake krize je nepredvidljivost. Praviloma se kriza poslabšuje vse dotlej, dokler posamezni podsistemi skuSajo prevaliti bremena drugim in dokler nekateri podsistemi skuSajo uveljaviti zdravilne spremembe brez ustrezne komunikacije z drugimi podsistemi. (Z ustrezno komunikacijo označujemo procese, ki omogočajo sodelovanje in medsebojno podpiranje v razvoju, a tudi tekmovanje, izražanje konfliktnih interesov in iskanje novih političnih reSitev za obstoječa nasprotja). Ko v teh razmerah razmišljamo o vsebini in vlogi socialnega dela imamo pred očmi dvojen problem: 1. KakSen je lahko koristni prispevek socialnega dela pri reSevanju številnih problemov, ki se pojavljajo na vseh ravndi? 2. Kaj socialno delo lahko prispeva k prestrukturiranju sistema in k obnavljanju socialnih in človeških vrednot. Socialno delo je ena od strok, ki služijo uresničevanju socialne politike družbe. V naSih razmerah se Se ni uveljavilo spoznanje, da se socialna politka oblikuje v navskrižnem in v bistvu konfliktnem delovanju različnih interesnih grupacij. V kritikah, ki z leve in desne prihajajo na naslov tako imenovanega koncepta "družbe socialne blaginje", se kaže, da so se izčrpale možnosti za uporabo socialne politike pri utemeljevanju legitimnosti vladajoče politike. Prihaja celo do obratnih učinkov. To velja tako za naSe razmere kot tudi za dogajanja v svetovnem obsegu. V času blokovske tekme se nihče ni mogd vpraSati kakSni so vplivi sodalno-političnih ukrepov na prebivalstvo, ker je bilo videti, da so edina pomembna stvar indeksi rasti; danes pa nihče več ne more zakriti Številnih negativnih vplivov državnih posegov za zagotavljanje socialne blaginje. Hkrati vsi ugotavljajo, da obstoječih sistemov ni možno na hitro spremeniti. Vse več se tudi govori o vplivih "velikega upanja" na vrednote in na dejanske odnose med ljudmi. To "veliko upanje" se danes kaže kot zadolžnica, ki so jo podpisali politiki, ljudje pa se "velikemu upanju" ne morejo niti upreti niti odpovedati. V industrijsko razvitih državah seje pokazala vsa destruktivnost idealizacij stanja, ki naj bi ga dosegli z rastjo standarda, povezanega z rastjo Soc ddo 29,1990, 1-3 Kriza je lahko tudi izziv... 119 industrijske proizvodnje in z intenziviranjem vseh dejavnosti, ki sodijo v okvire socialne politike in socialnega varstva. Lansko leto smo na ViSji Soli za socialno delo organizirali enodnevni posvet s temo "Možnosti preživetja v razmerah stopnjevanje ekonomske in družbene krize". Na posvetu so ugotavljali, da stojita socialna politika in socialno delo pred novimi zahtevami časa; da socialno delo lahko konstruktivno prispeva la v primeru, če se samo razloči iz okrilja socialne politireza in prežema družbo. - Socialno delo mora odložiti ideološka očala in si prizadevati za strokovno nepristransko spremljanje dogajanja na vseh ravneh in v vseh preddih družbe. - Socialno delo mora v večji meri kot doslej uporabljati javne komunikacijske medije za izpovedovanje svojih zaznav družbene stvamosti. Le tako socialno delo se lahko osamosvoji navkljub igri političnih sil, ki krojijo dnevno politiko in razvojne perspektive družbe. Na ta način se lahko spremeni tudi razmerje med socialno politiko in socialnim delom v smislu komplementarnega razmeija, v katerem vloge niso fiksirane in razdeljene tako, da ena stran misli, druga pa zamisli izvaja; ampak mislita obe strani in imata obe strani tudi jasno opredeljene načine delovanja. Po mojem razumevanju stvari je potrebno, da socialno delo dobi besedo in da se osposobi ter dozori do te mere, da bo zmožno posredovati SirSi javnosti informacije o tistih vidikih dogajanja, ki jih je industrijska družba poskuSala zanikati in jih odriniti na rob (smrtnost človeka kot posameznika pomeni, da si mora najti smisel življenja). Človek kot posameznik lahko preživi le, če se zadovoljivo vključuje v referenčne skupine (interakcijski sistemi). Dogajanje na ravni medosebnih odnosov vnaSa v družbo večjo ali manjSo stopnjo nepredvidljivosti, zato je industrijska družba poskuSala to raven dogajanja izključiti iz delovanja upravnih in političnih mehanizmov. V razvitih deželah vse bolj prihajajo do novih pogledov, odkrivajo pomen spontanosti v odnosnih skupinah in možnost, da se ravno na tej ravni porajajo nove ideje, s katerimi je možno kreativno odgovarjati na naraščajočo kompleksnost gospodarskih in družbenih sistemov. Treba seje razvezati iz simbiotskega razmeija s katerimkoli političnim gibanjem, pa tudi s socialno politiko. Socialno delo kot stroka naj bi se v 120 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 vecjí meri obrnilo k lastni zgodovini. Treba je ustvariti sliko lastnega razvoja, prikazati različne vplive nanj in posebej skrbno in kritično pokazati, kako so se v preteklosti razvijali odnosi med socialnim delom in politično sfero. V strokovnih publikacijah in v programskih dokumentih, ki so v preteklosti določali smernice za razvoj naSe stroke, ni bilo razlikovanja med političnimi vizijami ter strokovnimi ocenami in cilji strokovnega dela. Politika,ki priSepetava stroki,kako naj opisuje stvarnost, ustvaija iluzijo iz katere je zelo težko najti izhod, četudi ena in druga stran že čutita katastrofalne posledice stanja, ki je bilo s tem ustvarjeno. Ljudje kot posamezniki in ljudje v družinah in drugih odnosnih sistemih razvijajo lastne vrednostne sisteme, ki jih nujno vodijo v hiperrefleksivnost, v razvijanje vedno novih potreb ob istočasnem siromašenju človeškega sveta. Namesto ustvarjalnega napora za tvegan korak k prepotrebnim spremembam se kaj lahko razvijajo nove in nove variante 'Istega", kar pomeni ponavljanje psevdoproduktivnih oblik dejavnosti. V takem položaju kaj lahko pride do tega,da nosilci politične moči okrivijo socialne delavce za Številne probleme in da socialno delo ne bo sposobno odgovoriti s podatki o tem, kdo in kako je v preteklosti odločal o vsebini in metodah socialnega dda. V sferi politike, gospodarstva in strokovnega dela ni možno delati po novem, misliti pa s starimi simboli in predstavami. V vlogo socialnega dela sodi, da o socialnih problemih začne govoriti na bistveno nov način, da odpravi toge ideološke vzorce in namesto tega spregovori v lastnem strokovnem jeziku. Hkrati pa je treba skrbeti za stalno prevajanje strokovnih informacij v vsakdanji jezik ljudi, katerih življenske in delovne razmere opisujemo. Mary Richmond je zahtevala, naj se proučevanje individualnih težav ne prične pri posamezniku, ampak naj izhaja iz posameznikove vključenosti v socialne odnose, v institucije, v stanovanjsko okolje in svet dela. Zahteva naj opredelitev težave, predstavlja socialno diagnozo. To pomeni,naj socialni ddavci pri nuđenju pomoči izhajajo iz opisa načinov vedenja posameznika v okvirih celovite konfiguracije polja, v katerega je posameznik vključen oziroma je z njim strukturno povezan. Vendar to zamisel danes lahko razumemo in uresničujemo zelo drugače kot pred Šestdesetimi lati. V svetu znanosti, katere temeljna značilnost je bilo dualistično razlikovanje materialnega sveta in sveta simbolov ni bilo možno modelirati celovitih Soc ddo 29,1990, 1-3 Kriza je lahko tudi izziv... 121 prikazov dogajanja v interakcijskih sistemih, ki vplivajo na občutke osebne brezperspektivnosti, zgubljenosti in nesmiselnosti življenja, ki blokirajo posameznikove in skupinske ustvaijalne potenciale. Marksistična ideologija ni mogla dovoliti preseganja predstave človeka kot predvsem ekonomskega bitja (homo economicus), predstave, ki se je dejansko razvila v prejšnjem stoletju, se pravi ob začetkih kapitalizma. Človek kot individuum je bil na ta način izločen iz strokovnega diskurza v socialnem delu in isto lahko rečemo za skupino. Posledica tega je, da je bilo socialno delo v vseh socialističnih državah samo v sebi blokirano in vsebinsko izpraznjeno. V vseh industrijsko razvitih družbah se veča ekološka zavest ljudi, to pa vključuje tudi ekosocialni pogled na družbo in njene institucije. V zvezi s tem raste prepričanje, da je družba, ki je temeljila na predpostavkah neomejene ekonomske rasti in na predpostavkah človeka kot predvsem ekonomskega bitja, zaSla v krizo, ki jo bo možno resiti le s temeljnimi spremembami konceptov znanosti in družbe. Ko se spogledujemo s procesi prestrukturiranja v sodobnem svetu, pogosto prezremo,da marksizem, ne le da ni naSel ustreznih odgovorov na probleme sodobnega sveta, ampak je naSel nekaj, kar vse te nevarnosti Se povečuje: marksistična miselnost je sistematično ukinjala občutljivost za zaznavanje problemov na ravni interakcijskih sistemov, v sferi neformalnih odnosov in na interindividualni ravni. Ob vsem tem je socialno delo v primerjavi z drugimi strokami in znanostmi v izjemnem položaju. Vsi drugi se lahko izognejo bolečim paradoksom, pod katerimi se lomijo sodobni ljudje in njihovi odnosi, le socialni delavci se ne morgo nikamor umakniti. Psihoterapevti praviloma obravnavajo le ljudi, ki imajo Se željo po urejenem življenju, ki imajo realno socialno ozadje in določeno ekonomsko moč. Sociologi praviloma raziskujejo stališča in deklarirane vrednote, psihologi se ukvarjajo s sposobnostmi, socialni delavci pa se z ljudmi srečajo pogosto Sele takrat, ko njihov potencial (motivacija, sposobnosti, pravni status ipd.) pride pod raven, ko Se lahko funkcionirajo. Ob vsej težavnosti situacije socialni delavci dobivajo stalne očitke s strani drugih strok. Zdi se, da je umestna domneva,da se ravno na ta način uspeSno vzdržuje slepota za resnične probleme, saj nastaja vtis, da problemov v resnici ni: "Krivi so socialni delavci, ki slabo delajo in ne reSujejo problemov kar po tekočem traku; kriva je tudi prenizka strokovna izobrazba socialnih delavcev." Hkrati 122 B. Stritih Soc ddo 29,1990, 1-3 se ohranja mnenje,da za reSevanje socialnih problemov visoka izobrazba niti ni potrebna itd. Socialni delavci so pogosto firustrirani in zato zakrivajo probleme svojega dda pa tudi lastne probleme v odnosu do drugih strok. V dosedanjem procesu profesionalizacije je socialno delo dejansko zaSlo v slepo ulico, ki si jo tako praktiki kot teoretiki komaj upamo videti. Za teorijo in prakso socialnega dela je posebej pomembno, kako ljudje doživljajo osebne, povsem subjektivne odzive na določeno življenjsko realnost oziroma na določene razmere (bodisi da te v okolju veljajo za dobre ali za slabe). Ali človek lahko dovoli temu, kar se kaže, da "se vidi" tako, kakor se kaže samo od sebe? To so življenjske situacije, v katerih se človek, ne da bi se tega zavedel, lahko znajde na meji osebnega zloma, ko preti nevarnost, da se sesuje življenjski svet in da odpovejo strukture, ki so omogočale človeku pomensko označevanje posameznih sestavin življenjskega prostora in orientacijo lastnega vedenja. Na tej točki človek razpolaga s Številnimi pomagali, od kolektivnih (kulturnih) predstav in ritualov do psiholoških obrambnih mehanizmov, ki jih uporablja v medosebnem - se pravi socialnem prostoru ali sam pri sebi; če človek ne najde možnosti za osebno rdntegracijo, se pokažejo destruktivne posledice negativnih doživetij na telesni ravni. Günter Ammon je psihiater, ki zastopa spektralni model duSevnih materij in govori o različnih oblikah zloma, ki segajo od telesnih bolezni s smrtnim izidom preko nesreč in samomorov do različnih oblik iztirjenja socialnega in duSevnega življenja. Kaže, da so bolezenski simptomi večkrat edina možna oblika človekove komunikacije v točki, ko mu preti, da njegove funkcije jaza ne bodo dorasle kompleksnosti in notranji protislovnosti življenjskega položaja. DanaSnja znanost nas po eni strani svari pred znanstvenimi modeli in razlagami, ki so izhajali iz domnevnih vzročno posledičnih odnosov, namesto tega pa nam nudi možnost konstruiranja kibemetičnih modelov, s katerimi lahko simuliramo konkretne razmere v določenih ekosocialnih celotah. Gre za to, da konstruiramo vzorce, ki na določen način podajajo kompleksne notranje in zunanje odnose ter medsebojne vplive. Odkrivanje takih vzorcev neizogibno vpliva na poglede in mišljenje ljudi, ki živijo in ddajo v družinah, lokalnih skupnostih in gospodarskih organizacijah,ki so dd sistema. Oe opustimo dualističen pogled na družbo in posameznike, se pokažejo praktične naloge socialnega dela v povsem novi luči. Veča se pomen Soc ddo 29,1990, 1-3 Kriza je lahko tudi izziv... 123 svetovalnega dela, hkrati pa svetovalno delo v odnosu do stvarne pomoči dobiva nove funkcije. Danes se bolj jasno zavedamo, da človeku kot posamezniku nihče ne more vzeti bremena njegovega lastnega življenja in teže odločitev. Tine Hribar piSe o ontoloških problemih, ki vplivajo na način doživljanja trpljenja. "Ne samo,da ni avtentičnosti brez neavtentičnosti (a ni čiste avtentičnosti, ker je čista avtentičnost iluzija), ampak tudi iluzija ni avtentična. Avtentičnost iluzije je v iluziji avtentičnosti..." 'Edino tako človek zdrži in prenese, kar more vzdržati in prenesti. Sicer se zlomi. Se preden pride do meje vzdržljivosti in znosnosti. Preden se sreča z grozo zgolj - niča. Iz igre je vržen, preden je izkusil njeno srečo, preden je izkusil srečo igre na srečo." (T. Hribar, 1984,str. 272). Socialno delo s posameznikom nikakor ni le izvrševanje zakonsko določenih "dajatev", ampak predstavlja tudi celo vrsto storitev med katerimi je tudi svetovalno delo. Vse storitve, ki jih nudijo socialni delavci metodično izhajajo iz dogovora med svetovalcem in stranko o ciljih,ki ustrezajo stranki na poti kreiranja lastnega življenja v danih kulturnih in socialnih razmerah. Socialno delo naj bi pomagalo ljudem pri iskanju osebne identitete in pri prizadevanjih za preseganje naključnosti svojega lastnega položaja v družbi. Svetovalno delo naj pomaga ljudem do boljSega spoznanja tistih območij vsakdanjega življenja in dela, ki predstavljajo kontekst problemov, zaradi katerih iSčejo pomoč. Pomembno je, da stranka v lastnem (osebnem) jeziku razvije take predstave, ki bodo omogočale spremembe življenjskih strategij in načinov. Socialni delavci naj bi Se povečali svojo previdnost in distanco do diagnoz, ki jih njihove stranke prinaSajo iz psiholoSko-psihiatričnih ustanov. Te diagnoze pogosto jemljejo socialnim delavcem občutek za njihovo lastno strokovno odgovornost in hromijo ddovne pobude. Socialni delavci naj razvijejo občutljivost za odkrivanje možnosti sprememb. To je možno delati učinkovito le ob medsebojnem zaupanju političnih in strokovnih ustanov. Stroka daje na razpolago pojme, v katerih se lahko opredeljujejo potrebe na način, ki je za vse družbene subjekte sprqemljiv in razumljiv. Zato se stroka in politika srečujeta na vseh ravneh oblikovanja socialne politike in v vseh fazah njenega izvajanja ter preverjanja učinkov. V skladu s sploSno teorijo sistemov zastopamo mišljenje, da noben podsistem ne more nadvladati celotnega sistema; hkrati velja, da se noben podsistem ne more izdvojiti iz celote. Misel,da stoji politika zunaj celote ali nad celoto, ne more biti koristna; isto lahko rečemo tudi za stroko.V 124 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 strokovnih publikacijah zlasti pa v političnih tekstih, ki so bili objavljeni doslq, večinoma ni jasnega razlikovanja med političnimi vizijami in cilji ter strokovnimi pojmi in strokovnimi ocenami. Pri delu s posamezniki ter s skupinami in s skupnostnimi celotami je treba vplivati na spremembe mikropolitike lastnih želja in življenjskih ciljev. V kolikor ljudje nimajo možnosti, da bi v govorjenju o sedanjosti in bodočnosti odkrili novo vizijo za uresničevanje lastnih delovnih in življenjskih potencialov, bodo spremembe predvsem defenzivne, služile bodo temu, da bi se Cim manj spremenilo in da bi strahovi dobili kolektivni karakter. Lahko nastaneta dva procesa,ki se navidezno potrjujeta in ki se v trenutku stopnjevanja lahko popolno spremenita v paniko in vodita do razpada temdjnih družbenih vrednot. Po eni strani mora socialno delo prispevati pomemben delež k ohranjevanju spoštovanja do obstoječih zakonov, ki zagotavljajo socialno varnost državljanov, po drugi strani pa morajo sodalni delavci soddovati pri oblikovanju inovativnih pristopov in novih strategij za zagotavljanje sodalne varnosti vseh ljudi in tudi za mobilizacijo vseh potencialov pri spreminjanju sedanjega stanja. Gre za to, da se ne poruSi dosežena stopnja zaupanja ljudi v družbene ustanove in mehanizme in za zagotavljanje socialne varnosti vsakogar. Po drugi strani pa je potrebno ustvarjati tudi druge možnosti zagotavljanja socialne varnosti na nov naCin z mobilizacijo lastnih resursov in z doseganjem veCje skladnosti vseh ustanov pri uresničevanju reformnih sprememb. Socialno delo se ne identificira z nobeno politično organizacijo, ker bi s tem izgubilo možnost podpiranja posameznikov. Socialno delo pa je po drugi strani življenjsko zainteresirano za obstoj neodvisnih sindikatov in za razvijanje takih oblik politične organiziranosti, kjer bodo Cimbolje zastopani interesi ekonomsko in socialno deprivilegiranih skupin prebivalstva. Boriti se za dosledno spoštovanje zakonov, ki služijo uresničevanju socialne varnosti ljudi, pomeni istočasno, da na določenem področju preprečujemo monopolno prilaSCanje nosilcev moCi na račun SibkejSih segmentov prebivalstva. S tem ko socialni delavci zavračajo sodelovanje pri poskusih nezakonitega odpuščanja delavcev in kratenja pravic zaposlenih, le navidezno otežuj^o uspeSno upravljanje podjetij,delovnih organizacij in drugih družbenih institucij. S takim delovanjem socialni delavci ne le Ščitijo ljudi, ampak Ščitijo tudi sistem pred notranjim razkrojem; na ta način socialno delo predstavlja varovalni mehanizem, ki posameznim segmentom Soc ddo 29,1990, 1-3 Kriza je lahko tudi izziv... 125 druZbe onemogoča, da bi reSevali lastne kolektivne interese na račun interesov drugih, kar bi pomenilo nazadovanje na nižje stopnje politične in družbene razvitosti oziroma kulture. Tako delovanje socialnega dela pa nikakor ne bi smelo pomeniti mehanično vztrajanje pri ponavljanju istih oblik socialne varnosti. Gre za to, da tudi socialno delo skupaj z drugimi dejavniki iSče izhod iz kritične situacije v smeri družbenih inovacij in razvoja. Boriti se za ohranjanje pravne varnosti posameznikov in za dosledno uresničevanje vseh zakonskih možnosti zaSčite slehernega posameznika pa pomeni tudi ohranjanje in razvijanje novih potencialov v kulturi in družbi. Na primer posameznik, ki je bil odpuSčen iz dela in ga spremlja bolj ali manj jasno zavedanje,da seje to zgodilo na nelegitimen način,s psihološkimi pritiski z zastraševanjem in manipulacijami, v situaciji, ko se je znaSel sam ali kot član manjšinske skupine pred organiziranim ustrojem delovne organizacije, lahko doživi tako globoke poSkodbe osebnega dostojanstva in svoje socialne identitete, da izgubi zmožnost integriranja destruktivnih impulzov. Destruktivnost se lahko obrne proti sebi (delomrznistvo, alkoholizem, narkomanija, duSevna bolezen, samomor) ali se obrne v primarno skupino (nasilje v družini, razkroj družine, ddegiranje destruktivne vloge drugim članom družine) ali pa se obrne navzven v družbeno okolje (nasilniStvo in delinkvenca v bivalnem okolju), nagnjenje k vključitvi v fundamentalistične skupine z ideološkimi ali verskimi obeležji, ki se lahko razvijajo v smeri subverzivnega in diverzivnega delovanja. V vsaki družbi je računati na določen destruktivni potencial,ki ima v končni posledici lahko cdo družbeno konstitutiven pomen. Kadar upade pravna in socialna varnost do določene stopnje, destruktivni potenciali lahko tako porastejo, da vplivajo na kriminalizacijo samih institucij. Taki procesi so skrajno nevarni, zato je v kriznih razmerah toliko pomembneje, da se najdejo posamezniki in skupine, ki zastopajo zahteve po ohranjanju temeljnih družbenih norm in po negovanju družbene pravičnosti. Bernard Stritih je viSji predavatelj na ViSji Soli za socialne delavce v Ljubljani. SPECineNOSTIMETODOLDGIEZNANOSTI SOCIALNEGA DELA Шал Mártüiovk L Priftopi in nvni analiae V sodobni znanstveni fazi konceptualizacije socialnega dela najdemo izraz "metodologija raziskovanja socialnega dela"(K. Kendall, 1972); ome- njeni avtor v tem delu obravnava potrebo po inovaciji izobraževalnega programa na področju socialnega dela. Poleg programiranja vsebine pri Studiju osebnosti in družbe omenja K. Kendall potrebo po 'študiju teorije in prakse socialnega dda in metodologije raziskovanja socialnega dela". Drugi avtoiji uporabljajo izraz "metode sodalnega dela" (Friedländer in Pfaffenberger, 1970), ki ga lahko najdemo tudi v Številnih drugih publi- kacijah in naslovih, Se posebno v starejših ameriških publikacijah. V jugo- slovanskih publikacijah se izraz "methods of social work" navadno prevaja kot "metodika sodalnega dela". Uporablja se per analogiam s kategorijami socialne pedagogike ali izobraževalne teorije, pod vplivom evropske tradidje in socialne pedagogike. Metodika pomeni uporabo tranzitivnih tehnik v socialnem delu s strankami (primeri, skupinsko in skupnostno socialno delo). Za razliko od metodike implicira metodologija raziskovanja socialnega dela posamezen raziskovalni subjekt v okviru raziskav odnosov v skupini in akcijsko raziskovanje socialnega konteksta skupnosti. Metodološka koncepcija jugo- slovanskih in Številnih drugih evropskih avtoijev je anahronizem v modemi konceptualizaciji Studija socialnega dela. Modeme znanstvene izkuSnje Studija sodobnega socialnega dela po vsem svetu, posebno v severno- ameriških Šolah za socialno delo,so zelo pomembne za razvoj metodologije sodalnega dda in njihov prenos bi zelo pomembno vplival na jugoslovanski raziskovalni center za socialno delo. Pregled kanadskih izkuSenj (J. Cripton, 1984) vsebuje pregled raziskav socialnega dela, zgodovino znanstvenega razvoja socialnega dela, cilje raziskav, politiko in aktivnosti kanadskih Sol za socialno delo, pregled raziskav, interese in aktivnosti fakultet za socialno delo, raziskavo socialnih služb in organizacij ter Studijo kompjuterizacije in informacijskih sistemov kanadskih organizacij za socialno skrbstvo. Preddiplomski Studij ima v učnem programu poseben predmet "Uvod v raziskovanje socialnega dda" s specificiranimi fazami raziskovanja: formulacija problema, zasnova razi- Soc ddo 29,1990, 1-3 M.Martinović 127 skave, zbiranje podatkov, interpretacija analize, uporaba računalniškega terminala in pisanje poročila. Nastopajo tudi posebni predmeti, na primer "Individualni projekti raziskovanja socialnega dela",ki se nanaSajo na manj- Se raziskave, na primer na projd(.te,ki temeljijo na raziskavi enega subjekta, ali raziskave manjSih skupin v mentorskem sistemu v okviru podiplomskih raziskovalnih projektov (McGill University, School of Social Work, 1984). Podobne metodološke pristope lahko najdemo tudi v ameriških Šolah za socialno delo (A. Kahn: Issues in American Social Work, 1965) in v mednarodnem projektu o metodologiji socialnega dela, ki ga je vodil pro- fesor L. Lowy s Sole za socialno delo pri Univerzi v Bostonu (1988). Ce primerjamo evropske programe Studija socialnega dda, lahko ugotovimo vrsto Studijskih modelov. Se posebno v tako imenovanih neodvisnih Šolah zunaj univerz, kjer lahko najdemo nekonsistentne programe o metodologiji raziskovanja socialnega dela. V okviru fakultetnega Studija in visokih strokovnih Sol lahko srečamo programe v katerih prevladuje klasična sociološka metodologija (materiali IASSW Project Group, 1984). Znanost socialnega dela implicira specifično metodologijo, ki je neposredno povezana s sploSno socialno metodologijo ali epistemologijo. Kot integrativna in uporabna znanost je metodologija socialnega dela v svojem raziskovalnem interesu blizu sociološki metodologiji, socialni psihologiji, socialni antropologiji, toda ta metodologija ima posebne in avtentične karakteristike. Medtem ko sta predmet sociološkega raziskovanja celotna družba in njena struktura, je okvir metodologije znanosti socialnega dela skupnost, vključujoč tudi lokalno skupnost (nem. Ortsgemdnschaft). Katere so značilnosti globalnega sociološkega pristopa? Za ilustracijo omenimo, kaj je zapisal o tem problemu R. Supek: "(...) težave v položaju sociologov se pokažejo posebno v njihovi obveznosti,da skrbijo za globalni nivo družbe, to je, da opazujejo celoto, njihov razum mora biti kot reflektor, katerega luč odseva na celoti socioloških procesov. Obenem pa mora ciljati na nekatere dele ali odnose te celote, ki so najbolj pomembni za njegovo nalogo<„.) Sociolog se obnaSa kot dober arhitekt, ki zmeraj misli na to, kako opremiti stavbo s pohištvom, toda njegov položaj je bolj zapleten, ker se njegova stavba sama od sebe vsak trenutd^ spreminja; misli na spreminjanje načrta stavbe, in ko se približuje konec gradnje, kaže, da jo bo nemogoče dokončati." V primerjavi s sociologijo, katere raziskovalni interes teži k celoti 128 Specifičnosti metodologije... • Soc delo 29,1990,1-3 procesov, kombinaciji analize cdote in segmentalne analize, ima znanost so- cialnega dela svoj interes in je kot uporabna znanost usmerjena k načrtovanju metodičnih aktivnosti prakse socialnega dela. Ta praksa pomeni pomoč posameznikom, skupinam in družinam, kako zadovoljiti njihove socialne potrebe in omogočiti socializadjo kot tudi preprečevanje socialnih problemov. 2. Faae FtuBskovai\ja godalnega dda in Klevai\je problemov Epistemološki postopek raziskovanja socialnega dela implicira tri ravni analize: individualno (delo s socialnimi primeri), skupinsko (delo s skupina- mi) in institucionalno (organizacije v skupnosti). Te tri ravni raziskovanja in analize so v stalnem dialektičnem odnosu in jih ni mogoče metafizično ločevati (mikro,mezo in makro raven). Glede na postulate humanističnega personalizma osebnosti (oz. posameznika) kot socialnega bitja ne moremo opazovati izven skupinskega sistema, posameznik in skupina pa dejansko izpolnjujeta večino svojih so- cialnih potreb in potreb socialnega skrbstva v kontekstu skupnosti (nem. Gemeinschaft, angl. community), ali bolj precizno v lokalni skupnosti, kot socialnem okviru (nem. Ortsgemdnschaft, an. local community). Stopnje (faze) raziskovalnega procesa, ki jih analizira A. Kahn, bi po- menile definicijo problema, analizo, r^itev in verifikacijo. Med temi Stirimi fazami (stopnjami) bi bile sekvenčne analize; prve Stiri predstavljajo teoretični del raziskave in zadnje tri verifikacijo. Zdo pomembno je izbrati raziskovalni problem na področju socialnega dela zaradi vrednostnih kriterijev znanosti in znanstvenika samega. Ta problem in vpraSanja ne- vtralnosti znanosti je zelo dobro analiziral Max Weber v svoji Studiji Wissenschaft als Beruf (Znanost kot poklic), s čimer pa je povezano tudi vpraSanje kritaijev vrednotenja. Vrednostni kriteriji znanosti izhajajo iz temeljnih družbenih vrednot, toda znanstvenik se na začetku tega dejstva ne zaveda, začenja z svojimi lastnimi kriteriji. Konceptualna operacionalizacija implicira konceptualne začetne točke in definiranje (časovnega in geografskega) okvira raziskave, to je prostora raziskave fenomena ali problema in karakteristik, ki bodo preučevane glede na temeljne kategorije znanosti socialnega dela. Teoretični del raziskave naj Soc ddo 29,1990, 1-3 M.Martinović 129 raziSCe relevantne znanstvene podatke, vkljuCujoC definirane uporabne dele znanosti socialnega dda in povezana znanstvena področja (sociologijo, psi- hologijo, antropologijo, medicino itd.). V tej fazi raziskave je treba glede na teze R. Kahna definirati "alternativne teorije", ki jih mora testirati razi- skovalec. Nadalje je potrebno eksplicirati raziskovalne metode in instrumente zbiranja, s katerimi je "mogoCe zbrati relevantne podatke", potrebne za kompleksno analizo raziskovalnega problema. Interes raziskovalne metodo- logije je osredotočen na tri metodološke komplekse (Studij primerov. Studij skupin in Studij skupnosti), problem veljavnosti vzorca, naCin, kako se ga izbere, in vpraSanje reprezentativnosti. Vprimeijavi s sociološko metodo- logijo bi bili differentia specifica metodologije znanosti socialnega dela oCitno manjSi vzorci in obenerh bi bilo veC možnosti za uporabo bolj inten- zivne metodologije, ki je specifična za vsak zgoraj omenjeni kompldu. Verifikacijski del socialnega dela implicira naslednje tri korake: analizo problema, reSitev in verifikacijo. Glede na to testiramo hipotezo,postavljeno v teoretičnem delu raziskave. Tu je potrebno opraviti kvalitativno in kvanti- tativno analizo podatkov zbranih z znanstvenimi metodami (Studij dokumen- tov, metoda spraševanja,socialni intervju,metoda opazovanja,eksperimen- talna metoda, metoda intenzivnega Studija na terenu - v okolju, klinična ali biografska metoda, statistiCno-sociometriCne in razliCne druge tehnike zbiranja podatkov). Predikdja je zelo pomembna faza v metodologiji socialnega dda. Vklju- čuje razliCne metode znanstvene predikcije: metodo korelacije, ekstrapola- cije, delfi metodo (eksperti), metodo modeliranja in metodo scenarija, omejitve in mrežno načrtovanje. Pomembno je posvetiti pozornost zelo zanimivi knjigi, ki so jo napisali ameriški in kanadski avtoiji in jo je uredil R.Grinnell (1988), 5oc/a/ Work Research and Evaluation". To knjigo tvorijo: vsebina raziskovanja soci- alnega dela, formulacija hipoteze in meritev spremenljivk, raziskovalne metode in zasnove, izbrane metode zbiranja podatkov. Siljenje in uporaba raziskovalnega znanja. Znanost socialnega dela razvija specifično metodologijo z njenimi teore- tičnimi in aplikativnimi aspdcti. Glede na to lahko govorimo o kompleksni metodologiji znanosti socialnega dela (ali socialno delo kot akademska disciplina, R. Grinnell, 1988). To metodologijo je R. Grinnell opredelil kot "generični proces reSevanja problemov". Ta proces vkljuCuje dva vzporedna 130 Specifičnosti metodologije... • Soc delo 29,1990,1-3 in simultana procesa: raziskovanje in prakso socialnega dela (intervencijo socialnega dela). Epistemološki postopek tega procesa ima Stiri faze: definicija in speci- fikacija problema, oblikovanje alternativ in izbira reSitve problema, imple- mentacija, evaluacija in objava ugotovitev. "V procesu reSevanja problema omenjene Stiri faze niso ločene entitete, temveč povezan del cikla, in se postopoma meSajo med seboj. Postopek reSevanja problema je racionalno, načrtovano, sistematično zaporedje kora- kov, ki so usmeijeni k cilju." (R. Grinnell, 1988) Slika 1: Proces reSevanja problema Soc ddo 29,1990, 1-3 M.Martinović 131 Generični proces reSevanja problema implicira raziskovanje in prakso ^ socialnega dela kot dva vzporedna procesa (slika 2). 1. faza: Identifikacija problema,definicija in specifikacija SploSno rtíevanje problema: Ugotovitev, da problem obstaja Raziskovanje socialnega dela: Uentífikacija raziskovalnega problema Praksa socialnega dela: Diagnoza in ocena 2. faza: Oblikovanje altCTnatív in izbira strategij SploSno reSevanje problema: Predlaganja možnih reSitev problema Raziskovanje socialnega dela: Formulacija hipoteze in zasnova raziskave Praksa socialnega dela: Izbira in planiranje intervencije 3. faza: Implementacija SploSno reSevanje problema: Izvesti izbrano rtíitev Raziskovanje socialnega dela: Izvesti zasnovo reSitve Praksa socialnega dela: Implementacija izbrane intervencije 132 Specifičnosti metodologije... • Soc delo 29,1990,1-3 4. faza: Evaluacija in objava ugotovitev SploSno reSevanje problema: Evalvacija rezultata izbrane reSitve Raziskovanje socialnega dela: Analiza,interpretacija, poroCanje o ugotovitvah Praksa socialnega dela: Ocena klientovega napredka in zakljuCek Slika 2: Paralele med reševanjem problema,raziskovanjem in intervencijo socialnega dela Na koncu naj zaključimo, da je zgoraj razloženi proces enkraten in da v njem profesionalni socialni delavec obenem igra dve vlogi: raziskovalca in praktika. Prevedla: Marija Ovsenik Viri: CONSTABLE TR., School Social Work, Practice and Research Perspe- ctives, The Dorsey Press, Homewood, Dlinois 1982, str. 214-216 DERVISBEGOVIC dr. U., Metodika socijalnog rac/a, VSSR, Sarajevo 1981 FRIEDLANDER, W. A. in PFAFFENBERGER, H., Osnovna načela in metode socialnega de/a. Tehnična založba Slovenije, Ljubljana 1970 GRINNELL, M. Richard, Social Work Research and Evaluation, F. P. Soc ddo 29,1990, 1-3 M.Martinović 133 Peacock Publishers, Inc., Itaska,Dlinois 1988,str. 2-65,258-400 CRIPTON, Ј.,5ос/аУ Work Research in Canada, materiali kongresa IASSW, Montreal 1984,str. 178-179 CUD, V. in HET, P., Metodi socijalnog istraživanja, V. Karadzic, Beograd 1966 HALMI, A., Meíoc/o/ogiya akcionih istraživanja kao naučna i samoupravna osnova socijalnog rada (Doktorska disertacija. Fakultet političkih nauka), Beograd 1987 KAHN, J. A., Issues in American Social Work, New York 1965, str. 270 KENND ALL, K., The New Thems in Social Work Education, New York 1972 LOWY, dr. Louis, An Assessment-Survey Report of Indigenous Social Work Li torture on Social Work Methodology,Boston University School of Social Work, Boston 1988 MARTINO VIO, M., Znanstvene osnove socijalnog rada. Narodne novine, Zagreb 1987 MESEC, B., Veda o socialnem delu kot znanstveno jedro visokošolskega Studija, Socialno ddo,Ljubljana 1988,str. 235 MILO VANO VIO, M., Meiod/Aa individualnog i grupnog socijalnog rada, VSSR, Beograd 1981 NEDEUKOVIO, R. Y., Socijalni rad, Zavod za proučavanje socijalnih problema grada Beograda,Beograd 1982 RÖSSNER, L., Theorie der Sozialarbdt, Emst Reinhardt Verlag, München 1975 134 Specifičnosti metodologije... • Soc delo 29,1990,1-3 SKELEDŽIJA, B., AíeíoíZ/Tca socijalnog rada na pojedinačnom slučaju, skripta VSSR, Zagreb 1977 STAUB-BERNASCONI, S., Disparities between local, national and international development - The need for new contract and new curriculas, Referat na kongresu lASSW, Dunaj 1988 SUIN de BOUTEMARD, B., Überlegungen zur Schöpfung einer Wissenschañ der Sozialarbdt, Reierai na kongresu IASSW,Dunaj 1988 SUPEK,R.,Zanai socioyoga,Školska knjiga,Zagreb 1982,str. 80-81 WEINBACH, W. R. in GRINNELL, M. R., Statistics for Social Workers, Longman, New Yoric in London 1987 WHITE RILEY, M., Sociological Research, Case Approach, New York 1963, Str. 644-700 Dr. Milan Marünovic je predstojnik in profesor Raziskovalnega in izobraževalnega centra za socialno delo Pravne fakultete. Univerze v Zagrebu. EPISTEMOLOŠKA OSNOVA KVALITATIVNEGA PRISTOPA K SOOAU^EMUDEUJ Aleksandar Hftlmi Temeljno raziskovanje v socialnem delu je razlikovanje med uporabo kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Ta dva metodološka pristopa uporablja naSa stroka že vso svojo zgodovino. Ni pa med nami soglasja o natanCnih razlikah in podobnostih med kvantitativnimi in kva- litativnimi raziskovalnimi metodami (Dabb, 1982). Večini med nami se zde kvantitativne metode bolj spoštovanja vredne in bližje običajnemu pojmo- vanju znanosti (Epstein, 1988). Vendar pa so zaradi takega poudaijanja kvantitativnega pistopa nekateri socialni delavci začeli zagovarjati SirSo uporabo kvalitativnih pristopov in se osredotočajo na nasprotujoče si vidike obeh metod (Wood, 1982). Pri tem ustvarjajo vtis,da je izbira med njima politične narave in da se morajo socialni delavci odločiti in razglasiti, na kateri strani so (DeMaria, 1981). 1. EpistemoloSko poreklo V najSirSem pomenu je epistemologija spoznavna teorija. Kvantitativne metode imajo epistemološke korenine v logičnem pozitivizmu (Comte, Saint-Simon, Durkheim itd.). Tem filozofskim usmeritvam je skupno, da prenaSajo logiko in načela merjenja iz naravoslovnih ved v družboslovne. Končni smoter takega raziskovanja je ugotavljanje sploSnih zakonitosti družbenega vedenja analognih zakonitostim v naravoslovju. Kvalitativne raziskovalne metode predpostavljajo, da se subjektivne dimenzije človeškega izkustva neprestano spreminjajo in jih ni mogoče proučevati z uporabo načel kvantitativnih raziskovalnih metodologij. Ti dve metodi obstajata druga ob drugi od začetkov sodobnega družboslovja. Ko skuSa pojasniti posebnosti teh dveh metodoloških pristopov, poudarja Bettleheim (1982) delitev spoznavanja na "hermenevtično-duhovno in pozi- tivistično-pragmatično spoznavanje". Obe disciplini se imenujeta Wissen- schaften (znanosti) in seju sprejema kot enako legitimni. To so Naturwis- senschaften (naravoslovne vede) in Geisteswissenschaften (duhovne vede). Te discipline predstavljajo popolnoma različna pristopa k razumevanju sveta. Kljub razlikam sta obe metodi smotrni,sistematični in empirični. Sta enako pomembna pristopa pri ustvarjanju znanja o socialnem delu. Namen tega prispevka torej ni razglašati,da je kvalitativni pristop pri preučevanju Ш A.Halmi Soc ddo 29,1990, 1-3 družbenih pojavov edino pravilen; nasprotno, avtor sodi, da dobro raziskovanje vključuje obe metodi analize, kvantitativno in kvalitativno. 2. Kvilititivni pristop - novi metodoloika paradigma V svoji razpravi z naslovom 'Epistemološka osnova kvalitativnega pri- stopa v socialnem delu" začenjam s sploSno in ustaljeno domnevo, da zna- nost socialnega dela implicira popolnoma drugačen tip metodologije kot druge družbene vede. Z drugimi besedami: sodobne raziskave na področju socialnega dela, naj bodo logične, epistemološke, metodološke ali čisto empirične, so v glavnem pozitivistične in funkcionalistične. Pod temi pogoji moramo zastaviti osno- vno vpraSanje o predpostavkah socialnega dela kot avtentične humanistične discipline. Dobro znano je dejstvo, da ima socialno delo tako kot vsaka druga zna- nost poleg drugih funkcij dve glavni funkciji: inovativno in kontrolno. Kadar socialno delo ideološko neobremenjeno preveija resnične okoliščine življe- nja ljudi, tako da se odkrijejo vse poglavitne značilnosti te realnosti, tedaj dduje sodalno delo inovativno in služi resnici in družbenemu napredku. Žal pa se lahko socialno delo uporablja kot sredstvo kontrole in varovanja druž- benega status quo. To lahko dosega na različne načine, celo tako, da poudar- ja "znanstveno nevtralnost", ki je glavna značilnost logičnega pozitivizma. Sedaj prihajam k prvemu ključnemu vpraSanju svoje razprave, ki izraža prizadevanje po vzpostavitvi metodologije, ki bo kritična do same sebe, do načel, na katerih temelji, in do kanonov, ki jih predstavlja. Z drugimi besedami, najpomembnejše pri tem je, da je znanost o socialnem delu vodil- na sila družbenega napredka; ukvarjanje z njo zahteva pogum, da podvržemo raziskovanju svoje osebne domneve. V skladu s tem mora kritična in dia- lektična znanost o socialnem delu temeljiti na novih filozofskih, metodo- loških, in etičnih osnovah. Glavni smoter raziskovanja v socialnem delu ni ustvarjanje znanosti zaradi znanosti ampak razvijanje zavestne dejavnosti, ki spremir\ja človeka z njegovimi Številnimi dimenzijami ter ustvarja njegove odnose z drugimi ljudmi in drugimi skupnostmi. Tako smo se približali jedru problema: kako uresničiti strategijo delo- vanja, strategijo, ki bo privedla do sprememb v družbenih situacijah in kakSno vlogo bo v njenem okviru odigrala znanost nasploh. Z drugimi besedami: gre za praktično aplikacijo znanstvenih dosežkov, aplikacijo, s ScK ddo 29,1990, 1-3 Epistemološki temdji... 137 pomočjo katere postane socialno delo aplikativna družboslovna disciplina. Taka usmeritev naznačuje drugačno raziskovalno strat^ijo,tako da so pred- stavniki kvalitativne metodologije iznaSli novo vrsto raziskovanja, ki se imenuje akcijsko raziskovanjeÇLewin, 1938; Moser, 1975; Adam, 1980). Protagonisti te "nove" metodologije se ne zadovoljujejo samo z des- kriptivno vlogo znanosti, ampak skuSajo najti reSitve,ki bi omogočile druž- benim vedam na sploSno, posebno pa Se socialnemu delu, da bi dosegli sodobno raven zavesti in doumeli poglavitne probleme človdtovega obstoja, V vsakem primeru imamo tu v mislih kvalitativni pristop, za katerega je značilno: da nima posebnih tem raziskav, da nima posebnih metodoloških postopkov,da je usmerjeno nepragmatično; z drugimi besedami: poglavitni smoter je bolje spoznati socialne probleme, tako da bi bili družbeni problemi lahko bolj specifični in učinkoviti. Nova generacija raziskovalcev je sprejela novo metodološko paradigmo, katere smoter ni čaSčenje znanosti ampak skrb za ljudi. 3. Stratd^ki dementi kvalitativne metoddogye Kvalitativni pristop potrebuje bolj učinkovito strategijo obravnavanja socialnih problemov, pri kateri bi se socialno-terapevtska in individualno- rehabilitacijska obravnava dopolnjevala z družbeno akcijo in družbenimi spremembami. Seveda pa je to povezano z drugim problemom, namreč, kako uresničiti strategijo delovanja, ki bo vodilo do sprememb družbenega položaja posa- meznikov, skupin ali skupnosti, in kakSna je v tej situaciji vloga znanstve- nega znanja nasploh in socialnega dela posebej. Z drugimi besedami: gre za vpraSanje praktične uporabe znanstvenih spoznanj in za konstituiranje socialnega dda kot aplikativne družbene vede. Taka usmeritev nakazuje drugačno raziskovalno strategijo, tako da so predstavniki kvalitativne metodologije iznaSli novo vrsto raziskovanja, to je akcijsko raziskovanje (Lewin, Moser, Haag in drugi). Po njegovem nazivu lahko sodimo, da se raziskovalci ne zadovoljujejo samo z ugotavljanjem in opisovanjem socialnih problemov, ampak jih skuSajo resiti z aktivnim sode- lovanjem. Osnovna načela akcijskega raziskovanja: 138 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 3,1, Akcijske naskš ve so v prvi vnti лл/лсц/епе spremityêiyu družbenih situêcUr IM drugem mestu рш preverjênju grumstvenih hipoíea. Tradicionalno raziskovanje ima samo spoznavne smotre, smoter akcij- skega raziskovanja pa je sprememba situacije,ki jo raziskujemo. To pomeni, da raziskave ne moremo načrtovati; raziskava se konča Sele tedaj, ko je situacija spremenjena. Logika raziskovanja je popolnoma odvisna od logike situacije. To med drugim pomeni,da raziskave ni mogoče končati v skladu z vnaprej izdelanim načrtom. Tu govorimo o posebni raziskovalni strategiji, za katero je značilno prizadevanje po spremembi socialne situacije posa- meznika ali skupine v skupnosti,po zadovoljitivi njihovih potreb, njihovem razvoju in humanizaciji. Osnovni cilj akcijskih raziskav je, da se po deskriptivnem načrtu ra- ziskave izdela konstruktivni plan sprememb. Od deskriptivne in analitične metode preidemo k participativni in evalvacijski. Na ta način akcijske raziskave predstavljajo most med teorijo in prakso socialnega dela in na ta način postane teorija praksa, praksa socialnega dela pa teoretično reflektirana praksa .Ce ni takega "ti"ansfera",s€ zniža raven znanja, praktično socialno delo pa postane del 'VnaSinerije" socialnega varstva. Ta metodološki redukcionizem vpliva na to, da se socialno ddo spremeni v varstvo obrobnih družbenih skupin, kar vodi do marginalizacije in stigmatizacije ljudi v skupnosti. V tem primeru pa socialno ddo postane marginalna znanost. 32, Pri êkcijskem reäskavet^u probìemà ne iäberemot штршк gê odkrijemo To navaja znanstvenik Cilli v svoji dobro znani knjigi "Kako ra- ziskovati". To pomeni, da izbor problema raziskave ni indiferentno dejanje, ampak je odkrivanje problema zelo pomembno. To pomeni, da socialni de- lavec, ki se ukvarja s socialnimi problemi v skupnosti ni "zunaj bitke", ker bi bilo nelogično in nemogoče, da bi bil zunaj problema lokalne skupnosti. Kadar socialni delavec sodeluje pri raziskovanju in skuSa spremeniti sedanjo situacijo, mora sprejeti dejstvo, da problema raziskave ni mogoče izbrati, ampak ga je treba odkriti. To je ena najobčutljivejših faz akcijskega razi- skovanja, faza, za katero bi morali razviti logiko in občutljivo metodologijo. Socialni delavec lahko odkrije problem, kadar je v posebni situaciji. Samo tedaj lahko pride do pravega znanja, ki mu pomaga uresničiti razvoj ScK ddo 29,1990, 1-3 Epistemološki temdji... 139 dane situadje (Gilli, 1978). Ne prizadeva si le, da bi ustvaril zgolj opisno sliko, v kateri imajo vsi elementi isto vrednost, ampak sliko, v kateri vsi elementi težijo dinamično k isti "stresni točki". Ravno ta "sU^na točka" je osrednji problem vse raziskovalne aktivnosti. 33. Pri škcijskib na'ikavab se načelo vrednotne nevtralnosti nadomesti ж aktivnim sodäovaiyem Akdjske raziskave so dopolnilo radikalne (marksistične) teoretične kriti- ke funkdonalističnega pozitivizma v družboslovju sploh, posebno pa Se v socialnem delu, ki naj bi zavzelo aktivno in nepopustljivo stališče do tako imenovane 'Vrednotne nevtralnosti" in do akademskega razumevanja "čiste" znanosti. V nasprotju s tradicionalno "funkcionalistično" metodiko je treba vzpostaviti novo radikalno obliko metodologije in jo definirati kot "anga- žirano metodologijo", ki problematizira možnosti nadaljnega obstoja nev- tralnega družboslovja. Ta postulat lahko podpremo z naslednjimi dejstvi: a) Socialno delo kot znanost ima svojo neogibno ideolc^ko osnovo in ne more biti "nevtralno", izločeno iz družbenih razredov ali cdo nad njimi. So- cialno delo je agens družbenih sprememb in ne moremo ga povezovati s solidarnostjo do tistih,"ki so bogati, ki imajo"proti tistim,"ki nimajo,ki so revni", s solidarnostjo do tistih, "ki morejo", proti tistim, "ki ne morejo". Njegova dejavnost mora biti ustvaijalna in mora odpirati možnosti za pre- magovanje alienacije in zaprtosti. b) Mnenje, da je znanost "vrednotno nevtralna", je v socialnem delu čisti absurd. Vrednot ne moremo izključiti iz znanosti (kot je storil Weber v svoji idealnotipski metodologiji), ker lahko pravo naravo znanstvenega spozna- vanja presojamo le na osnovi rezultatov raziskovanja teh vrednot. Ko z znanstvenim raziskovanjem odkrivamo nove vrednote, tedaj vodijo znanost teoretični kriteriji in ne vrednotni kriteriji. Trditev, da je kaka misel resnična, čim bolj je oddaljena od potreb in interesov ljudi, je - izraženo v hegeljanski maniri - pravo obrekovanje resnice. Znanstveno spoznavanje o socialnem ddu ne more in ne sme biti nevtralno. Socialno delo bo zelo veijetno postalo osnovni opornik vzdrževanja in dehumanizacije družbenega sistema, če ne bo razvilo občutka za potrebe 140 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 ljudi. 34. Vêkcijikem niitkovMi\iu te spremeni poaqja näskovalca - Mnênstyeno objektivnost nêdomesti njeno nâspro^'e Praktična in teoretična načda akcijskega raziskovanja zahtevajo od so- dalnega ddavca,da opusti distanco od "objekta" raziskave in da popolnoma zavestno vpliva na dogodke, tako da raziskuje participativno in da aktivno posega v dogajanje (Moser, 1977). Z drugimi besedami, akcijske raziskave so odgovor na problem, do ka- terega pride zaradi razlike med praktičnimi cilji družbene akcije in rq)resivno naravo pozitivistične metodologije in teorije. Ta postulat nas vodi do osrednjega vpraSanja akcijske metodologije, kar Se posebej poudarja položaj raziskovalca in spreminja objektivnost v njeno nasprotje. To načelo je kopernikanski obrat v metodologiji družbenih ved in pomeni dekon- strukcijo klasičnega odnosa "subjekt-objekt". V tem rekonstruiranem odnosu postane objekt raziskovanja skupaj z raziskovalcem udeleženec v razisko- vanem procesu. V tem trenutku postane raziskovalni proces proces emancipacije "objekta" raziskave v subjekt in raziskovalec lahko interpretira svet iz perspektive nekdanjega objd^ta. Ta pristop pomeni demokratizacijo raziskovalnih odnosov. Cilj takih akdj je odkriti vzajemno interpretacijo problema in možnosti za njegovo reSitev. To instanco imenuje Moser (1977) "diskurz", kar pomeni, da predstavlja situacija, v kateri je omogočena enakopravna komunikacija in kooperacija, začetek deobjektivizacije. V odnosu do drugih aplikativnih postopkov je opustitev objektivizacije specifična karakteristika akcijskega raziskovanja. 3S Pri èkqjskem rшaskovaф se gìedà пл raxiskovano situêdjo kot tu celoto V skladu s tem postulatom so akcijske raziskave specifičen odgovor na problem dialektične celote treh funkcionalnih ravni analize v procesu ra- ziskovanja in evalvacije v socialnem delu (individualne, skupinske in insti- tucionalne). Socialno delo se izvaja s pomočjo treh metod, ki so dialektično povezane. To so: delo s posameznikom, skupinsko ddo in skupnostno delo. Te tri metode predstavljajo enoten in nedeljiv proces socialnega dela,ki se ScK ddo 29,1990, 1-3 Epistemološki temdji... 141 izvaja z dejavnostmi v začetni, diagnostični, prognostični fazi, ter fazi realizacije in evalvacije. Funkcionalni in logični red dejavnosti teh faz je določen z epistemoloSkimi postopki na vseh treh ravneh analize. Akcijsko raziskovanje je integrativni in komunikativni pristop k metodologiji soci- alnega dela. Akcijske naskâye v sodalnem ddu so odgova- na problem uporabe raaskâv v praksi in poudarjajo pomen teorije v empiričnih raziskavah. Ta sklep nas vodi k procesu permanentne interakcije med akcijskimi raziskavami in teorijo socialnega dda. Ta je seveda odvisna od razvoja, ki ga je dosegla veda o socialnern delu in od izobrazbe in usposobljenosti socialnih delavcev za izvajanje te vrste raziskav v skupnosti. Brez nje je socialno delo zgolj pragmatično "socialno varstvo", socialni delavci pa nimajo možnosti sodelovanja pri uvajanju sprememb in njihovi legalizaciji v pravnem sistemu. Na koncu te razprave naj poudarimo, da akcijske raziskave kot specifična strategija kvalitativne metodologije niso nekaj manjvrednega v odnosu do fundamentalnih raziskav; nasprotno, so jim vsaj enakovredne, ali pa imajo celo spoznavne prednosti. 2^radi take usmeritve bo socialno delo postalo "prava" in ne le "pritlehna" veda; njena poglavitna značilnost pa je uporabnost. Prevedel Blaž Mesec literatura: FRANKO, A., Kvalitativna metodologija in akcijsko raziskovanje v sociologiji. Doktorska disertacija. Filozofski fakultet, Zagreb. DABBS, J. M., Making things visible. In J. Van Maanen, J. M. Dabbs, Jr., IN R. R. Faulkner (Eds.), Varieties of qualitative research, str. 97-123, Beverly Hills, CA: Sage DeMARIA, W., Empirism: An impoverished philosophy for social work research., Australian Social Work 34,str. 3-8 142 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 EPSTEIN, L, Quantitative and qualitative methods. In R. M. Grinnell, Jr., Social Work Research and Evaluation (str. 185-197). GHJJ, A., ^а/со se/síra^uye.Biblioteka suvremena misao,Školska knjiga, Zagreb. Lewin, К., Theßdd theory in social science, Tavistock, London. MOSER, H., Methoden der Aktionsforschung. Koesel Verlag,München. WEINBACH, R. W., in GRINELL, R. M., Jr., Statistics for social workers. Long White Plains, NY. Dr. Aleksandar Halmi je asistent v Raziskovalnem in izobraževalnem centru za socialno delo Pravne fakultete. Univerze v Zagrebu. o SPECinCNOSTI METODOLOGIJE V SOCIALNEM DEUJ BlažMeMC Razprava o specifičnosti metodologije raziskovanja v okviru znanosti o socialnem ddu predpostavlja sodbo, da taka veda obstaja,in predpostavlja njene konstitutivne značilnosti. Te predpostavke niso sploSno sprejete, zato se nameravam najprej pomuditi pri njih, nato pa obravnavati vpraSanje o posebnostih metodologije. Najprej naj opreddim nekaj ključnih terminov, saj je, posebno v sodobni jugoslovanski literaturi, glede tega precej nedoslednosti. Nckâj timranololkih opomb Veda o sodalnem delu ali znanost o sodalnem ddu je po prdiminami definiciji (a) skup v načelu sistematično povezanih, preverjenih znanj o socialnem delu kot praktični družbeni dejavnosti in o zanjo relevantnih pojavih; (b) dejavnost raziskovanja postopkov socialnega dela in zanj relevantnih pojavov. Izraz metodologija uporabljam izključno v pomenu metodologije raziskovanja, to je vede o metodah empiričnega raziskovanja v okviru vede o socialnem delu. Ne uporabljam ga za označitev metod praktičnega socialnega dela (kot nekak kolektivni termin) in tudi ne za označitev proučevanja metod praktičnega dela in znanja o njih (teorije). Načine praktičnega socialnega dela označujem z izrazom metode socialnega dela. Namesto tega izraza ne uporabljam nobenega drugega zbirnega (kolektivnega) termina. Izraz teorija socialnega dela uporabljam v dveh pomenih: (a) v SirSem pomenu kot sinonim za vedo o socialnem delu (teorija socialnega dela"), to je vsakršnega znanstvenega razmišljanja in vedenja o socialnem delu; (b) v ožjem pomenu posebnih pomenov empirično * Omejen prostor me sili, da razložim svoje misli na precej apodiktičen način, brez podrobne argumentacije in potrebnih omejitev, in da izpustim vse reference. Seveda pa se moje razmišljanje ni odvijalo v praznem prostoru, ampak so nanj vplivali v prvi vrsti moji sodelavci na ViSji Soli za socialne delavce v Ljubljani, dalje drugi jugoslovanski avtorji in drugi avtoiji,ki so pisali o vprašanjih, ki jih obravnavam. 144 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 empirično preverjenega znanja o postopkih socialnega dela v okviru vede o socialnem delu (speciSčne teorije, ki jih je možno klasificirati po različnih vidikih). V jugoslovanskem prostoru in v nekaterih drugih delih Evrope je v rabi tudi izraz metodika socialnega dela. Ta izraz se uporablja za opisovanje metod praktičnega socialnega dela. Metodiko imam za teorijo na nižji razvojni stopnji, ko je v njej Se veliko elementov praktičnega izkustvenega znanja, ki ni raziskovalno preverjeno, ki ni sistematično povezano, in je le omejeno posploSljivo. Med metodiko in teorijo je na časovni dimenziji odnos postopnega prehajanja od metodike k teoriji, na sistematski dimenziji pa odnos vključenosti metodike v teorijo in hierarhične podrejenosti metodike teoriji. DopuSčam možnost, da se ob ustrezni argumentaciji zavrne metodiko kot zastarelo in prevladano začetno stopnjo razvoja teorij socialnega dela. O znanstveni osnovi socialnega dda: dve poziciji Praktično socialno delo, njegovi postopki, načini, metode, so često ndnteligibilen splet racionalnega odločanja, na ponavljanju pozitivnih izkuSenj temelječe veSčine (craft), iz intuicije, empatije in estetičnega čuta izvirajoče umetnosti (art); njegovi cilji so določeni delno znanstveno, delno pa temdje v etiki,religiji,mitologijah. Ni trdnega in absolutnega kriterija, po katerem bi socialno delo kot celota moralo postati bolj znanstveno. Ni mogoče znanstveno (na način empiričnih znanosti) utemeljiti smisla ohranjanja življenja in s tem povezane skrbi za sočloveka. To presega meje empirične znanosti. Tudi ni mogoče in ni potrebno izločiti iz profesionalnega medosebnega odnosa intuicije, empatije in estetike. Toda gotovo je, da je možno in potrebno velik del praktičnega socialnega dela iztrgati iz nerefiektiranih območij zdravorazumske konstrukcije realnosti in nepreverjenih praktik ter povečati delež racionalnega mišljenja in empiričnega preverjanja njegovih postopkov. Duh časa zahteva,da vidimo v empirični znanosti instanco legitimiranja praktičnih strokovnih postopkov. V tem omejenem smislu ni dvoma, da naj bo socialno delo znanstveno utemdjeno. O tem, kaj je znanstvena osnova socialnega dela, pa so Se vedno deljena mnenja, (a) Po prvem je socialno delo zgolj praktična dejavnost, ki se opira na teoretična spoznanja različnih uveljavljenih ved od psihologije in sociologije do medicine in ekonomije in nima svojega posebnega fonda Socddo 29,1990, 1-3 O specifičnosti metodologije... 145 znanja. To staliSče je veljalo le za zgodovinsko prvo fazo poznanstvenja socialnega dela,fazo, ki Se ni povsod in povsem izzvenda,saj se odraža tako v učnih programih mnogih Sol za socialno delo kot v razmišljanjih o naravi socialnega dela in njegove teorije. Vendar govorita proti tej poziciji dva argumenta: prvi se poziva na tej poziciji imanentno pomanjkljivost, drugi na določeno zunanje dejstvo. Imanentna pomanjkljivost te pozicije je spregled vpraSanja o integraciji nepovezanih znanj različnih ved,zunanje dejstvo pa empirično ugotovljiv obstoj spedfičnega znanja, ki se ga ne da subsumirati v nobeno od obstoječih znanosti. To spoznaje vodi do druge pozicije, (b) Po drugem staliSču je socialno delo hkrati posebna družbena praktična dejavnost in posebna teoretična dejavnost (veda). Tisti, ki sodijo, da je teoretična osnova socialnega dela konglomerat posameznih delov različnih "fundamentalnih" ved, spregledujejo vpraSanje o integraciji teh znanj in predpostavljajo, da se bo integracija teh znanj okrog problemov praktičnega socialnega dela izvrSila individualno, "v glavah" socialnih delavcev. V resnici je in mora biti integriranje znanj različnih ved okrog problemov socialnega dela kolektivni posel ljudi, ki so dejavni na področjih socialnega dela in ki o njem razmišljajo. Natančneje: v kolektivnem delovnem naporu raziskovalcev, teoretikov in praktikov, ki razmišljajo o svojem delu in ga raziskujejo, se morajo povezati relevantna znanja etabliranih znanosti in empirično pridobljena znanja o problemih in postopkih socialnega dela. To ni samo zahteva; da se to dejansko dogaja, je empirično preverljivo dejstvo. Lahko bi podrobno razčlenili razvojne faze tega mehanizma integracije teorije in spoznanj o praksi, mehanizma, ki se je končno razvil v posebno znanost o socialnem delu. O obstoju posebnega fonda znanj in posebne dejavnosti raziskovanja in razmišljanja priča tudi bogata literatura o socialnem delu,pričajo Številna strokovna srečanja,katerih osnovni namen je izmenjava izkuSenj, raziskovanje in razmišljanje o problemih praktičnega socialnega dela in ne nazadnje dejstvo, da je socialno delo akademsko institucionalizirana disciplina. Socialno delo;eposebna praktična dejavnost in posebna veda in je to dejansko, kot delujoč mehanizem, že dolgo, ko se nekateri Se vedno prpirajo, ali je ali ni. Problem formaliaicije vede o lodalnem delu Zdi se, da o zgoraj povedanem ne more biti temeljnega nestrinjanja. Takoj ko pa poskuSamo gornje spoznanje formalizirati, to je določiti 146 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 osnovne konstitutivne elemente nove vede, se pojavijo problemi in kontroverze, ki prete vzvratno uničiti idejo o posebni vedi. Kaj je njen predmet, katere so njene specifične metode, kakSen je njen odnos do drugih ved, kako naj jo imenujemo? O predmetu. Poleg univerzalnih družbenih procesov in institucionali- ziranih praks, kot so proces vzgoje in izobraževanja, odnos in proces zdravljenja in drugi, so se v vseh družbah in v vseh časih, torej univerzalno, odvijali tudi procesi pomoči ljudem v stiski, medsebojne pomoči in solidamosti. Ta proces je eden od temeljnih družbenih procesov, saj prispeva tako k ohranitvi posameznika kot k ohranitvi in integraciji posameznih družbenih struktur in družbe v celoti. Ta proces, v vseh svojih oblikah, je predmet proučevanja različnih ved, kar velja tudi za druge omenjene procese, toda integracija vseh spoznanj o tem posebnem procesu je naloga posebne vede, ki jo začasno imenujemo veda o socialnem delu. Njen predmet je torej univerzalni proces pomoči človeku v stiski na družbeni, interpersonalni in individualni ravni in metode pomoči. Poznam očitke, da to pojmovanje odmerja socialnemu ddu vlogo tistega,ki neposredno skrbi za ljudi v stiski, ko bi v resnici, po teh mnenjih, moralo predvsem izvajati projekte družbenega razvoja, če že ne pripravljati kar družbeno revolucijo. Socialno delo ne sme biti ravnodušno do vpraSanj družbenega spreminjanja na societalni ravni, daje pobude za take spremembe in sodeluje pri spreminjanju, toda njegova prva naloga in fokus njegovega dda je skrb za posameznika ali skupino ljudi v stiski, za posameznika kot dela družbenih skupin, skupnosti in globalne družbe. V svojem prizadevanju za družbene spremembe ne sme spregledati stiske posameznika in jo mora dejavno obravnavati v korist konkretnega posameznika ali skupine. Slediti izključno družbeno razvojne cilje in pri tem zanemariti klic posameznika v stiski je v nasprotju z etiko socialnega dela in z opredditvijo njegovega predmeta. V družbi so druge stroke, ki si lahko privoščijo razkošje, da v ddu za prihodnost odmislijo stiske sedanjosti; ki v prizadevanju za razvoj družbe spregledajo posebnosti tega ali onega posameznika. To pa nikakor ne pomeni, in v tem nerazlikovanju tiči grob nesporazum, da se zavzemamo izključno za individualno (kos-za-kosom) obravnavo. Posameznik je v žarišču socialnega dda; kako bomo poskrbdi za njegovo stisko, ali bomo delali neposredno z njim, ali posredno z njegovim socialnim okoljem, je stvar strokovne metode. Ne smemo pa ga spustiti izpred oči. Socddo 29,1990, 1-3 O specifičnosti metodologije... 147 O odnosu do drugih ved in statusu vede. Veda o socialnem delu je Clanica družine ved o ravnanju (action, Handlung), tj. ved, ki proučujejo smotrno ČloveSko dejavnost vsaka na svojem posebnem podroCju. Druge take vede so: veda o vzgajanju, veda o upravljanju, veda o zdravljenju ipd. S temi vedami jo druži ne samo sploSni predmet (ravnanje) temveC strukturna podobnost odnosa med teorijo in prakso in notranje strukture vede. Ta analogija se lahko uporabi tudi kot argument v prid njenemu konstituiranju kot vede. Nekateri imajo te vede za aplikativne v nasprotju s fundamentalnimi. Ta delitev ved temelji na razlikovanju "naravnih procesov" in "človeške prakse". Fundamentalne vede naj bi proučevale "naravne procese" aplikativne pa "ČloveSko dejavnost" ali veSCino (téchne, od tod tehnične vede). Ce pa vemo, da so družbeni procesi "naravni" le v toliko, kolikor so nereflektiraiia Človekova praksa, tako razlikovanje ved ni veC utemeljeno. Proces pomoCi in solidarnosti kot aktiven in zavesten integracijski proces je prav tako fundamentalen kot drugi procesi družbene integracije in dezintegracije, katerih osnova v socialni konstrukciji realnosti nam je prikrita in jih imamo zato kot "naravne procese" za predmet sociologije kot "fundamentalne vede". Vedo o socialnem delu imamo torej za "fundamentalno" in ne zgolj za tehnološko vedo. Iz do sedaj povedanega tudi sledi, da imamo vedo o socialnem delu za najsploSnqSo vedo o procesih in metodah pomoCi in solidarnosti. To pa nas postavlja pred protislovje: predmet te vede (procesi pomoCi in solidarnosti) je v protislovju z nazivom vede (o socialnem delu). Poklicno socialno ddo je le eden od izvajalcev pomoCi, veda pa naj bi proučevala poleg strokovne dejavnosti socialnega dela tudi sistem socialnega varstva in neformalne oblike pomoCi v družbi. Izhoda sta v naCelu dva: ali omejimo predmet naSe vede na profesionalno pomoC in ohranimo ime 'Veda o socialnem delu" ali pa najdemo ustrezen naziv za vedo, ki bo vključevala vso Sirino tega predmeta, in v okviru katere bo veda o socialnem delu le ena od disciplin. Poleg naziva 'Veda o socialnem delu" se pojavlja naziv 'Veda o socialnem varstvu", ki bi bil ustrezen. Ce se ne bi prav tako povezoval pretežno s formalnim sistemom socialnega varstva. O imenu. Odsotnost ustreznega naziva za naSo znanost je celo ob razčiščenih vprašanjih o njenem predmetu kar precgSnja ovira, saj ustvarja povsem nepotrebne pojmovne nejasnosti in zmedo. Nagibam se k mnenju, da bi morali prihraniti naziv "veda o socialnem delu" za proučevanje strokovnih oblik in metod pomoCi v okviru socialnega dela, za 148 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 fundamentalno vedo o procesih pomoči nasploh pa bi morali najti drug naziv. Tvegam posmeh in pozabljenje (a držim se pregovora "beseda ni коцј'0 in predlagam lepo ime za to vedo: b o e t i k a. Izvira iz grSke besede boéthda, pomoč. Njena prednost pred nekaterimi drugimi besedami je, poleg tega, da popolnoma ustrezno označuje vsebinsko jedro socialnega dela (nuđenje pomoCi), tudi njena blagoglasnost in dejstvo, da v svoji sestavi nima pripone -logija,in označuje lahko (če bi se tako dogovorili) hkrati znanost in praktično dejavnost, kar je v resnici socialno ddo. * O ipedlieni melodolofiji raaikovaiya VpraSanje specifične metodologije raziskovanja v okviru boetike je vsekakor vredno pozornosti, ne gre pa mu pripisovati prevelikega pomena. Boetika je družbena veda in kot taka prevzema večino metodologije družbenih ved in ved o vedenju z vso njeno problematiko. Natančneje: na sploSno metodološki ravni, ki sega v epistemologijo in logiko, ne moremo govoriti o kakih specifičnih pristopih. Na ravni metodoloških strategij lahko govorimo o posebnih poudarkih,o bolj ali manj pomembnih metodah. Na ravni tehnik pa bi naSli povsem specifične tehnike, ki jih druge vede ne poznajo ali ne uporabljajo. Na sploSni metodološki ravni se tudi v okviru boetike ne moremo izogniti Se vedno trajajoči polemiki med logično-poziUvistično in razumevajočo zasnovo znanosti o človeku (oziroma med nomotetskim in idiografskim prostopom); lahko pa bi te polemike skrajšali in naredili bolj plodne, če bi v načelu sprejeli kot legitimna oba pristopa, saj se med seboj dopolnjujeta. Boetika ni niti izključno nomot^ska niti izključno idiografska znanost. Zavedati bi se morali, da je vsak enkraten, individualni primer vedno nosilec sploSnih značilnosti in da se sploSne zakonitosti združijo v posameznem primeru kot presečišču. Ni ne čiste individualnosti ne čiste sploSnosti - to so le abstrakcije. Poskusi afirmacije metode razumevanja. Čeprav neustrezni, kadar so ekskluzivni, so vendarle prispevali k uveljavljanju naturalističnih,kvalitativnih metod raziskovanja, ki so nujno potrebne kot uravnoteženje nediskriminativni rabi standardiziranih in kvantitativnih metod. * Studence so predlagali,da bi se iz te besede dalo izpelajti tudi naziv za poklic: boetik in boetinja! Socddo 29,1990, 1-3 O specifičnosti metodologije... 149 Na ravni metodoloških strategij je posebno pomembna metoda akdjikegft reziikovanja,ki je doživda svojo renesanso in rdntrepretadjo v sedemdesetih letih (posebno v krogu kritiCno-teoretiCno usmerjenih sociologov v ZR Nemčiji). S svojim poudarkom na participativnem raziskovanju, to je na udeležbi klientov v raziskovalnem procesu in na sodelovanju raziskovalca pri praktičnem spreminjanju, je zelo blizu osnovnemu modelu socialnega dela. To metodo, ki jo ndiateri,po naSem pretirano, proglašajo za novo paradigmo družbenih ved, bi v resnici, precej skromneje, lahko vzeli za osnovno metodološko paradigmo boetike, ob tem pa uporabljali tudi vse druge strategije. To, po Čemer se novo pojmovanje metode akcijskega raziskovanja razlikuje od klasičnega Lewinovega (K. Lewin), je spoznanje, da akcijsko raziskovanje ni le metoda spreminjanja socialnih entitet s pomoCjo podatkovnega povratnega sklopa (data- feedback), in torej po svoji spoznavni funkciji omejena na krog, v katerem se izvaja, ampak da je pomembna metoda spoznavanja, ki lahko prispeva k splošnemu znanju v okviru doloCene vede. Zavedati pa se moramo, da je referenčni okvir akcijskega raziskovalca avtonomna znanstvena teorija, iz katere črpa svojo strokovno moč, in da ne sme naivno popustiti težnjam po politizaciji znanosti, ki se skrivajo v novem konceptu akcijskega raziskovanja (četudi le politizaciji v 'lokalnih" okvirih) v imenu (nemožne a tako zaželene) enotnosti teorije in prakse, enotnosti ki ni drugega kot ime za strokovni in politični voluntarizem. Blaž Mesec je viSji predavatelj na ViSji Soli za socialne ddavce v Ljubljani. KOMUNIKATIVNO RAVNANJE KOT RAZISKOVALNA METODA IN KOT RAZISKOVALNI ОВШКТ NA PODROCJU SOCIALNEGA DEIA HaniOoftrik Socialno delo je praktična veda, ki naj se poleg reSevanja problemov posameznih klientov ukvarja zlasti s poklicno prakso socialnega delavca. Ta se kaže predvsem v načinu in metodah vodenja razgovorov. Zato delo socialnega delavca označujemo kot komunikativno ravnanje, ki ima za cilj razčlenitev problematične situacije in iskanje uporabne reSitve. Osnovna elementa te dialoSke komunikacije sta pripovedovanje in poizvedovanje. V tej praktični vedi gre za dve sestavini: za raziskanje situacije ter za aplikacijo ustrezne retorične metode imenovane narativna retorika, katere bistveni problem je, kako posluSati, da sogovornik spregovori in pripoveduje. Pripovedovanje je v primerjavi z diskusijo bližje resničnosti in ima moč argumenta. V praksi je torej socialni delavec raziskovalec, ki v dialoSki komunikaciji s klientom prihaja do novih spoznanj. I. Socialno ddo kot praktična veda a) Socialno delo se ukvarja s problemi, ki se pojavljajo v vsakodnevnem življenju ljudi. V teoriji sodalnega dda se ponavadi prav to postavlja za cilje in tematizira kot da bi socialno delo bilo predvsem neke vrste reSevanje problemov. Ce pa hočemo o socialnem delu razmišljati kot o praktični vedi, potem se moramo manj ukvarjati s to "problemsko" prakso, z reševanjem problemov določenega klienta ter nasprotno bolj problematizirati poklicno prakso socialnega ddavca. Postati mora vidno, kaj dela socialni delavec (da bi reSil probleme ali ko reSuje probleme), kaj je vsebina njegovega ali njenega poklicnega dda. b) To poklicno ali strokovno delo socialnega delavca je predvsem pogovor, točneje povedano vodenje razgovora. Socialno delo pomeni: govoriti o eni ali več problematičnih situacijah in o načinih,kako te situacije reSevati. V to vodenje razgovora se seveda neprestano vpleta komentar in sicer tako socialnega delavca kot njegovega sogovornika, v pisarniškem žargonu imenovanega stranka ali klient. c) Delo socialnega delavca moremo, če se poslužimo Habermasovega koncepta, označiti kot komunikacijo ali kot komunikativno ravnanje. Dve osebi ali več oseb razpravlja o nečem, kar je trenutno problematično in iSče reSitve, ki bi bile uporabne in učinkovite. Pravzaprav se sporazumevajo o Soc ddo 29,1990, 1-3 Komunikativno ravnanje... 151 definiciji, o diagnozi določene situacije, da bi v naslednji fazi naSli zanjo učinkovito zdravilo. d) V tej komunikaciji moremo razlikovati dve poziciji: pozicijo socialnega delavca in pozicijo sogovornika - stranke. Ti dve poziciji povezuje dialog med "pripovedovanjem" in "poizvedovanjem". Z ene strani formuliramo in predstavimo primer oziroma problem. Z druge strani pa poizvedujemo, kaj vse je Se tako ali drugače povezano s problemom ter iSčemo in odkrivamo ustrezne reSitve. e) Glede na ti dve poziciji lahko opiSemo dva aspekta, ki socialno delo opredeljujeta kot praktično vedo. Gre za klasično iskanje ali raziskanje ter za aplikacijo ustrezno prirojene retorike. (1) Raziskovanje. Tu ločimo dve raziskovalni aktivnosti: - osvetíitev oziroma razjasnitev problematične situacije, - spreminjanje te problematične situacije z iskanjem in preverjanjem reSitev. (2) Retorika. V klasičnih znanostih je retorika spadala med 'Itéhne", med znanosti, ki so se ukvarjale s tem, kako kaj storiti. Gre torej za to, kako govoriti, da nas drugi posluSajo. V nasprotju s tako klasično pojmovano retoriko, ki bi imela za cilj poslušanje, ki bi torej v prvi vrsti bila umetnost ali spretnost lepega in dovršenega govora. Prej smemo tu govoriti o nasprotnem. Bistvo retorike v socialnem delu je umetnost oziroma spretnost, kako poluSati, kako prisluhniti. Namen tega poslušanja je spodbuditi sogovornika, stranko h govorjenju. Gre za aktivno poslušanje, ki naj z ene strani spodbudi stranko, da začne govoriti in da potem pripoveduje vedno več. Z druge strani pa mu pomaga in ga usmerja, da morda svoje gledanje in s tem tudi svoje pripovedovanje preformulira. nSodalno ddo kot v pnkio utmajenc nuntkovai^je Socialno delo lahko označimo kot v prakso usmerjeno raziskovanje, ki ga vodijo emancipacijski interesi. V tem kontekstu ločimo naslednje faze raziskovalnega dela: - določitev ciljev raziskave, - problematiziranje raziskave, - raziskovalne metode, - raziskovalno strukturo. a) Določitev ciljev raziskave. Raziskava oziroma poizvedovanje, ki se 152 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 dogaja v komunikativnem dialogu med socialnih ddavcem in sogovornikom je usmeijena v klientovo vsakdanjo prakso, ki se pojavlja kot problem. Cilj raziskave je prvič izboljšanje ali kar odpravljanje obravnavanega problema. Drugič pa je namen te vrste raziskovanja izboljšanje situacije s predrugačenjem klientovega vsakdanjega ravnanja v smislu količinskega in kakovostnega povečanja klientove uspešnosti. b) Problematiziranje raziskave. Osrednje vpraSanje taksnega raziskovanja je: po kakSnem znanju se spraSuje. Ce hočemo povečati in razširiti pristojnosti (kompetentnost) klientovega ravnanja, potem predvsem povprašujemo po specialni znanosti, po védenju,kao človek ravna in kako mora ravnati (Tmow-how"). ISčemo torej znanje, ki ga prizadeti deloma že imajo in ki je implicitno že navzoče v njihovem védenju, kako ravnati. V prakso usmefjena raziskava pomeni torej to implicitno znanje napraviti ga taksnega, da se ga človek zaveda, da se poveča repertoar njegovega ravnanja. c) Raziskovalne metode. Izboljšanje pristojnosti klientovega ravnanja s povečanjem repertoarja njegovega ravnanja glede na dosedanjo problematično prakso predpostavlja določen odnos med raziskovalcem (socialnim ddavcem) in soudeleženim klientom. Pri tem novo odkrito znanje bogati tako socialnega delavca v vlogi raziskovalca kakor tudi klienta v vlogi objekta in subjekta raziskave. Socialno delo kot raziskovanje je delno primerijivo s tdiniko diskurza v Moserjevem akcijskem raziskovanju. Gre za stalen dialog med raziskovancem in raziskovalcem (med klientom in socialnim ddavcem), pri čemer zaradi povratnih informacij na obeh straneh nastaja novo znanje. V tem dialogu se problematična situacija najprej razjasni, razprava pa se osredotoči na tisto, kar je resnično problematično, da bi se v naslednjem koraku skupno reflektirajoč obravnavano problematiko poiskalo alternative, spremembe, ki bi bile možne, uresničljive. Poleg opredelitve raziskovanja kot agogične metodike, je socialno delo delno primerljivo tudi z empirično-analitičnimi raziskavami. V iskanju znanja "kako ravnati"oblikujemo več ali manj hipotez in definicij,zbiramo podatke, vrednotimo nova spoznanja in ugotovitve ter jih analiziramo in končno o raziskovani zadevi tudi poročamo. Oba aspekta v prakso usmerjenega raziskovanja - akcijski in empirično- analitični - lahko opiSemo po posameznih fazah ter ju povzamemo v matriko. S tem pa že nastane osnutek modela za raziskave orientirane v Soc ddo 29,1990, 1-3 Komunikativno ravnanje... 153 področje 'kako ravnati". d) Struktura raziskave. Tako pojmovana raziskava je dejansko raziskava, ki naSega klienta hkrati raziskuje in je njemu tudi namenjena. To pomeni, da je klient aktivno soudeležen v vseh fazah raziskovalnega procesa. Ta soudeležba je zlasti opazna na naslednjih področjih: - opredditev in vodenje raziskovalnega projekta, - produkdja znanja, - zbiranje in obdelava znanja, - aplikacija rezultatov. V običajni raziskovalni praksi je soudeležba raziskovancev pogosto omejena na sodelovanje pri dobivanju novega znanja - podatkov. Ostala področja so domena naročnikov raziskav in raziskovalcev. V tem primeru bi lahko govorili o raziskovalni "top-down" strategiji. 'Ђottom-up" raziskovalna strategija (v naSem primeru) pa nasprotno predpostavlja, da raziskovanec in raziskovalec.skupaj vodita raziskovalni proces ter nase aplicirata tudirezultate raziskave. Ш. Sodalno ddo kot narativna retorika a) NaCin dela oziroma ravnanje v socialnem delu je komunikativno. Znanost, ki se ukvaija s tem, kako biti komunikativen in kako delovati komunikativno, je retorika; umetnost govora in pogovora. Vendar to ni umetnost govora, ki bi imela za cilj poslušanje,ampak umetnost poslušanja, ki ima za dlj govoijenje. b) Govoriti z vidika socialnega dela pomeni pripovedovati. Klienti pripovedujejo o svojih problemih. Ker je torej poudarke predvsem na pripovedovanju, moremo to vrsto retorike imenovati narativna retorika. Ta retorika vkljuCuje: - sposobnost in znanje, kako vzpodbuditi pripovedovanje in stimulirati sogovornika, da Se naprej pripoveduje. ^^ - znanje o učinkih pripovedovanja (kateri uCinki bodo vplivali na klienta, na njegovo situacijo,na svetovalce itd.), - znanje o vplivu pripovedovanja na druge vrste govora in naCine pogovora, - znanje o tem, katere retorične tehnike uporabljamo na ravni podajanja dogodkov in razgovora. c) Spodbujati pripovedovanje s povpraševanjem je obiCajna praksa v 154 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 sociùìnem delu. Umetnost je v pravem trenutku postaviti pravo vpraSanje. Pomembno je, da med pogovorom z vedenjem in z vmesnimi izjavami pokažemo, da razumemo, kar klient pripoveduje. d) Pripovedovati pomeni preteklost predelati in razrešiti. Pomembni ali težki dogodki se preddajo, kar pomeni,da se uvrstijo v normalno življenje. Ali bo ta "predelava" pomenila tudi učenje - novo znanje na temelju izkuSnje, je odvisno od tega, ali taksne dogodke uvrstimo v obstoječe ali katere koli nove razmere in odnose, nadalje ali podaja pripovedovanje staro ali novo podobo resničnosti, ali v pripovedovanju znova ugotavljamo že znana spoznanja, ali pa nas ugotovitve presenečajo,ali uporabljamo zaprt način pripovedovanja ali pa zmoremo sprovocirati odprt način pripovedovanja. e) Pripovedovanje daje drugačen odnos do resničnosti kot na primer diskusija. V pripovedovanju smo s tem, da se le-ta bolj ali manj posnema, bližji resničnosti. Resničnost dobi s tem v pripovedovanju moč argumenta, nekaj, kar mora v diskusiji oziroma disputu argument sam Sele nuditi. V pripovedovanju podani podatki prepričujejo zato, ker kažejo resničnost. Prekiniti zaprt način pripovedovanja pomeni torej nič več razpravljati o (stari) resničnosti, ki se dejansko nahaja v taksnem pripovedovanju. Pomeni napotiti se v odprtem načinu pripovedovanja iskat nove drugačne resničnosti. f) Odprt način pripovedovanja, ki ga lahko opiSemo kot poskus izogniti se obstoječi resničnosti, je alegoričen. Pripovedovani dogodek skuSamo narediti dvo- ali večpomenski; poleg prvega mu dodamo Se drugi pomen. Kaâ^ovo Toročilo za akademijo" npr. ni le zgodba opice, ki se je spremenila v človeka, ampak je tudi zgodba načina življenja, ki preživi, s tem da najde izhod. g) Odprt način pripovedovanja je nek način alegoriziranja. To pomeni, da ravnamo hermenevtično, interpretiramo; ne zato, ker naj bi neko zgodbo komentirali ali celo razpravljali o njej, ampak zato, ker dopuščamo, da zgodba je zgodba in jo skuSamo pripovedovati znotraj drugih zgodb. To alegoriziranje nastaja z namigovanji, s tem da se postavijo v ospredje in naredijo pomembni določeni detajli znotraj same zgodbe, da se metaforizirajo določeni dogodki ali osebe; to pomeni predstaviti zgodbo kot metaforo, s tem da spreminjamo različne osebne in pripovedne perspektive ali le pripovedne perspektive itd. Te kratko prikazane narativno retorične tehnike lahko uporabimo tako v Soc ddo 29,1990, 1-3 Komunikativno ravnanje... 155 prikazovanju same zgodbe kot tudi v pripovedujoCem razgovoru. To sta namreč tisti dve ravni znotraj pripovedovanja, kjer ravnanja oziroma dogajanja potekajo. IV. Predlogi za itud^jski program a) Temo "socialno delo kot praktična veda" bi lahko glede na doslej povedano, razdelili v tri poglavja ali na tri uCne module: - socialno delo kot praktična veda, - socialno ddo kot v prakso usmerjeno izobraževnje, - socialno delo kot narativna retorika. b) Poglavje 'Socialno delo kot praktična veda" vsebuje sploSna uvajajoCa razmišljanja. Najprej sta poudarjeni razlika in soodvisnost med agogiCnim in znanstvenim ravnanjem. Principi znanstvenega raziskovanja kot objektivnost so postavljeni nasproti agogiCnim in znanstvenim ravnanjem. Principi znanstvenega raziskovanja kot objektivnost so postavljeni nasproti agogiCnim principom (npr. dialog, uCenje itd.). Nadalje je prikazano, kako naj gledamo na socialno delo kot na raziskovanje in koliko oziroma do kod moremo govoriti o retoriki socialnega dda. c) Drugi uCni modul vsebuje metode v prakso usmerjenega raziskovanja. Predhodno omenjeni model, matrika o agogiCnem procesu in o empiriCno- analitiCnem procesu, se pri tem uporabljala kot strukturi raj oCi princip. To pomeni,da v treh fazah v agogiCnem spreminjevalnem procesu uporabljamo različne empiriCno-analitiCne raziskovalne metode. Stvar pojasnimo s tem, da v skladu z agogiCnim ciklusom, zasledujemo lastna raziskovalna dela Studentov. 1. V fazi orientiranja predstavlja glavno opravilo oblikovanje hipotez in pojasnjevanje pojmov. 2. V fazi refleksije, v kateri se poskuSa opisati, kaj je resnični problem, so najpomembnejše razliCne metode za zbiranje podatkov. Tu Se posebej poudarjamo intervju, ker je ta metoda v agogiCni dialoSki formi Se najbolj primerna. 3. V evalvativni fazi je teZiSCe na obdelavi pridobljenih spoznanj. Pri tem je pomembna analiza vsebin poroCil - ali protokolov razgovorov. d) Namen tretjega uCnega modula je,da na temelju literarnega modela o analizi pripovedovanja posreduje spoznanja o tem, kaj naj dosežemo in kaj ne v svetovalnem in izobraževalnem pogovoru. Za to se uporabljajo tipiCne 156 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 inoird(.tne pogovorne tehnike. TematiCno je na razpolago naslednje gradivo: - znaki narativne pogovorne tehnike. - pogovorna stabilnost: analiza pripovedovanja in strategije pogovora. - gradivo o realističnih kodah in umetnosti ironije. Prevedel: Jože Urbanija Dr. Hans Oostrik je z Raziskovalno izobraževalnega centra za socialno delo Visoke Sole Nijmegen, Nizozemska. POMEN PRAVA V IZOBRAŽEVANJU ZA SOCIALNO DELO Andrea Kavar-Vidmar 1. biterdiadpliiiamost oaroma multidifcipUnamost aodalncga dda Sodalno delo je interdisdplinama oziroma multidisciplinama veda. Med interdisciplinarnostjo in multidisciplinarnostjo (tudi pluridisciplinamostjo - opredelitve so razliCne) je razlika v tem, da multídisciplinamost pomeni povezovanje ali seštevanje odgovorov različnih disciplin na doloCeno vpraSanje. Usposablja za sodelovanje različnih strokovnjakov pri reSevanju zastavljenega problema, to je za timsko delo. Interdisciplinarnost pa sintetizira in integrira konstitutivne elemente dveh ali veC znanosti oziroma profesij. ^ V sedanjem socialnem delu nastopa predvsem multidisciplinamost: timsko delo, zbiranje, tehtanje in združevanje odgovorov različnih disciplin. Interdisciplinarnosti, to je sinteze različnih disciplin v novo vedo o socialnem delu, je manj. Vedno niti ni potrebna, ker so v socialnem delu pogoste situacije, ko je celo nujno loCevati med strokami, njihovimi metodami,pristojnostmi in odgovori na postavljeno vpraSanje. Tako imenovane "pomožne vede" se v socialno delo vključujejo na razliCne naCine, odvisno od svoje vsebine, metod in strukture. Ena od pomožnih ved socialnega dela je pravo. 2. Povezanost prava in sodalnega dda Področje, kjer se srečujeta pravo in sodalno delo, so potrebe Človeka in iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.. Pravo in socialno delo jih obravnavata vsako na svoj naCin.. Povezanost prava in socialnega dela je možno prikazati z veC vidikov. Okvirno se izraža na treh ravneh: prvic,na vsebinski, to je v pravicah in obveznostih oziroma v materialnem pravu, drugič, na formalni, to je pri uveljavljanju pravic in obveznosti oziroma v procesnem pravu in tretjič, na teoretični, to je v vedi o socialnem delu oziroma v pravni znanosti. Najbolj razvidna je vsebinska povezanost. Posamezne pravne panoge so v veCji ali manjši meri zastopane v programih Studija socialnega dela povsod, kjer je ta Studij uveden. Socialne pravice so hkrati pravna kategorija 158 A. Ka var-Vidmar Soc ddo 29, mO, 1 -3 ter cüj oziroma vsebina socialnega dda in socialne politike. Posebno mesto ima socialno pravo. Ob dogodkih in stanjih, ko posameznik, družina ali skupina ne morejo zadovoljiti svojih socialnih potreb ali z lastnimi moCmi obvladati stanja, v katerem se znajdejo, imajo pravico do dajatev in storitev socialne varnosti, ki jih predvideva socialno pravo. Druge pravne panoge, ki posegajo na področje socialnega dela, so družinsko pravo, delovno pravo, kazensko pravo, ustavno pravo - zlasti temeljne pravice in svoboščine človeka - in druge, odvisno od pravnega sistema. Kljub razlikam v pravnih sistemih večina držav priznava pravice, ki so vsebovane v SploSni deklaraciji o pravicah človeka, paktih OZN o državljanskih in političnih ter o ekonomskih,socialnih in kulturnih pravicah, v konvencijah MOD in v aktih drugih mednarodnih organizacij. Najbolj se pomen mednarodnega socialnega prava pokaže v težkih ekonomskih razmerah, ko sprejete mednarodne obveznosti marsikateri državi ne dovoljujejo, da bi znatneje znižala raven socialne varnosti. Tako sta mednarodno in nacionalno socialno pravo opora sodalnemu delu in socialni politiki. Procesno pravo je možno povezati z metodami socialnega dela. Postopek predpisuje,kako ravnati, da bodo cilji doseženi na najboljši način. Procesni instituti, ki varujejo interese SibkejSega v postopku in ki prispevajo k racionalnemu doseganju ciljev, so pomembni za oblikovanje teorije ravnanja socialnega dda. Za sodalno delo so poleg socialnih,ekonomskih in kultumih pomembne tudi državljanske in politične pravice, posebno prepoved diskriminacije ter spoštovanje osebnostnih pravic. Slednje je tudi element etike socialnega dda. Vrednote prava, ki jih obravnava pravna znanost, npr. pravičnost, enakopravnost, pravna varnost, so pomembne za razvoj vede o socialnem ddu. Po drugi strani tudi socialno delo in socialna politika vplivata na pravo z ugotavljanjem in izražanjem potreb ljudi v spreminjajočih se družbenih razmerah,z artikulacijo in integracijo interesov,ki se normativno izrazijo (kolikor so primeren predmet pravnega urqanja) v prej omenjenih panogah. Gastiger, pravnik, definira socialno delo na takole: "Socialno delo je intervencija, to pomeni strokovni poseg v nek socialni sistem,na temelju diagnostičnega preudarka in s pomočjo ustreznih konceptov ravnanja,z Socddo 29,1990, 1-3 Pomen prava v izobraževanju... 159 namenom odpraviti stanja, ki imajo zanaCaj konfliktnosti.."^ Gastiger meni,da je pravo eden od pogojev za skoraj vsako intervencijo socialnega dela, čeprav ne najpomembnejši. ^ Poleg elementov drugih znanosti so nekatere vsebine pravnega sistema nujni del obsežnega intervencijskega znanja, ki omogoCa poklicno udejstvovanje socialnih delavcev. Navaja Stiri stične toCke med intervencijo socialnega dela(vca) in pravom: Pravno svetovanje kot intervencija, ki naj stranko seznani z njenimi pravicami in dolžnostmi ter jo podpre pri njihovem uveljavljanju. Odločitev o tem, ali bo pravice uveljavila, je stvar stranke. Gre za preprosto obliko pravnega svetovanja, ki ga moramo ločiti od organizirane pravne pomoči, kakrSno nudi na primer odvetništvo. V zahtevnejših primerih je naloga socialnega dela(vca) predvsem ta, da stranko napoti na pravi naslov po kvalifidrano pravno pomoč. Pravo kot pomožno sredstvo intervencije nastopi v primerih, ko daje pravni red stranki na voljo praktično pomoč, npr. denarne dajatve, ki podprejo ali omogočijo intervencijo (reSitev zadeve). Socialni delavec uporabi pravni sistem, da stranko poveže z naravnimi ali družbenimi viri . Pravo kot m^a intervencije je pomembno v primerih, ko je treba poseči v pravni položaj (status) stranke, da se reSijo posebno hudi problemi (npr. omejitve pravic starSev). V takih primerih odloča neodvisni sodnik, ki tehta med interesi stranke, drugih oseb in SirSe skupnosti. S tem postavi mejo intervenciji socialnega dela(vca) v pravice stranke. Pravno zavarovanje temeljev zaupanja se izraža v normah, ki prepovedujejo izdajanje zaupnih podatkov o stranki. Za intervencijo je nujno zaupanje, spoštovanje tajnosti, ki mora biti v interesu stranke zavarovano s pravnimi sredstvi (sankcijami). Uporaba prava kot intervencije socialnega dela predstavlja nevarnost, da socialno delo (delavec) celotni poseg omeji na uporabo prava in pri tem zanemari možne prispevke oziroma odgovore drugih disciplin. Uporaba prava je tehnika,kako omejiti vsa vpraSanja, cdotno težavo stranke,na tista, ki so pravno relevantna. Gre za vpraSanje, ali so izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji,da nastopi predvidena pravna posledica. V pravnih postopkih, ki zadevajo stranko (klienta), ima socialni delavec lahko zelo različne vloge. Poleg tega, da nastopa kot svetovalec ali zastopnik stranke, se lahko zgodi,da mora na zahtevo pristojnega organa dajati mnenja in poročila o stranki ali da je celo pristojen odločati o kakSni 160 A. Ka var-Vidmar Soc ddo 29, mO, 1 -3 njeni pravia. VpraSanje је.аП je dajanje mnenj o stranki - ki so zanjo lahko usodna - ali odločanje o njenih pravicah sploh v skladu s socialnim delom kot "pomagajoCim" poklicem. Socialni ddavec je v takih primerih v podobnem položaju kot zdravnik, katerega naloga je prav tako pomoč pacientu, a včasih vendarle daje izvedeniška mnenja za sodiSče, odobri ali odreče bolniški dopust in podobno. Poznavanje prava ima za socialnega ddavca v odnosu do stranke dvojni pomen: - lahko pomaga stranki pri uveljavljanju njenih interesov, - ve sam zase in zna pojasniti tudi stranki, kdaj dela "zanjo" in kdaj nastopa kot predstavnik institucije, javnega reda, izvrševalec strokovnih nalog,o katerih stranka ne more odločati. 3. Didaktična vpralai\ja Pravno izobraževanje socialnih delavcev mora izhajati iz načinov uporabe prava v sodalnem delu. Prikazali smo, da gre za multidisciplinami in interdisciplinarni pristop. Pravo je eno od sredstev, orodij socialnega dela. Socialni delavci morajo pravne panoge, ki so pomembne za socialno delo,dovolj dobro poznati, da lahko sodelujejo s pravniki v timskem delu in da lahko sami opravljajo določena pravna dejanja, tako kot pripadniki mnogih drugih poklicev, ki pri svojem delu uporabljajo pravne norme, čeprav niso pravniki. Socialni delavci morajo pridobiti tudi sposobnost evalvacije pravnih norm, znati oceniti vpliv obstoječih in predlaganih predpisov na življenjske razmere ljudi. Z ocenjevanjem obstoječih norm in s predlogi za pravno ureditev socialnih vpraSanj socialno ddo prdiaja v socialno politiko. V vzgojnoizobraževalnem procesu je prvi problem motivacija Studentov socialnega dela za Studij pravnih predmetov. Pomen motivacije za uspeSen Studij je sploSno znan, pri vključevanju "tujerodnih" dementov v vzgojno- izobraževalni program pa je Se posebno velik. Bodočim socialnim delavcem, ki so se odločili za "delo z ljudmi", pravni predmeti včasih zbujajo odpor, ker jih ne znajo povezati z bodočim delom v svoji stroki. Pogosto so jim sinonim za birokratski, tog in nehuman odnos do strank. Zato menimo, da je v vzgojnoizobraževalnem programu nujen "uvod v pravo za socialne delavce", ki naj razčisti odnos med strokama oziroma Sex: ddo 29,1990, 1-3 Pomen prava v izobraževanju... 161 disdplinama in prikaže instrumentalni pomen prava za socialno ddo. Izbor snovi, to je pravnih predmetov (panog) ali njihovih delov, mora biti prav tako prilagojen namenu. To ne pomeni skrajšanih tečajev, povrSnih informacij ali "poenostavljanja" pravnih vsebin, ampak poudarjanje in analizo tistih elementov,ki jih mora socialni delavec poznati. Celotni pouk pravnih predmetov mora biti povezan in osvetljen s problematiko in teorijo socialnega dda. Studijske smotre delimo na psihomotorično, spoznavno in čustveno- socialno področje. V visokošolskih programih prevladuje spoznavno področje, za socialne delavce pa je zelo pomembno tudi čustveno-socialno. Na tem področju gre za razvijanje interesov, staliSč do strokovnih in družbenih vpraSanj, družbene angažiranosti, veselja do nadaljnjega izpopolnjevanja v stroki,solidarnosti z soljudmi itd. ^ Preprosto povedano, gre za to, da je socialni delavec naklonjen ljudem, kar si na VSSD v Ljubljani prizadevamo doseči z vključevanjem Studentov v prostovoljno delo že ob začetku Studija. Studijske smotre za spoznavno področje je Bloom ^ razdelil na Sest stopenj: znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in evalvacija. Menimo, da morajo socialni delavci na pravnem področju osvojiti stopnji znanja in razumevanja. Pri uporabi prava imamo situacije, ko socialni delavec opravlja določena pravna dejanja, kjer naj bi ostal na stopnji rutinskega reSevanja pravnih problemov. Kreativna uporaba prava je predvsem delovno področje pravnikov. V primerih, ko prihaja do integracije elementov različnih strok, pa je kreativnost možna in potrebna pri pripadnikih vseh udeleženih disciplin. V pravno izobraževanje socialnih delavcev je potrebno vgraditi visje Studijske smotre, predvsem evalvacijo. Ta smoter je pomemben pri oblikovanju in pri spremembah predpisov, da se preprečijo nezaželene posledice na socialnem področju. 4. Sklep Potreba po pravnem izobraževanju socialnih delavcev izhaja iz dejstva, da je pravo zelo pogosto pogoj za intervencijo socialnega dela. Odnosi med obema strokama in disciplinama so zapleteni in zahtevajo stalno ozaveSčanje o nalogah in mejah prava v socialnem delu in socialnega dela v pravu. Pri pouku pravnih (in drugih) predmetov za socialno delo je treba 162 A. Ka var-Vidmar Soc ddo 29, mO, 1 -3 upoštevati specifičnost stroke in v Studijski program uvajati oblike, ki omogočajo multidisciplinamost, interdisciplinarnost in povezanost s prakso. Literatura: 1. GYARMATY G., The teaching of the professions: an interdisciplinary approach, HigerEducation Review,it 18,1986/2,str. 35 2. GASTIGER S., Die Bedeutung des Rechts in der Sozialen Arbeit, Lambertus Verlag, Freiburg v Breisgauu, 1983, str. 85 3. GASTIGER S., prav tam, str. 87 4. MARENTIC-P02ARNIK B., Prispevek k visokošolski didaktiki, DZS, Ljubljana 1987,str. 36 5. BLOOM B.,(ur.), Taxonomy of educational objectives. Classification of educational goals. Handbook Г. Cognitive domain, David McKay Comp, inc., New York 1956, nav. po: B. Marentič-Požamik, prav tam Dr. Andreja Kavar-Vidmar je redna profesorica na ViSji Soli za socialne ddavce v Ljubljani. PARADIGMATSKE OSNOVE SOCIALNO-TERAPEVTSKEGA DELA Z DRUŽINO Pritpevek psihologije družine k 'teoriji nvnai\j«"zA metode socialnega dela zdrulino Gabi Caänovie-Vogrinäe V danku predstavljam možen prispevek zbranih psiholoških koncq)tov o psihodinamiki družinske skupine za "teorijo ravnanja" (H. Oppi, A. To- mascheck, 1986), na kateri je mogoCe utemeljiti metode socialnega dela z družino. Osrednja tema sodalnega dela z družino oziroma družinskega svetovanja in družinske teorije,so pogoji, ki omogočajo spremembe v družini. Socialni delavec potrebuje znanje o družini, ki mu bo omogočilo, da prepozna in poimenuje dogajanje v njej tako, da uporabljeni koncepti predstavljajo hkrati izhodišče za možno strokovno intervencijo in temelj in vsebino dialoga z družino samo. Teze o socialnem ddu z družino utemeljujem na konceptih W. Schdeija (1985) in avtoijev H. Oppia in A. Tomaschecka (1986). V tekstu je mogoče le navesti izbrane koncepte za odkrivanje družinske stvarnosti in nakazati, kako jih je mogoče uporabiti za to, da se problem definira tudi iz družine, da družina sodeluje v opredeljevanju tistega, kar je uresničljivo. Uvod Socialni delavec v svoji poklicni kompetenci socialnega inovatorja, iskalca novih reSitev za kompleksne socialne probleme ljudi, potrebuje več znanja o družini. Potrebuje ga,da bi mogel prepoznati in poimenovati družinsko stvarnost s strokovnimi pojmi, ki morajo nadomestiti običajne, vrednostne. Gre za pojme, ki omogočajo razvidnost družinske stvamosti socialnemu delavcu in družini sami. Prav intervencija socialnega delavca temelji na dialogu z družino o njej sami. Tako socialni delavec po eni strani potrebuje znanje, koncepte, s katerimi lahko poimenuje dogajanja v družini,po drugi strani pa metodološki pristop, ki bo omogočil,da to znanje postane uporabno tudi za družino in torg temdj strokovno-terapevtskega dialoga. Osrednja tema socialnega dela oziroma družinskega svetovanja in terapije so pogoji in možnosti za spreminjanje družine oziroma za spremembe v družini. Omogočiti spremembo v družini je cilj sleherne 164 C. Cačinovie-VogrinCiC Soc ddo 29,1990, 1-3 intervencije. Družina se bo lahko spremenila,Ce bodo njeni Člani mogli in smeli "bolje videti, kaj delajo"(von Braunmuehl, 1986). Možnost za spreminjanje družine oziroma v družini je tudi osrednja tema psihologije družine, saj je fleksibilnost družine pogoj za Človekovo avtonomijo v njej. Z drugimi besedami reCeno mislim, da so družinsko- psiholoSki koncepti, ki jih imam na razpolago, ravno zato, ker koncipirajo razvidnost družine, možni element "teorije ravnanja" (H. Oppi, A. Tomascheck, 1986) za metode sodalnega dda z družino. Iz zasnutka psihologije družine in sodobnih družinsko-terapevtskih konceptov, sem izbrala demente za razvidnost, ki jih je mogoCe uporabiti v vsakdanjem življenju in znotraj strokovnega okvira "reSevanja problemov družine" (S. Staub/von Passavent/ A.Wagner, 1983) za dialog in sodelovanje. Hkrati so to tudi koncepti, znotraj katerih je mogoCe "delati red" pri delu z družino, torej predstavljajo smernice (Richtlinien) ali najpomembnejše vidike (Hauptgesichtspunkte) za svetovalno in terapevtsko ddo (H.Stierlin,1987). MogoCe moram že v tem uvodu poudariti, da so me vedno zanimali predvsem vsakdanji problemi ljudi; želela sem prispevati k temu, da bi ljudje tudi v družini - in iz družine - ven postali v veCji meri gospodarji svoje usode in svojih izbir (J. Berger 1980). Strinjam se z Virginio Satir, ki pravi, da je zgolj 1/10 vsega dogajanja v družini na zavestni ravni, (V. Satir, 1984). Izredno pomembno se mi zdi, da odkrijemo Se kakSno desetino, saj jo potrebujemo, da bi bili kos novim nalogam. Želim prispevati k temu, da bi se Človek bolje spoznal kot "družinski Človek" (J. Duss-Van Weixlt, 1980). Zdi se mi, da socialno delo lahko prispeva inovativno znanje za življenje v družini. Sodalno ddo ж družino Bistvo strokovne intervencije socialnega dela z družino izpeljujem iz Opplove opredelitve predmeta socialnega dela (H, Oppi, A, Tomascheck, 1986). Gre za organizirano ali prostovoljno spreminjanje oziroma pomoC. S. Staub bi rekla, da govorimo o iskanju novih reSitev za kompleksne socialne probleme družine. Socialno delo z družino bi lahko, analogno družinski terapiji, ki se definira kot terapija,ki upošteva in koristi družinsko skupino v terapevtskem Soc ddo 29,1990, 1-3 Paradigmatske osnove... 165 procesu - definirali kot strokovno intervencijo, ki upošteva in uporablja družinsko skupino pri reSevanju njenih problemov. Kaj pa je problem družine? Kdo ga definira oziroma kdo vse ga definira? KakSne stvarne možnosti ima družina, da ga definira tudi od znotraj? Kaj k temu prispeva socialni delavec in kaj k ustvarjanju celote? W. Schder citira izredno pomembno misel S. Staub: "Pomembno se mi zdi, da razbijemo temeljni vzorec, po katerem danes razvijamo metode socialnega dela: da se namreC pri iskanju za naSe ravnanje relevantnih spoznanj najprej obrnemo na različne terapevtske Sole in smeri in se Sele potem vpraSamo, ali jih je mogoCe prenesti na socialno delo. Alternativa bi bila, da vzamemo kot izhodiSCe doloCen socialni problem in potem iSCemo ustrezno znanje, znanje ki ga bomo reorganizirali v mejah stroke". "Gre za to, da bi socialni delavci, iz svoje stroke ven, formulirali precizna problemska vpraSanja in potem skupaj, tudi z drugimi strokovnjaki, izdelali znanstveno-teoretične utemeljitve in praktično preverljive reSitve (W. Scheier, 1985, str. 5). Jaz iSCem prispevek psihologije družine za problem, ki se precizno formulira iz socialnega dela: gre za spremembe v družini, za spreminjanje družine. ReSevanje problema družine vedno zahteva spremembe - v kakSnih družinskih pogojih so možne, kako se v družini organiziramo, da ne bi ničesar spremenili? Ddo z družino je indicirano takrat, kadar problem mora postati razviden, transparenten v družini oziroma. Ce je problem reSljiv le, ko ustvarimo v družini možnost za potrebne spremembe. Mislim, da je posebnost naSe stroke ravno v tem, da ustvarja realne pogoje za to, da je v formulaciji problema vedno znova udeležena tudi družina. Rekli smo že, da socialno delo z družino temelji na dogovoru o sodelovanju. O metodoloških problemih vzpostavljanja dogovora bomo govorili kasneje. Sodelovanje pri reSevanju socialnih problemov družine pomeni,da skupaj z njo oziroma skozi njo odkrivamo poseben,edinstven naCin, ki ga je ustvarila, da bi obvladala neskonCno raznolikost individualnih razlik,značilen naCin konfi^ontadje in odgovornosti, ki ga omogoCa. Sodelovanje, ki dela družino razvidnejSo obema - družini in socialnemu delavcu - prispeva k odkrivanju tistega, kar je izvedljivo, uresničljivo. Schder eksplicitno poudarja, kako pomembno ja za socialno delo odkriti tisto, kar je "machbar". In ravno za to gre - za udeležbo in pomoC družini, da 166 C. Cačinovie-VogrinCiC Soc ddo 29,1990, 1-3 bi odkrila tisto, kar je "machbar" (W. Schder, 1985, str. 9). Bodisi, da gre za prilagajanje družine na kronično bolezen,za starševstvo po razvezi. Šolski neuspeh ali iskanje novega prostora za družino v skupnosti, je razvidnost oziroma transparentnost,ki jo omogoCajo družinsko- psiholoSki koncepti, pomembna,ker omogoCa vpogled v to,kako družina od znoti'aj interpretira svoje mesto v okolju. Socialni problem družine se vedno nanaSa na konkretno okolje in problem, ki ga reSuje. IzkuSnje mi potijujejo,da dialog za razvidnost družinske skupine med socialnim delavcem in družino omogoCa razvidnost tega odnosa tako, da lahko oba,socialni delavec in družina, vplivata na soddovanje (W. Schder, 1985,sü>.9). V Stierlinovem konceptu "prvega pogovora z družino", sem naSla metodološki pristop, ki po moji sodbi, omogoCa sodelovanje, v katerem je tudi iz družinske stvarnosti ven mogoCe formulirati problem (H. Stieriin, 1987). Socialni delavec kot "režiser" in "udeleženi opazovalec" hkrati ustvaija pogoje za konfrontadjo in odgovornost z lastnim problemom in s problemi drugih. Stieriin govori o tem, da "dela red" in to pomeni, da strukturira, poimenuje in z empatijo integrira v celoto. Gre za konfrontacijo s sedanjostjo,za pogovor o odnosih tu in zdaj. Za pogovor o spremembah,ki sledijo poznavanju tega, kako ljudje ravnajo drug z drugim v družini. Prispevek k "YeDTgi ravnanja" - dementi za razvidnost družinske skupine 2elim predstaviti tiste koncepte za psihologijo družinske skupine, ki so relevantni kot izhodiSCe pri oblikovanju metod socialnega dela z družino. Odgovoriti moramo na vpraSanje, kaj je mogoCe prepoznati v družinski stvarnosti, kaj poimenovati, za katere psihodinamiCne procese gre, kaj lahko v družini postane razvidno? Odgovore sem dobila tam, kjer je najveC zbranega o družini - v teoretičnih konceptih in praktičnih izkuSnjah terapij. Zavedam se ndzogibne določenosti sleherne terapije z družbeno nesvobodo, pred katero svari Marcuse, vendar so si družinski terapevti najprej postavili psihološko pomembna vpraSanja o odvisnosti Človeka od družine. Družinski konflikti so prisilili terapevta, da se sooCi z resničnimi. Čeprav patološkimi situacijami v skupini, z realno življenjsko zgodovino družine. Na danaSnji stopnji razvoja teorije in prakse družinske terapije Soc ddo 29,1990, 1-3 Paradigmatske osnove... 167 soobstajata dve paradigmi - psihoanalitična in sistemska oziroma sistemsko- ekoloSka. Obe paradigmi soobstajata, dejstvo, da bi iz različnih paradigmatskih izhodišč pridobljena spoznanja mogla dopolnjevati in omogočiti celostnejSo podobo družine, se v literaturi oblikuje le z veliko zadržanostjo. Tudi v tem povzetku ostajajo znotraj paradigem, v katerih so se'izoblikovali. Psihoanalitični koncepti so razlagalni koncepti, strukturo in interakcijo družine razlagajo iz potreb posameznika in iz njegovih obramb. V ta sklop sodi Udzov koncept pogojev, ki družinski skupini morajo biti zagotovljeni: zveza med starsi, ohranitev generacijskih razlik in sprejemanje vloge lastnega spola (Th. Lidz, 1971). H. E. Richter opozaija na dodeljevanje in sprejemanje vlog razbremenjevalca v družinskih konfliktih (H- E. Richter, 1971), N. Ackermann pokaže na procese "progresivnega testiranja stvamosti" pri oblikovanju in vzdrževanju psihološke identitete in stabilnosti vedenja v družini (N. Ackermann, 1966). H. Stierlin dodaja konceptu vlog, kot socialnih obramb, Se koncept delegiranja in delegacije kot nenehno potekajoče drame ločevanja med starti in otroki (H- Stierlin, 1980); drame, ki jo na svoj način opredeljuje Boszormenyinagy z "nevidnimi vezmi" (unsichtbare Bindungen, 1981), Duss-von Werdt pa dokončno postavi kot temeljno človekovo stvarnost CFamilienmensch"). V terapevtskih konceptih avtoijev,ki sodijo v krog sistemske paradigme, se pojasnujejo in operacionalizirajo skupinske značilnosti družine in torej tudi pojmi, ki povedo,česa se posameznik v družini mora naučiti. Pojmi kot so homeostaza,pozitivni in negativni feed-back, meje in pravila, strategije in transakcijski vzorci, značilne komunikacije in hierarhija pokaže na mehanizme, ki konkretno uravnavajo skupno življenje in ki jih je treba poznati, da bi lahko vanj posegli. S. Minuchin, J. Haley, R. Skynner, M. Selvini Palazzoli, V. Satir,so imena,ki bi jih morali v zvezi s tem omenjati. Potrebe posameznika in družinske potrebe lahko torg postando razvidne v nekoliko nenavadni kombinaciji s pozitivnim in negativnim feedbackom, kot zakonitostmi komuniciranja, potreb in vzdrževanja homeostaze; struktura družine izražena bodisi v pojmu vloge bodisi v pojmih meja, pravil, strategij ali zadolžitev; značilnosti družinske hierarhije; komunikacijski vzorci in vsebine; čustva v družini. Razvidnost vključuje ustvarjanje pogojev za razvidnost. Kateri so ti pogoji, v katerih se družinska skupina lahko organizira kot potencialno razvidna, torej kot skupina,ki omogoča osveSčanje o skupinskem? 168 C. Cačinovie-VogrinCiC Soc ddo 29,1990, 1-3 Prvi pogoj za to je nedvomno, da podzavestni strahovi in konflikti starSev ne zahtevajo pravil sožitja,ki so zgolj obrambe,da so torej v družini možne spremembe. Pogoji za razvidnost so odvisni od tega, koliko sposobnosti za progresivno reSevanje konfliktov se lahko Clan nauCi v svoji družini. Sposobnost za konflikt predpostavlja odnose, katerih dvoumnost je mogoCe prepoznati in zdržati,oziroma reSevati. "Sposobnost za progresivno reSevanje konfliktov" je koncept W. Mer- tensa (Mertens, W. 1974); po njem se kvalifikacija, ki jo ljudje nujno potrebujemo,definira kot pridobljena,nauCena sposobnost posameznika, da zazna konflikt za motenimi interakcijami in komunikacijami, ga prepozna in se z njim sooCi,da bi ga bodisi zaCd reSevati, bodisi zaCel živeti z njim. V tem okviru seveda ni mogoCe podrobno predstaviti vseh konceptov "razvidnega", ki sem jih mogla raziskati. Moj namen je predvsem pokazati, da so lahko izhodiSCe za reSevanje problonov družine - kljuCno vpraSanje je vedno, ali so koncepti uporabni - ali torej omogoCajo socialnemu delavcu in družini odkrivanje možnega (machbar) v stvarnosti družine. Zak^jučdc Za teorijo ravnanja, ki utemeljuje metode socialnega dela z družino, predlagam torq,da se uporabijo koncepti,ki omogoCajo poimenovanje in odkrivanje družinske stvarnosti v dialogu z družino. Moja teza je, da je tak dialog možen. Se veC, socialno delo mora vsakokrat prispevati k temu, da se tudi iz "notranjosti družine" (inside the family, Kantor in Lehr, 1975), definira problem, ki ga reSujemo,saj zgolj tako lahko opredelimo možno (machbar), pri reSevanju njenih problemov. To pomeni, da s strokovnim posegom soustvarjamo možnost, da se posameznik diferencira v družinskem sistemu v odgovorni konfix)ntaciji med tistim,kar v njej je in kar bi želel biti, med tistim,kar običajno dela in kar bi želd biti v družini. Dr. Gabi CaCinoviC-VogrinCiC je docentka in dekanica Visje Sole za socialne delavce v Ljubljani. SOCIALNO DELO IN NOVA KÜLTXJRNOST Marli« OvMnik Ce gledamo na socialno delo kot na odziv na razmere, ki so nastale kot posledica nastopa in pohoda prve industrijske revolucije oziroma industrializacije proizvodnje materialnih dobrin za življenje, nam je danes - po približno dvesto letih začetka prve industrijske revolucije v Angliji in njej sosednih deželah (J. Wattov izum paniega stroja okrog leta 1780) oziroma v Sloveniji po nekaj desetletjih pospeSene in intenzivne industrializacije v povojnem obdobju - mogoče govoriti že o tradicionalni koncepciji/tipu socialnega dela. Kakor je industrijski tip proizvodnje naSel svojo podlago, možnost in vzor v vse podrobnejši delitvi dela, ki je omogočila uporabo sistema n^ehaničnih naprav oziroma strojev, ki ga je - spet po vzoru delitve dela - poganjala (v nasprotju s človeško ali živalsko) neka druga, v mehansko spremenjena energija (primer toplotna, proizvedena v parnem kotlu, prevedena preko transmisijskih naprav v gibanje strojnega sistema - človek/delavec pa je postal s tem le podaljšani živi del stroja), - seje tudi skrb za različne povsem človeSke potrebe (stanovanja, zdravstveno varstvo, varstvo otrok, nega starosmikov ter skrb za najrazličnejše socialno-deviantne primere, kot so mladoletno prestopniStvo, vdajanje mamilom, kriminalu, alkoholizmu,prostituciji,samomorilstvu,nasilju ipd.),za katere industrijsko zaposleni človek-delavec pač ni mogel poskrbeti zgolj sam, na primer v okviru svoje lastne družine, so se zato razvile v različnih družbenih okoljih različne vrste in oblike ega socialnega dela, kot ga poznamo danes tudi pri nas. V teh pogojih seje socialno delo zdaj preneslo na posebno družbeno službo oziroma poklic, imenovan "socialno delo", že tradicionalnega tipa in se razvilo v posebno delovno in strokovno specialnost poleg Številnih drugih strok,specializiranih družbenih dejavnosti oziroma služb. Rekli bi morda lahko, da se je v industrijskem razdobju tudi socialno delo razvilo v posebne službe in stroko poleg mnogih drugih, tako da je dopolnilo in zapolnilo v družbi tiste oblike in zvrsti skrbi za človeka, za katere znotraj industrijsko izoblikovanega tipa proizvajanja materialnih dobrin enostavno ni moglo biti ne prostora in tudi ne primernega posluha s strani tistih, ki so imeli na skrbi industrijsko učinkovitost delovnih procesov. Se več, mogli bi morda takSne sploSne razmere, ki so se uveljavile v proizvodnih na eni ter drugih 170 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 družbenih dejavnostih na drugi strani, gledati tudi z vidika tipa sploSne kulture odnosa človeka in celotne družbe do sploSnega načina dela in reSevanja vseh življenjskih vpraSanj in torej tudi dela,ki seje zreduciralo na človekovo "zaposlitev" pri nekom drugem, to je "delodajalcu" (privatnem, družabniSkem,državnem ali družbeno-lastniSkem). Razvila seje torej poleg drugega nekako zgodovinsko specifična 'industrijska" kultura socialnega dela (za nemočne, kot so bolniki, invalidi, otroci, starostniki in/oziroma drugače, na primer moralno in osebnostno nebogljene osebe: deviantnost vseh vrst). Toda, danes tako v svetu kot tudi pri nas elemente 'industrijske" kulture medsd)ojnih odnosov ter tudi odnosa ljudi do svojega okolja in lastne narave ter pogledov na način zadovoljevanja ne le materialnih, temveč tudi duhovnih potreb, vse bolj očitno že zamenjujejo elementi neke nove kulture/kultumosti. Za te "nove"elemente/sestavine družbene materialne in duhovne proizvodnje oziroma delovanja je moč govoriti, da prihajajo nekako z dveh strani hkrati. Po eni strani je povsem evidentno nastajanje in prodor e 'informacijske" družbe, za katero so značilni pojavi predvsem: infor- matizacija vseh človekovih in družbenih dejavnosti (računalniška informatika), avtomaí/zacya in robotizacija materialno-proizvodnih procesov in s tem povezano izrivanje delavcev "manuelnega" tipa,ki si morejo pri svojem delu pomagati predvsem le s svojo telesno spretnostjo in gibalno- delovno energijo na eni strani ter, drugič, vse večja favorizacija "inte- lektualnih" delavcev/strokovnjakov vseh vrst. Posledica teh (kadrovskih) sprememb v strukturi tehnoloSko-potrebne kvalifikacijske strukture delavcev je vse odločnejše in vse množičnejSe odrekanje možnosti in s tem tudi "pravice do dela kot zaposlitve" množicam "manudno-rutinskih delavcev, ki da jih je zdaj preveč OehnoloSki presežki") in ki zato predstavljajo enega izmed pomembnih virov "nove revSčine". Druga posledica teh tehnološko pogojenih sprememb pa je vse bolj potencirana zahteva po 'intelektualnih" delavcih, torej ljudeh z znanjem,od katerih se hkrati zahteva tudi, da svoje znanje nenehno Se izpopolnjujejo, dopolnjujejo, bogatijo in "inovirajo", to je, proizvajajo Se nova in nova znanja. Seveda to predstavlja povsem nove značilnosti v strukturi tehnološko potrebnih delavcev. Ljudi z znanjem relativno ne more biti veliko, jih nenehno primanjkuje, nenehno pa so tudi pod hudim pritiskom, saj morajo svoja znanja Se dopolnjevati, izpopolnjevati, razvijati in se pravzaprav niti ne more videti konca. Tako so "intelektualni" delavci po eni strani sicer Soc ddo 29,1990, 1-3 Socialno ddo in nova kultumost 171 relativno vse bolj favorizirani, po drugi strani pa so hkrati izpostavljeni tudi nenehnim psihičnim pritiskom, zaradi česar se torej tudi med njimi pojavljajo "stresni" primeri do organsko nevzdržnih meja in od tod različna obolenja (primer "managerske"bolezni srca,kapi in podobno). Na tak način tudi "intelektualni" delavci predstavljajo drugi vir nastajanja "nove revSčine", če le-to opredeljujemo kot "za samostojno življenje in delo nesposobne", pač tiste, ki jih meče iz osrednjega toka "reke življenja" nova tehnologija. Seveda vse to bolj ali manj neposredno zadeva tudi socialno delo, ki se pač mora odzvati tudi omenjenim spremembam njegove populacije varovanih, oslobovanih, pomaganih. Očitno pa je, da danes veijetno ne gre prezreti tudi novih miselnih gibanj v znanosti in svetu sploh. Vse očitngSi so namreč znaki uveljavljanja "nove" paradigme/vzorov oziroma temeljnega okvira in načina videnja sveta. W tem se zdi pomembno opaziti za naSo temo predvsem to, da se v skladu s tem novim videnjem sveta, odpirajo tudi povsem drugačni pogledi na tradicionalni tip delitve dda (med ljudmi in njihovimi skupinami). Predvsem je moč govoriti o tem, da tradicionalne (naSe) predstave o delitvi na "manuelne" in 'Intelektualne" delavce oziroma "delo" postajajo vse bolj neustrezne in ne-skladne z naravno stvarnostjo človekovega bitja, ki se kaže v tem, da sleherni človek kot bitje predstavlja integralno celoto telesnih in duhovnih/ miselnih/umskih zmogljivosti. To pa pomeni, da s takSno naravo človeka v samih temeljih ni skladna niti nekdanja 'industrijska" delitev in organizacija dela, življenja, ter s tem poklicev in družbenih dejavnosti in služb - vključno s socialnim delom iz tega zgodovinskega razdobja - niti sedaj prodirajoči Informacijski" tip delitve in organizacije dela, življenja, ter delitve na "tehnoloSko-potrebne" in "tehnoloSko-nepotrebne" poklice oziroma delavce, če je dosedanja 'Industrijska" kultura družbe težila veno skrajnost, se zdi, da se novi 'Informacijski"kulturi družbe prav lahko zgodi, da bo podlegla nasprotni skrajnosti oziroma težnji. Kot smo pokazali, tako en kot tudi drug tip družbene kulture dela in življenja povzroča "socialne probleme",prva veni smeri druga pa očitno bolj v drugi smeri. Kaže torej, da ne en ne drug vzorec za naravo človeka ni ravno idealen. Iz tega izhaja po eni strani, da se v danaSnjih razmerah na določen način kaže potreba, da se tudi koncepcija/paradigma socialnega dela prekroji iz dosedanjih osnov "industrijske"kulture v smeri kulture, ki jo prinaSa s seboj prehod v 'Informacijski"tip dela, delitve in življenja. Toda, ker je mogoča in 172 M.Ovsenik Soc ddo'29,1990, 1-3 morda potrebna kritičnost tako do prvega kot tudi do drugega tipa organizacije družbene proizvodnje in življenja družbe in človeka v njej, je videti, da je danes primemo poudarjati, da je ob sedanjih (turbulentno) spremenljivih časih smisdno dokaj kritično razmisliti o teh vprašanjih ter šele po tej poti snovati in graditi elemente ne le nove kulture življenja in dela, temveč tudi sodalnega dda. Kako to storiti, je vpraSanje, ki se očitno postavlja pred nas vse. Zmot in zablod pa je bilo veijetno že doslej kar preveč. Dr. Marija Ovsenik je vis. pred. na ViSji Soli za socialne delavce v Ljubljani. TEORIIA SOCIALNEGA DELA IN UCNI PROGRAM: NAVODILA ZA RAZLIKOVANJE STOPENJ V IZOBRAŽEVANJU ZA SOaAINO DELO Ruben Schindler Teorija socialnega dela se mora povezovati z različnimi stopnjami izobraževanja za socialno delo. Teoretični temelji učnih programov, znanje, izkuSnje in vrednote so povezani s stopnjami v izobraževanju, ki so jim namenjeni. Namen tega prispevka je raziskati teorijo socialnega dela in njeno relevantnost za tri specifične populacije Studentov, ki so vključeni v Studij socialnega dela. Gre za Studente v nadaljevalnem izobraževalnem programu (M. A.), za Studente iz dela na dodiplomski ravni (B. A.) in Studijski program socialnega dela za nove Etiopske imigrante. Preučujemo kompleksnost načrtovanja izobraževalnega programa za te Studente. V tem članku upoštevamo omejitve teorije socialnega dela, vendar predlagamo parametre znotraj spoznanj socialnega dela, ki jih lahko uporabimo za različne ravni populacij v njihovi pripravi za izobraževanje. TeoreäCne om^itve Poklic socialnega delavca se je od samega nastanka ukvarjal z omejitvami svojega teoretičnega temelja. Goldstein (1976) pravi: "Od samega začetka si je poklic sposojal teorije drugih disciplin in poklicev na nekoliko naključen način. Poglavitni interes je bil popoln prevzem freudovske psihologije, kar se ni ujemalo s prvotnim zanimanjem poklica za revne in odtujene." Poleg tega je poklic raziskoval svojo spoznavno osnovo v nekakšnem krožnem procesu, kar je privedlo do vrste "ohlapnih, abstraktnih in diskontinuiranih ugotovitev, predvsem v obliki praktične modrosti in ne teorije" (str. 52). To praktično modrost so nato prenesli na področja prakse in jo ponovno preučili. Pri tem so manjkala organizacijska načela in napotki,ki bi morali vsebovati vse tisto, s čimer se poklic lahko identificira. Na omejitve v poklicnem razvoju je verjetno vplivala relativna odsotnost filozofije, ki ustvaija temeljno mrežo prepričanj poklica. Vrednotni in etični temelji, specifični za socialno delo, in vrsta prepričanj o človeškem obnašanju, ki vplivajo na prakso. Se niso bili v celoti konceptualizirani. Sele pred nedavnim so se začeli poskusi, da bi se soočili s teorijo socialnega dela in jo bolj poenotili. Pri tem izstopata dve posebni 174 R.Schindler Soc ddo 29,1990, 1-3 meta teoriji. Vključujeta sploSno sistemsko teorijo in ekološke pristope. Prva ustreza zahtevam metateorije, kar razlaga človeSki fenomen na različnih ravneh kompleksnosti. SploSno sistemsko teorijo je razvil Bartalanffy v 50. letih tega stoletja (Demerath in Peterson, 1967); nakazal je, da lahko družbene znanosti poenotimo s pomočjo načela organizacije sistemov kot poglavitne spremenljivke pri raziskovanju. Osebnost, male skupine in družbene sisteme lahko razložimo s pojmi metateorije, ker sistemski koncept upošteva procese spreminjanja na različnih ravneh. Sistemsko teorijo kot metateorijo so kritizirali, ker se osredotoča predvsem na procese spreminjanja, premalo upošteva in vrednoti bolj statično realnost sistemov, ki vsebujejo komponente, kot so struktura, funkcija itd. De Hojos (1989) pravi,da: "Socialni delavci niso bili nikoli prepričani, da je bolj zaželena in učinkovita sprememba stranke kakor pa njena stabilnost... Preveč se poudaija radikalno na račun konzervativnega,socialna sprememba na račun družbene stabilnosti (Siporin, 1980)." Prav tako so sistemsko teorijo kritizirali sociologi, ker ni bila dovolj učinkovita pri razvoju metodologije spremembe (Turner, 1944). čeprav so ta zapažanja,zlasti kritika metateorije, vredna pozornosti, ima za avtorja sistemska teorija posebno vrednost za Studente socialnega dela, predvsem zaradi komponente spremembe. Socialne delavce se na vseh ravneh izobraževanja,od samega začetka univerzitetnega Studija,spodbuja k razmišljanju o pogojih spreminjanja. V procesu izobraževanja jih učimo, da sami sebe doživljajo kot dejavnike spremembe. Dejstvo je, da lahko sistemsko mišljenje olajSa proces spremembe, kajti majhen premik v eni enoti lahko povzroči Številne burne učinke sprememb. Ugotovili smo tudi, da Študentje,zlasti tisti, ki so se prej pripravljali za različne druge poklice, lažje in z večjim razumevanjem konceptualizirajo in operacionalizirajo prakso s pomočjo sistemskega prijema. Poleg tega Študentje, ki so pred kratkim emigrirali in katerih izkuSnje v koncipiranju so omejene, lažje dojamejo sistemsko mišljenje. To se je potrdilo ob naSem dokaj obsežnem poučevanju o družini. Strukturalne pojme kot so meje, odprta in zaprta komunikacija, hierarhija, razlikovanje in vpletenost, na nek način lažje vključimo v proces učenja, kot pa teorije, ki so bolj dinamično usmerjene. Tako nam sistemsko mišljenje, ki so ga kritizirali zaradi teoretične omejenosti,omogoča, da damo Studentom kritičen miselni okvir, tako na teoretični, kakor tudi na praktični ravni. Soc ddo 29,1990, 1-3 Teorija socialnega dda in... 175 Poleg sistemskega mišljenja so kot temelj teorije socialnega dela služili tudi ekološki prijemi; nekateri jih pojmujejo kot metateorijo. Na primer De Hoyos (1988) pravi: 'Ekološki prijem je razvil področje delovanja socialnega dela, ker poudarja medsebojne vplive ljudi in njihovega okolja in je tako prispeval pomemben pojem posredovanja v okolju. To posredovanje je dinamično, kar pomeni, da je mogoče doseči pozitiven odnos med posamezniki in njihovo okolico, z obojestranskim delovanjem, dogovarjanjem in kompromisom. Se več, poudarja tudi potrebo po ddu s skupinami in z institucijami ter zavrača ozke posege v duSevnost ". (str.33) Nekateri so kritični do ekološkega prijema kot metateorije, kajti ta se osredotoča na interakcijo človeSkih bitij in ne razlaga "istočasno intrapsihičnih, interakcijskih ih družbeno-kultumih pojavov". De Hoyosova razvija celo svoje lastno staliSče, tako da prilagaja tisto, kar poimenuje "tristopenjski pristop k osebi v okolju". Poglavitni namen modela trdi nivojev je, da pomaga socialnim ddavcem organizirati njihovo razmišljanje z opozarjanjem na pomembne analitične razlike med problemi, kot tudi na kritično-teoretično razlikovanje med vrstami terapij. Model skuSa razjasniti pomen interakcijskega, osebnostnega in sociološkega sistema in, kar je prav tako pomembno, razvija občutljivost za različne intervencijske strategije. Prva stopnja obsega osebnostni sistem z znanjem psihologije kot poglavitnim predmetom. Druga stopnja je usmerjena na interakcijsko polje, kjer je bistveno področje socialne psihologije, poudarek pa je na razumevanju interakcije med strankami in pomembnimi drugimi osebami. Tretja stopnja zajema družbeno-kultumo razsežnost in družbene institucije, vključno z gospodarstvom, oblasto, izobraževanjem in religijo. Prednost tristopenjskega pristopa po De Hoyosovi je v tem, da pomaga razširiti perspektivo delavcev s tem, da jim omogoča izbiro v njihovem prijemu. Se več, "tristopenjski model omogoča delavcem ohranjati dialog z različnimi praktičnimi teorijami, medtem ko se nadaljuje iskanje taksnega temelja, ki bo edinstven za prakso socialnega dela". VpraSanje, ali lahko pojmujemo določene miselne sisteme kot metateorijo, je v resnici ključno za razvoj smiselnega temeljnega védenja o socialnem delu; vpraSanje, kako Študentje dojemajo teorijo, pa ni nič man« pomembno. Kakor smo že omenili, pričakujemo od Studentov na diplomski stopnji, da bodo sposobni povezovati teorije različnih disciplin. Na dodiplomski stopnji pa je ustreznejši bolj diferenciran prijem. V 176 R.Schindler Soc ddo 29,1990, 1-3 nadaljevanju tega sestavila ta vpraSanja bolj podrobno obravnavamo. UCni naCit - luidaljevalni programi V Brunnerjevem klasičnem delu "A Theory of Instruction", 1966 (Teorija poučevanja, op. prev.), se avtor ukvarja z učinkovitostjo učnih programov pri poučevanju otrok. Vendar pa lahko njegove ugotovitve posplošimo in jih upoštevamo tudi pri univerzitetnem izobraževanju. Tako ugotavlja: "Da bi bil učni program v razredu učinkovit, mora obsegati različne sekvence in dajati možnost, da nekateri otroci posamezne dele preskočijo, medtem ko se drugi na različne načine prebijajo skozi snov, da bi jo obvladali. Na kratko,poučevanje mora vsebovati različne poti, ki vodijo k istemu dlju." Poleg tega omenja,da "pedagoška teorija poučevanja skuSa upoštevati, da poučevanje ne izraža le narave védenja samega, temveč tudi naravo tistega, ki ve." (str.72). Načrtovanje učnih programov torej temelji na Številnih dejavnikih, vključno z zaporedjem programov, osebnostjo, ki jih izvaja, in njenim znanjem v določenem času. Od Studentov, ki so dokončali prvo stopnjo socialnega dela, pričakujemo, da bodo predhodni Studij vključili v učenje na viSjih stopnjah. Poleg poznavanja metod mora biti sestavni del učnega programa tudi razumevanje človekovega vedenja, razvojna teorija, človek v družbi, sodalna politika in sodalne službe. Študentje se skuSajo naučiti, kako naj to temeljno znanje uporabijo v praksi. Obstajajo Številna navodila, ki naj bi jih oblikovalci upoštevali na viSji stopnji pri pripravi programov na nadaljevalni stopnji. Čeprav ta navodila niso najbolj izčrpna,zaslužijo obravnavo: 1. Student naj bi se usposobil preverjati hipoteze na osnovi teoretične osnove, ki jo je osvojil. 2. Student naj bi se usposobil prenesti teoretično osnovo v prakso. 3. Student naj bi se usposobil razvijati nove in inovativne zamisli znotraj miselnega sistema. 4. Student naj bi poglobil svoje védenje o področjih prakse in zna- čilnostih različnih populadjskih skupin. 5. Ob zaključku Studija naj bi bil Student usposobljen za dokaj Soc ddo 29,1990, 1-3 Teorija socialnega dda in... 177 samostojno delo. 6. Student mora imeti možnost, da izbira med različnimi teorijami in jih v praksi povezuje. Menimo, da bi Stud^tje na nadaljevalni stopnji morali biti sposobni za samostojno učenje, pa naj to temelji na sistemski, ekoloSki ali katerikoli drugi združeni teoriji. Smoter je v tem, da bi postali bolj strokovni, izobraženi, inovativni v praksi in pri razvoju teorije. Ko trdimo, da morajo Študentje na nadaljevalni stopnji biti sposobni preseči osnovno povezavo teorije socialnega dela,moramo na kratko omeniti tudi akademski sistem v Izraelu. Predpogoj za vpis v nadaljevalni program socialnega dela (M. A.) je zaključen dodiplomski Studij v tej disciplini. Dodiplomska stopnja je v Izraelu prva poklicna stopnja. To je triletni program, v katerem Študentje opravijo tudi tri leta praktičnega dela na različnih področjih in se osredotočijo na eno od tradicionalnih metod socialnega dela - s posameznikom, s skupino ali s skupnostjo. Po zaključenem dodiplomskem programu se diplomant najpogosteje zaposli za daljSe časovno obdobje (v povprečju okoli 5 let, predno pridobi pogoje za vstop v diplomski program). Študentje, ki se tako vključijo v program na nadaljevalni stopnji, so usposobljeni in večinoma tudi na zelo visoki ravni. Od teh Studentov ne pričakujemo le razumevanja teorije, ampak da jo tudi ustvarjajo. Z ustvarjanjem teorije imam v mislih možnost, da se ukvarjajo z razvojem miselnega sistema,ki je povezan z njihovo prakso. To pomeni zmožnost povezovanja praktičnih načel in njihove posploSitve. Na kratko. Studij si prizadeva razvijati teoretsko skrb za socialno delo tako, da jo posamezni Student lahko poveže s prqSnim znanjem in na njem gradi, da bi tako razvil bolj učinkovite posege v socialnem delu. Gotovo je eden od rezultatov učnega procesa vzpostavitev Širokega miselnega sistema in zmožnost povezovanja teorije s prakso. Eden izmed ciljev je prav gotovo sposobnost priti do metateorije. Študentje iz dda in program ponovnega ифовађ^адја Univerze vedno bolj Sirijo svoje izobraževalne vidike tako, da osebam z različno visokošolsko izobrazbo omogočajo Studij socialnega dela. Zadnji dve desetletji je Sola za socialno delo pri Univerzi Bar-Ilan omogočilu diplomantom drugih smeri,da si pridobijo izobrazbo v socialnem delu. Smer predhodne izobrazbe sega od družbenih ved do naravoslovnih in 178 R.Schindler Soc ddo 29,1990, 1-3 humanističnih. Številni izmed njih so na ključnih položajih v službi sodaln^a varstva in je zanje diploma predpogoj za napredovanje. Osebe, ki se vpisujejo v ta program, so že diplomirale in so se izobraževale za druge stroke. Večina jih je v poznih tridesetih letih in več kot 90% predsta\djajo ženske. Pomembna ugodnost je v tem, da lahko Studij dokončajo v dvdi namesto v standardnih treh letih. Študentje se na nadaljevalni program vpisujejo v tistem življenjskem obdobju, ko iSč^o nove izzive v lastnem razvoju, a jih hkrati zelo skrbi, kaj bodo od njih zahtevali, tako po osebnostni, kakor tudi po poklicni plati. Na primer, Študentje, ki so dokončali ta Studij trdijo, da so "dejansko začeli znova, od samega začetka". Za Številne med njimi, ki so že uspeli na različnih področjih, ni lahko začeti nove kariere. Govorijo o težavah v zvezi z njihovo novo vlogo Studenta in o dQstvu,da morajo biti znova v odvisnem položaju. Ta občutek je zlasti prisoten ob superviziji, ko se morajo izpostavljati v razmerju s svojimi strankami in z različnimi socialnimi sistemi,ki jih obkrožajo. Učni program mora upoštevati, da se bodo Studenti srečevali s temi težavami in jim bo treba pomagati pri njihovem reSevanju. Pomemben dement v tem programu je vzpostavljanje "podpornih skupin"med Studenti. Istočasno soočanje s tesnobo ob ponovnem učenju, odvisnostjo, razvijanjem osebne in poklicne identitete, z akademskimi zahtevami, ki jim jih postavlja univerza in praksa je kritično. Omeniti je treba tudi, da status Studenta pomembno vpliva na njihove družinske odnose, glede na to, da svojo energijo vlagajo predvsem v vlogo Studenta, da je njihova starševska vloga okrnjena in da vso odgovornost za preskrbo družine prdagajo na moža. Te ovire moramo upoštevati, zato je potrebno učenje, ki ga običajno pričakujemo od Studentov na dodiplomskem Studiju, preoblikovati glede na posebnosti Studijskih potreb teh Studentov. Ponovno moramo poudariti vidik življenjskega cikla, kajti ta je bistven za razumevanje Studenta. Drugi poklic prinese nove izzive, saj gre za opuščanje nadaljnje kariere ali za odločitev o nadaljevanju Studija zaradi poklicnega napredovanja. Obe opciji pomenita hud pritisk na Studenta. Na drugi strani pa gre za precejšnjo motivacijo in velika pričakovanja do samega sebe, da bi se čim bolj izkazal. Nedvomno je to treba ceniti, vendar je v razvoju poklicne osebnosti pomemben tudi sam proces razvoja, zato moramo časovni dimenziji pustiti, da poteka v lastnem ritmu. Kot smo že omenili, imajo Studenti, ki se vpiSejo na Solo za socialno Soc ddo 29,1990, 1-3 Teorija socialnega dda in... 179 delo, bogato visokošolsko osnovo in celo paleto teorij s področij vedenjskih znanosti. Dobili so osnovo iz različnih teorij osebnosti in cilj učnega procesa je, da integrira te teorije v smisdno prakso socialnega dela. V nekem smislu mora biti v Studiju socialnega dda kot drugega poklica precg poudarjena poklicna sodalizacija. To pomeni poudarek na vrednotnih in etičnih temeljih,proučevanje tekoče politike socialnega varstva,spoznavanje področij dela in različnih rizičnih populacij ter pripravo okolja za Studenta kot tistega, ki se uči in pomaga. Ta proces mora biti upoštevan pri pripravi prakse. Pri tem je ključnega pomena Studentova zmožnost, da začne razvijati poklicni jaz in poveže načela posredovanja iz perspdctíve socialnega dela. Nove imigrantskie kulture in dodiplomski program V kratki zgodovini Izraela je živelo več kot 70 različnih kulturnih skupin, prihajajo pa Se nove imigrantske skupine. Učni program za Studente, ki se vpisujgo v Studij socialnega dela, je v glavnem temeljil na ameriškem modelu. Prevladovalo je prepričanje, da so teoretična načela socialnega dela univerzalna in da strategije posredovanja zagotavljajo učinkovitost dela, ne glede na sistem ali državo. Čeprav to ni bilo empirično preizkušeno, je prevladovalo mnenje, da so učni programi v grobem uporabni v Številnih različnih ustanovah. Morda niso bile dovolj upoštevane posebne potrebe Studentov in Se posebej njihove kulturne in izobrazbene značilnosti. Tak očiten primer so bili Stud^^e imigranti iz Etiopije. Sredi 1980. let je v Izrael priSlo več kot 15.000 etiopskih Zidov (Waldman, 1985). Značilna zanje je travma bega pred lakoto, zatiranjem in fizično ogroženostjo, izkuSnje daljšega bivanja (včasih 2-3 leta) v prehodnih taboriščih v Sudanu, osebna in kolektivna obubožanost in prikrajSanost, občutek izkoreninjenosti in izločenosti iz skupnosti in družine. Občutki izgube družine, prijateljev, skupnosti in domovine, ki so jo zapustili, so pomeSani z občutkom odtujenosti v sedanji situaciji in s prevladujočim strahom pred prihodnostjo. (Fellah 1987, str.l). Kot je bilo pričakovati je taksen prehod v povsem tujo kulturo pod travmatičnimi okoliščinami zelo zmanjšal zmožnost prilagoditve posameznika in skupine. V ganljivi knjigi z naslovom "Operation Moses" (Operacija Mojzes, op.prev.), je opisano veselje, sočutje, in obujanje spominov na prejSnje eksoduse, s katerimi so Izraelci pričakali etiopske begunce. Vendar so ti 180 R.Schindler Soc ddo 29,1990, 1-3 občutki izginili,ko so o problemih novih imigrantov - težave ob asimilaciji, slab sprejem v SirSi družbi,neizkušenost,brezposelnost, revSčina, začetki kriminala in zlorabe alkohola - poročala množična glasila (Arziali,1986). Ali so za te probleme krivi novi imigranti, ali so zanje odgovorne vladne institucije, je Se vedno vpraSanje, ki razdvaja javnost (Ibid). Novi imigranti so prispeli v sprejemno infrastrukturo, ki seje precej spremenila od zgodnjih 1950 let, ko je večina imigrantov živela v "Maabarotih" (prehodna taborišča). Bilo je ugotovljeno, da članov tradicionalnih kultur, kot so poljedelski Etiopci,ni mogoče iztrgati iz njihove domače skupnosti in kot posameznike presaditi v novo kulturo. Travma je preprosto prevelika. Da bi imel vsaj malo možnosti za uspeSno vključitev v novi državi, mora biti takSen posameznik prenesen skupaj s svojim okoljem, s koreninami vred, kakor drevo (Pfister-Ammende in Zwingmann, 1973). Z drugimi besedami, akulturadja ali asimilacija v novo kulturo mora potekati skupinsko in mora upoštevati vrednote, tradicijo, moč, itd. skupine. Vse to je potrebno negovati, dokler se skupina ne vraste v novo okolje. V tradicionalni etiopski vasi,kjCT so bila razmerja v primarni skupini vseobsegajoča, je identiteta in moč posameznika služila integriteti in koheziji skupnosti. Ta razmerja je pretrgal beg v Izrael, kjer prevladujejo norme individualizma in sekundarnih razmerij. Kot je ugotovil Fellah (1987): 'Bližnja osebna medsebojna razmerja in družinska hierarhija, ki sta temdjili na vezeh skupnosti, so nadomestila brezosebna birokratska merila in postopki" (str 3). Upoštevati moramo tudi druge ključne razlike med etiopsko in izraelsko situacijo. 'Tomembno je, da se zavedamo ključnih razlik med temeljno dimenzijo časa in prostora v tradicionalni etiopski podeželski kulturi in tekmovalno - pridobitniSkim družbenim ozračjem v Izraelu. Etiopski posameznik je preživel s pomočjo močnih vezi skupnosti. Brez teh socialnih življenjskih vezi bi bil preSibak za življenjske boje in preživetje. Stik z zunanjim svetom je potekal preko voditeljev skupnosti." (Fellah, 1987, str .4). Taksne razlike imajo pomembne posledice za naSe razumevanje asimilacijskih problemov etiopskih imigrantov v Izraelu, in vplivajo na naSe pojmovanje o tem, kakSno pomoč potrebujejo, kdo naj bi to pomoč Soc ddo 29,1990, 1-3 Teorija socialnega dda in... 181 zagotavljal in kako bi jo najbolje posredovali. Specifični problemi,s katerimi smo se soočili pri izobraževanju, so bili naslednji: 1. Večina Studentov, ki so se vključili v program, je v Izraelu živela brez svojih družin. Vsi so zbežali, nihče od njih ni odSel legalno. Travma bega skozi puSčavo in pomanjkanje informacij o tem, če so člani njihovih družin Se živi, je seveda težak problem. Številne Studente je obremenjevala tesnoba in skrb za bližnje. Pogosto so vso svojo energijo posvečali tem mislim. 2. Učni proces socialnega dda zahteva od Studenta, da se ozre vase in raziskuje sebe, da bi lahko bolje razumel stranke. V Etiopiji posameznik ne izraža pogosto svojih čustev navzven, večinoma jih zadrži zase. Kulturni vidik igra pomembno vlogo v procesu zavedanja samega sebe in v socializaciji za poklic. 3. Naslednja razsežnost na osebnostni ravni se kaže v pojmu zaupnosti. V etiopski kulturi naj bi se osebne zadeve, zlasti problemi osebne narave, ne posredovali drugim. Prehod iz lastne, domače kulture v profesionalno, ni vedno lahdc. 4. Čeprav je jezik očitno ovira, pa vendar ni poglavitni problem, kajtí v otroštvu so imeli verouk tudi v hebrejSčini. Zelo kompleksna je zmožnost razmišljanja na empiričen način in zmožnost abstrakcije. Nagnjenost k dojemanju pojavov na enodimenzionalen, konkreten in specifičen način, predstavlja vdiko breme za Studente, nič manjSe pa za njihove učitelje. 5. Kontroverzno je bilo vpraSanje sprejemanja Studentov, ki nimajo ustrezne izobrazbe in vpraSanje o vlogi univerze pri njihovi integraciji v Studijski proces. Nekateri so bili mnenja, da je vloga univerze v povečanju Studijske zahtevnosti ne pa skrb za integracijo novih imigrantov. Vendar so ti pogledi v manjšini. Ce gledamo na socialno delo kot na vokacijo (Schindler,1989), ima univerza na tem področju nedvomno pomembno vlogo. NaSa izkuSnja je pokazala, da morajo programi socialnega dela za imigrantske skupine, zlasti za Etiopijce, vsebovati uvajalni del za temeljne veSčine. Priložnosti za oblikovanje zamisli, komuniciranje in pridobivanje jezikovnih izkuSenj so zelo pomembne. Visokošolski program kandidatom tudi omogoča, da se več naučijo o deželi in o njih samih. Veliko časa moramo posvetiti premagovanju specifičnih težav imigrantov in njihovi bodoči vlogi v univerzitetnem sistemu. Iz naSe tzkuSnje je razvidno, da so Studenti dokaj uspeSni v skupnostnem 182 R. Schindler Soc ddo 29,1990, 1-3 socialnem delu, manj pa v delu s posamezniki. O tem pojavu je gotovo vredno razmisliti, Čeprav je v načelu treba Studente izobraževati za ddo po vsdi m^odah. Dalje smo ugotovili, da lahko Studentom zelo pomagamo, če se sprva posvečamo učenju väCin in Sde kasneje teoriji. Da bi olajšali proces akulturacije socialnemu delu, moramo biti pripravljeni veliko Studijskega časa posvetiti pomoči tem Studentom Osebni problemi, ki se pojavljajo, Studijske težave, s katerimi so soočeni in sposobnost za prenašanje vdike tesnobe, so pri t^ ključnega pomena. Vendar pa se ne smem osredotočiti na etiopske Studente kot na izključno problematično populacijo. Skupaj z njimi moramo natančno raziskati njihovo kulturo, da bi spoznali parametre pomoči in uslug, ki so jih prinesli s seboj za pomoč drugim. To je gotovo izziv, s katerim so soočeni učitelji socialnega dela, ko se ukvarjajo s temi specifičnimi Studenti in z drugimi podobnimi kulturnimi skupinami (Schindler & Brawley, 1987). Sklep Teorija socialnega dela ni bila vedno povsem ozaveščena o svoji zgodovinski obronenjenosti s Freudovo psihologijo in empiričnih omejitvah pri povezovanju teorije in prakse. Poskus, da bi oblikovali metateorijo je bil tudi omejen, čeprav je, kot smo nakazali, omogočal Studentom, zlasti tistim na diplomskem Studiju, konceptualni okvir za prakso. Ta prispevek se zavzema za takSno oblikovanje učnih programov, ki bo diferencirano glede na različne populacije Studentov sodalnega dela. Predstavili smo, tri Studije primera: Studente diplomskega programa, dodiplomski program Studentov iz dela in Studentsko populacijo etiopskih imigrantov, da bi osvetlili njihove specifičnosti. Menimo,da bi od Studentov na diplomski ravni morali pričakovati, da bodo ustvaijali vedo in priSli do lastne metateorije. Glede na njihove pretekle Studijske izkuSnje bi lahko pričakovali, da bodo dosegli ta cilj. Za Studente iz dela sta ključna cilja pridobitev poklicne in osebne identitete. Za Studente z različnim kulturnim ozadjem mora biti Studijski program oblikovan tako, da jih čim bolj vključimo v cdotno družbo in poklic. Nič manjšega pomena ni stanje Studenta kot subjekta v izobraževalnem procesu in njegova posebna kulturna preteklost, ki jo prinese s seboj v učilnico in v prakso, na kar morajo biti učitdji občutljivi. Kakor je raznolika teorija socialnega dela, tako so razliCne tudi populacije Studentov in njihova izobrazbena raven. Odkritje Soc ddo 29,1990, 1-3 Teorija socialnega dda in... 183 idealne meSanice je izziv za uCitdje socialnega dela in za samo stroko. Prevedla: Daija ZavirSek litentura: ARZIALI, M.: Haaretz, Oktober, Isradi Daily Newspaper Hebrew., 1986 BRUNER, J. S. (1966). Person-in environment: A tri-level practice modd; Social Casework, 1989, 70(3)str. 131-138 DEMERATH, N. J. in PETERSON, R.A. (ur.) (1967): Ludwig von Bertalanffy, "Cenerai Systems Theory". System, change and conflict. New York Free Press, str. 115-19 FELLACH, C. (1987). Uprooting and after: Experiences from the supervision of Ethiopian student social workers and their ethnic adolescent clients. Unpublished paper. Bar-Han Universitiy, School of Social Work (mimeo) GOLDSTEIN, H. (1976). Social work practice: A unitary approach. University of South Carolina Press PARFITT, T. (1985). Operation Moses: The untold story of the exodus of the Falasha Jews from Ethiopia. London: Wddenfeld in Nicholson PFISTER-AMMENDE, M., in ZWINGMAN, C. A. (1973). Uprooting and añer. New Yorit, Springer SIPORIN,M. (1980). Ecological systems theory in social work. Journal of Sociology and Social Wdfare(i) str. 507-32 SCHINDLER, R. (1989). Defining anew the goals of social work, society, and welfare. 9 (3). str. 303-310 184 R. Schindler Soc ddo 29,1990, 1-3 SCHINDLER, R., in BRAWLEY, E. A. (1988) Social care at the front line. London, Tavistock TURNER, J. A. (1974). ТЛе structure of sociological theory. (Homewood Ш) Dorsey Press WALDMAN, M. (1985). The Jews of Ethiopia, Jemsalem: Ami Shau Dr. Ruben Schindler je profesor in dekan Sole za socialno delo na Univerzi Ваг-Бап v Ramat-Ganu, Izrael POSEBNI PROBLEMI IZOBRA2EVANIA IN USPOSABUANIA ZA SKUPINSKO SOCIALNO DELO Marina Ajduković Uvod Priprava na strokovno prakso v socialnem delu zahteva tako izo- braževanje kot tudi neposredno usposabljanje ob delu. Posebno vznemirljiva naloga je proces povezovanja teorije in prakse v primeru, ko se Študentje pripravljajo za skupinsko socialno delo. Bodoči skupinski delavci naj bi si pridobili znanja o skupini kot celoti, razumeli naj bi, kako posameznik deluje v skupini, pridobili pa naj bi si tudi izkuSnje z neposrednim sodelovanjem v skupinah, bodisi kot člani, bodisi kot vodje. Priprava za skupinsko delo naj bi torej \iUjučevala: 1. Pridobivanje znanja o skupinski dinamiki in vodenju skupin; 2. Uporabo tega znanja pri vajah in igranju vlog; 3. Sodelovanje v kaki skupini; 4. Vodenje skupine pod supervizijo (Toseland in Rives, 1984). Pomembno je, da bi učitelji in Študentje dojeli, da za usposabljanje kompetentnih skupinskih delavcev samo kognitivno znanje ni dovolj. Goldberg in Hartman (1984) sta upravičeno poudarila, da je "pomemben sestavni del spoznavanja skupin doživljanje uspeSne skupine." Ob tem se nam je zastavilo vpraSanje, kako omogočid tako izkuSnjo naSim Studentom. Iz prakse lahko povzamemo dva osnovna načina,kako to doseči: 1. Prvi način je laboratorijska izkuSnja skupine kot procesa: pri tem načinu se Študentje usposbljajo za vodenje izkustvenih metod učenja. Laboratorijsko usposabljanje se lahko izboljSa z uporabo avdiovizualnih pripomočkov (Toseland in Rives, 1984; Goldberg in Hartman, 1984; O'Connore, 1979; Rose and Fin, 1980 in drugi). 2. Drugi način je sovodenje kot proces, pri katerem se Študentje učijo od bolj izkušenega praktika, ki jim dovoli, da opazujejo njegov ali njen proces vodenja (Levine, 1980; Middleman, 1980; Waldman, 1970, in drugi). Ne glede na vse prednosti ali pomanjkljivost sovodenja ali laboratorijskih skupin, smo se v naSi posebni situaciji in upoštevaje naSa sredstva odločili za usposabljanje v Soli; to je bilo okolje za preučevanje in doživljanje skupin. Ko smo pred tremi leti v naSo Solo prvič uvedli tečaj skupinskega dela smo imeli opraviti z: - zelo velikimi skupinami Studentov (več kot 50), - brez avdiovizualnih pripomočkov. 186 M.Ajduković Soc ddo 29,1990, 1-3 - brez tradidje skupinskega dela, - z zelo omejenim Številom mest za skupinsko delo v praksi (manj kot 10). Namen tega prispeviu je predstaviti naSa prizadevanja,da bi omogočili usp^no in poučno doživljanje skupine v t^ posebni situaciji. Metod« V zvezi z laboratorijskim usposabljanjem se uporabljajo različni načini: od zelo strukturiranih srečanj do zelo nestrukturitanih. Ker je namen laboratorijskega usposabljanja strokovni razvoj,se,po naSem mnenju,s tem povezujejo posebni izobraževalni smotri. Strukturiran način bo verjetno zagotovil,da bo priSlo do določenih poučnih doživetij,ki bodo povezana s smotri celotnega tečaja. Smotri strukturiranega skupinskega doživetja so bili: 1.Omogočiti Studentom izkuSnjo članstva v skupini; 2. Poudariti potrebo po ozaveSčanju svojega doživljanja in vedenja kot pogoja strokovnega razvoja; 3. Pomagati Studentom pri povezovanju kognitivnega znanja z neposrednim doživljanjem; V ta namen smo izbrali 14 vaj, ki smo jih uskladili s tremi osnovnimi fazami skupinskega razvoja: 1. Začetna faza - vaje za ogrevanje in olajševanje komunikacije; 2.Srednja faza - feedback,predelava doživetij, vaje osredotočanja itd4 3. Sklepna faza - konsolidacija, prenašanje znanja, vaje za posla vijanje itd. Izbrali smo vaje iz različnih virov (Russell, 1971; Gudjons, 1987) v skladu s predhodnimi izkušnjami z vodenjem strukturiranega komunikacijska a treninga s socialnimi delavci. Izdelali smo evalvacijski vprašalnik,da bi lahko ocenili, ali smo dosegli smotre treninga. Vprašalnik je bil sestavljen iz 10 predpostavk, ki so se nanaSalena 10 različnih vidikov skupinskega izkustva: 1. Čustva 2. Jasnost smotrov 3. Odnos do drugih članov 4. Identifikacija 5.Socialna opora Soc ddo 29,1990, 1-3 Posebni problemi izobraževanja... 187 6. Kooperacija 7. Učinkovitost skupine 8. Poudardi na skupinski dinamiki ali na vsebini razprav 9. Percepcija vodje 10. Percepcija vodjine ocene skupine. Odgovori so bili podani na lestvici Likertovega tipa s 7 točkami. Vsak Študentje ocenil skupino sedemkrat (po vsakem drugem srečanju skupine). Za vsako aplikadjo smo izračunali srednje vrednosti. Raiskovanje smo izvajali med samim skupinskim delom. Studente smo razdelili v dve skupini. V vsaki skupini je bilo 18 Studentov obeh spolov, s povprečno starostjo 21 let. Eno skupino je vodil vodja tečaja, drugo pa izkuSen praktik. i Resultati Usposabljanje smo ocenili s pomočjo rezita tov skupinske evalvacije, ki so jo izvedli Studence. Rezultati kažejo: 1. Rezultati devetih evalvacij skupinskih srečanj se v obeh skupinah dosledno ujemajo. Edina razlika je bila ta, da so v skupini, ki jo je vodil učitelj,Študentje pomembno viSje ocenili njegovo usmeijenost na razpravo o skupinski dinamiki. V nasprotju s tem pa je bila skupina, ki jo je vodi! praktik, bolj usmerjena v vsebino razprav. Te ugotovitve ne presenečajo. Kljub skupnim pripravam in enotnemu programu, sta oba vodja prevzela v tem skupinskem usposabljanju svojo strokovno vlogo kot učitelja oziroma svetovalca. To ugotovitev bi lahko uporabili pri superviziji v okviru prakse, saj mora učitelj poudarjati izobraževalne in teoretične vidike pridobivanja strokovnih izkuSenj. 2. Analiza gibanja ocen treninga skozi zaporedna srečanja je pokazala, da so se te ocene gibale v obliki obrnjene "U" krivulje. Najvišje so bile v srednji fazi treninga. Ugodnejša percepcija skupinskega vzduSja v srednji fazi kot v začetni fazi je običajen pojav, kajti člani potrebujejo nekaj časa, da se začno udobno počutiti v novem okolju, da se razjasnijo cilji skupine itd. SlabSe ocene v sklepni fazi pa opozarjajo na potrebo po nadaljnjem delu na problematiki terminacije (končevanja), ki je pogosto zanemarjan del skupinskega dela. 3. Rezultati so kot celota zelo spodbudni za nadaljnji razvoj programov usposabljanja za skupinsko delo. Nimamo podatkov, na katere bi lahko oprli 188 M.Ajduković Soc ddo 29,1990, 1-3 napovedovanje učinka tega treninga na vodenje skupin v stvarnih situacijah. Toda povprečna ocena različnih vidikov doživljanja skupin je bila dosledno višja od 3,5. To pomeni,da smo uspeSno dosegli osnovni smoter,omogočiti Studentom skupinsko izkuSnjo. Sklepi Ker je tradicija usposabljanja za skupinsko delo v naSem okolju zelo skromna, nas ti razultati spodbujajo k nadaljnjemu kontinuiranemu ocenjevanju izobraževanja in usposabljanja za skupinsko ddo. Evalvacijski feedback bi morali uporabljati kot kriterij za preveijanje teorij, pa tudi za razvijanje najprimem^Sih programov usposabljanja za strokovno ddo. Upamo tudi, da bo tako pojmovanje usposabljanja za skupinsko delo spodbudilo naSe Studente, da bodo pri svojem nadaljnjem strokovnem delu organizirali in vodili skupine. Ce bodo pogosteje uporabljali skupinsko delo kot prq,bodo s tem dosegli dva dlja: obogatili bodo prakso socialnega dela, istočasno pa se bodo povečale možnosti za organizacijo prakse, kar bo povratno izboljšalo usposabljanje za skupinsko delo. Prevedel: Blaž Mesec Literatura GOLDBERG, T. in HARTMAN, C.: The lab expirience: The dass as a context for learning about groups. Social work with groups, it. 7 (2), 1984, str. 67-85 GUDJONS,H.: K/in/cÄardi,Bad Hdlbrunn/Obb. 1987 LEVINE, B.: Go-leadership approaches to learning group work. Social Work with Croups, St. 3 (4), 1980,str. 35-38 MIDDLEMAN, R.: Co-leadership and solo-leadership in education for social work with groups. Social Work with Croups,it. 3 (4), 1980, str. 39-50 O'CONNOR, G.: Human relations labs as a required part of social work education and trainig. Social Work with Croups,it. 2 (1), 1979,str. 55-66 Soc ddo 29,1990, 1-3 Posebni problemi izobraževanja... 189 ROSE, S.D. in FINN, J.: Videotape-laboratory approach to group work trainig for undergraduates. Social Work with Croups, it. 3 (1), 1980,23-29 RUSSELL, J.M.: 155 exercises: A starting point for leading structured groups. Voices, poletje 1971 TOSELAND, R. in RIVAS, R.: Лл Introduction to Croup Work Practice. MacMillan Pub., New York, 1984 WALDMAN, E.: Co-leadership as a method of trainig: A student's point of \iew. Social Work with Croups,it 3 (1), 1980,str. 51-58 Dr. Marina Ajduković je s Pravne fakultete Vseučilišča v Zagrebu, Raziskovalno izobraževalni center za socialno delo. IZZIV SAMOPOMOČI IN MEDSEBOJNE POMOCI - VLOOA SOCIALNEGA DELAVCA IN POTREBA PO EDUKACm Dada Maglajlie Uvodna pripomba Po Alfredu Katzu (1978) so skupine za samopomoč majhne, prostovoljne skupinske strukture za medsebojno pomoč in za dosego določenega smotra. Običajno jih oblikujejo pripadniki iste osnovne družbene skupine. Združujejo se zaradi medsebojne pomoči, premagovanja skupne motnje ali problema, ki jim ogroža življenje ali krni njegovo kvaliteto, ali pa za dosego željenih socialnih ali osebnih sprememb. Iniciatorji in člani takSne skupine izhajajo iz naslednjih predpostavk: - v družbi ni institucije, ki bi lahko razrešila njihov problem oziroma zadovoljila njihove potrebe, ali pa - obstoječe institucije tega ne morejo narediti na zaželen način in cdovito. Teoretiki pa tudi institucije različno klasificirajo te skupine. Vseobsežne in sploSno sprejemljive klasifikacije ni, ker je zelo težko določiti osnovno izhodišče zanjo. Se težje pa je obdelati posamezne variante skupin, ki se pojavljajo v praksi. Trojan (1986) opozarja na veliko raznolikost skupin in na težave pri njihovi klasifikaciji. S kombinacijami različnih znakov posameznih skupin, od ekstremnih do vmesnih varietet iste lastnosti, je možno dobiti neSteto vmesnih tipov. Trojan navaja poleg drugih tudi naslednje oznake skupin: samostojne nesamostojne velike majhne v razvoju, rasti v zmanjševanju, razpadu izjemno aktivne skoraj neaktivne nudijo različne usluge (storitve) ne nudijo uslug (storitev) so na lokalni ravni so na visjih ravneh Logično je, da se postavlja vpraSanje podobnosti oziroma razlik med skupinami samopomoči in skupinami medsebojne pomoči. Maglajlič (1988) ugotavlja, da so njihovi osnovni znaki skorajda enaki. Razlike so v angažiranju strokovnjakov in strokovnih institucij. Pri medsebojni pomoči je njihovo angažiranje razumljivo samo po sebi, vendar le do neke mere - ne strokovnjak ne institucija v nobenem primeru ne moreta dobiti kakSne pomembnejše in poudarjene vloge. Soc Ddo 29,1990, 1-3 Izziv samopomoči in... 191 Prav tako ni vedno možno jasno razmejiti med različnimi akcijami tako imenovane tradicionalne samopomoči in medsebojne pomoči ter novimi organizacijskimi oblikami. Se zlasti v inicialni fazi kakega programa ali akcije. Osnovni cilji programa, način njihove realizacije (Se posebno glede na udeležence procesa) in dinamika njihovega izvajanja odrejajo, ali gre za skupino za samopomoč ali za medsebojno pomoč, ali pa gre le za interventno akcijo z elementi samopomoči oziroma medsebojne pomoči. Zadovoljevanje potreb s samopomočjo in medsebojno pomočjo v krajevni skupnosti (v okviru samozadostnosti krajevne skupnosti) kaže na velike ndzkoriSčene potenciale in notranje razerve, ki so v prostovoljnem delu, v sproščanju iniciativ, v racionalni uporabi prostorskih, tehničnih in materialnih potencialov obstoječih kapacitet itd. (Skrbič, 1984). Po Kulčaiju (1984) deluje na HrvaŠkem preko 700 klubov zdravljenih alkoholikov in 500 klubov za osebe z različnimi zdravstvenimi problemi. Socialno skrbstvo nima tako impresivnih razultatov, so pa zato začetne izkuSnje ohrabrujoče: klubi, tabori, poldnevni in celodnevni programi, ki so organizirani po načelih samopomoči in vzajemne pomoči, so vredni pozornosti, prav tako pa so je vredni tudi vse številnejši programi neposrednih uslug družini prek patronaže, sosedske pomoči,organizirane nege bolnika na domu,dostave hrane na dom ipd. IzBV Mmopomoei in vzajemne pomoä Redni tečaj o samopomoči (lUC 1988) je med drugim opozoril tudi na: - izjemen razcvet različnih programov samopomoči in vzajemne pomoči, ob tem pa tudi na - različen pristop strokovnjakov k tem programom. Čeprav so bili (na tečaju, op. prev.) prisotni domala samo strokovnjaki, praviloma sodelavci skupin medsebojne in vzajemne pomoCi ali njihovih programov, so se zagovorniki ekstremnega staliSCa zavzemali za Ciste skupine samopomoči, to je za skupine brez kakrSnega koli strokovnjaka,obenem pa so poudaijali vlogo (spodbujanje socialnih akcij in socialnih reform) skupin samopomoči. Mi smo se, izhajajoč iz blaženega pomiijevalnega staliSča, zavzemali za mimo koeksistenco različnih klasičnih in novih programov, s predpostavke, da programi samopomoči in vzajemne pomoCi predstavljajo: a) alternativo ali b) dopo', itev formalnih programov, pa tudi 192 D. Maglajlič Soc delo 29,1990, 1-3 c) edini program oziroma edini dostopni program. Na naSa stališča vpliva več faktoijev^Se posebno dejstva, ki se nanaSajo na razvitost in funkcioniranje različnih institucionalnih in samovarstvenih programov. V državah z bogato tradicijo prostovoljnega dela in ižjemno razvejanostjo različnih programov samopomoči in vzajemne pomoči posvečajo družbeni planeiji dovolj pozornosti koordinaciji teh programov, spodbujanju njihovega razvoja in drugim rdevantnim dqavnikom. Večina programov je registriranih, bodisi pri nacionalnem komiteju za volonterske programe, bodisi pri odgovarjajočem centru (resource center ali clearing house) za koordinadjo programov za samopomoč in medsd}ojno pomoč. V Suffolku imajo na primer nekaj sto taksnih organizacij, med njimi preko 60% za osebe z različnimi vrstami invalidnosti. Sharpe in Pollard (1988) pravita: "Čudne stvari se dogajajo okrog samopomoči. Veliko ljudi kaže interes in iniciativo, mnoge agencije uporabljajo samopomoč ob svojih programih, očiten je porast različnih iniciativ na področju zdravstvenega in socialnega varstva - tja do množičnih razsežnosti. Dobimo vtis, da je samopomoč nekaj novega,čeprav obstaja že dolgo, le da ni bila spoznana in odprta." Л11 "Vincent (1987) pravi, da v osnovi obstajajo tri vrste pristopov in tri oblike vladnih intervencij socialne politike do programov samopomoči. Po njegovem mnenju ti pristopi izražajo napetost med finančnimi in drugimi formalnimi intervencijami na eni strani in stopnjo svobode posameznih programov na drugi strani. Prvi pristop je ndntervencionističen: financiranje s strani države okrepi formalnost skupin, ki v najboljšem primeru spremenijo svojo specifično naravo in prispevek, v najslabšem pa se kolonizirajo in spremenijo v državnega pomočnika. Drugi način gledanja izhaja s stališča,da so skupine tako krhke in občutijive, njihove storitve in verjetnost, da bodo prisle do osebe, ki jih potrebuje, pa tako negotove, da je kakrtno koli vlaganje države nesmiselno. Drugi pristop je intervencionističen. Zagovarja intervencije in finančno pomoč skupinam in programom za samopomoč. Po njem morajo biti pomoč in intervencije usklajene s senzitivno strategijo skupine ali programa,ki imata že sama po sebi določeno vrednost. Zato ju je treba podpreti v kontekstu "pozitivne diskriminacije" oseb s posebnimi potrebami. Tudi tretji pristop je intervencionističen, s to razliko, da se na skupine za Soc Ddo 29,1990, 1-3 Izziv samopomoči in... 193 samopomoč in programe ne gleda kot na trajen fenomen, temveC kot na fazo v procesu spreminjanja, katere končni rezultat bodo tradicionalne storitve različnih organizacij za samopomoč. V tem kontekstu se gleda na finančno pomoč države kot na sredstvo za pospeševanje tega procesa ali formiranje novih prostovoljnih organizacij. Isti avtor meni,da je samopomoč pomemben fenomen, ne glede na to, katero staliSče sprejemamo, saj daje povsem specifičen prispevek socialni politiki. Posebno pomembna je prav zaradi samoaktiviranja skupnih potencialov posameznikov ter odkrivanja lastnega znanja in izkuSenj kot nečesa dragocenega in koristnega. Balke (1987,1988) govori o čedalje večjem pomenu skupin samopomoči in vzajemne pomoči in programov ter o čedalje pozitivnejSem odnosu administracije in uradne politike do njih; v 80. letih so v ZR Nemčiji pričeli serijo uradnih sestankov in debat o smislu programov samopomoči in vzajemne pomoči v socialni- politiki ter o odnosu strokovnjakov in strokovnih institucij do teh programov. Čeprav niso dosegli enotnega staliSča, je bil rezultat pozitiven. Bobzien (1988) kot primer navaja, da skupine samopomoči v Miinchnu volijo svojega predstavnika v lokalno vlado. Ta predstavnik enakopravno sodeluje pri sprejemanju vseh odločitev. Se posebno tistih s področja socialne politike; prav zahvaljujoč temu leta 1986 ni bilo sprejeto (sicer predlagano) zmanjšanje fondov za 60 programov iz münchenske mreže samopomoči (programov je precej več, vendar vsi ne želijo biti registrirani). V ZR Nemčiji posvečajo posebno pozornost pripravi - edukaciji družine. Alf Trojan (1988) je preučeval različne učinke samopomoči in med Številnimi pozitivnimi, poudaril naslednje: a) spodbujanje posameznika, da reSi lastne težave ali se osebnostno okrepi, b) pozitivni učinek na primamo socialno skupino ter c) posredni učinki na formalne, profesionalne storitve. Crethe Thompson (1987) navaja v svojem priročniku vse prednosti skupine parent to parent (roditelj roditelju), ki deluje na Škotskem, namenjena pa je roditeljem, ki ne morqo premagati novdty shock in krize po spoznanju,da imajo prizadetega otroka. V Minnesoti je bila svojčas ustanovljena podobna organizacija, ki je postopno Sirila vsebino in območje svojega dela ter je sedaj prisotna na skoraj celoinem območju ZDA - PACER (1987) oz. Parent Advocacy 194 D. Maglajlič Soc delo 29,1990, 1-3 Coalition for Educational Rights (Združenje roditeljev za pravico do izobraževanja - mišljene so pravice njihovih otrok). PACER ima sedaj 17 invalidskih organizacij, registriranih na obmoCju države Minnesota, predvsem tistih, ki so organizirane v centru za parents helping parents (medsebojna pomoC roditeljev). Ciani so predvsem roditelji invalidnih otrok in invalidi. Osnovna dejavnost PACER je seznanjanje roditeljev o njihovih pravicah in dolžnostih, o pravicah njihovih otrok, o zakonski ureditvi s podroCja teh pravic ter o poteh njene učinkovite uporabe v praksi. PACER sodeluje z roditelji otrok z vsemi vrstami prizadetosti; telesnimi, mentalnimi, emocionalnimi in razvojnimi. Akcije PACER so bile vedno usmerjene najprej k roditeljem, ker se je Združenje neposredno po ustanovitvi ukvarjalo z varstvom temeljnih pravic in interesov oseb z mentalno retardacijo. Vloga roditeljev je pomembna, vCasih pa tudi nenadomestljiva. So pa v programu vsebine, katerih realizacija ni možna brez sodelovanja strokovnjakov in strokovnih institucij. Brankaerst (1987) opozarja na nujnost različnih vezi (links), neposrednih ali posrednih (preko centrov za koordinacijo dda organizacij za samopomoč in vzajemno pomoC, državnih institucij,strokovnjakov in strokovnih institucij,prostovoljnih organizacij, sredstev javnega informiranja in raziskovalnih institucij). Sodelovanje strokovnjakov je (Čeprav se to tudi zanika) nadvse pomembno v vseh fazah programa - od zaCetne kreacije do spremljanja učinkov. Pri tem je poudarek na socialnem ddavcu.. V svojem priročniku o ustanavljanju in delu skupin medsebojne pomoCi Aird (1988) navaja naslednje strokovnjake, ki so se najpogostqe pojavljali kot sodelavci: - sodalni ddavec, - r^ionalna sestra, - zdravnik, - patronažna sestra, - sestra - prakticarka, -andragog, - psiholog, - delovni terapevt, - "komunalni" delavec, - strokovnjak za zdravstveno prosvetíjevanje, - svetovalec, - psihoterapevt, - izvenbolniSniCna psihiatrična sestra. Soc Ddo 29,1990, 1-3 Izziv samopomoči in... 195 Nadvse pomembna sta sodelovanje in koordinacija med posameznimi skupinami samopomoči in vzajemne pomoči ter strokovnjaki in strokovnimi institucijami. Časopis INVOLVE se v 58. Številki (1988) zavzema za oblikovanje integracijske (koordinacijske) mreže, ki bi jo koordinirala Nacionalna skupnost za izmenjave na področju socialnega dela v Veliki litaniji. Poudarek je na promociji socialnega dela v lokalnih skupnostih, in sicer socialnega dela v najsirtem smislu, tako da se v posamezne akcije vključujejo strokovnjaki drugih profilov in Številni prostovoljci. Koordinacijo in kontinuirano edukacijo na regionalni in nacionalni ravni zagotovlja Nacionalni institut za socialno delo. Institut izda vsako četrtletje svoje glasilo, poleg tega pa izdaja Se Številne praktične priročnike. Posebno pozornost posveča novim programom, pri čemer opozarja na morebitne probleme in na poprejšnje izkuSnje. Regionalni urad za Evropo Svetovne zdravstvene organizacije v svoji Studiji o programih samopomoči opozaija na veliko raznovrstnost strokovne pomoči in koordinacije programov (Clearing Houses, Louven, 1986). Število in profil zaposlenih (predvsem plačanih) ddavcev v centrih za koordinacijo programov se spreminjata odvisno od samega programa in delovnega področja,na katerega se program nanaSa. Prav tako ni znano nobeno pravilo glede strokovnosti zaposlenih - prevladuje interes za konkretne programe in osebne lastnosti zaposlenih. V centrih delajo med drugim tudi naslednji poklicni strokovnjaki: - socialni delavci, - knjižničaiji, - strokovnjaki za varstvo otrok in mladine, - strokovnjaki za razvoj lokalne skupnosti, - sodologi, - novinaiji, - medicinske sestre in zdravstveni tehniki, - socialni psihologi, -socialne sestre, - andragogi. vse je značilno dobro poznavanje sistema zdravstvenega varstva, socialnega varstva in samopomoči. Vsi imajo visoko izobrazbo, vendar jo treba posebno poudariti njihove osebnostne lastnosti: smisel za humor, interes za druge ljudi in sposobnost razumevanja njihovih specifičnih problemov, srčnost in čustvenost. Vsakemu centru za koordinacijo 198 D. Maglajlič Soc delo 29,1990, 1-3 priporočajo, da zaposli vsaj enega strokovnjaka. Wareen Feek (1988) poroCa o seminaiju, na katerem je bilo preko 100 socialnih delavcev, sodelavcev skupin za samopomoč in članov skupin za medsebojno pomoč in na katerem so skupaj s predstavniki teh skupin poskuSali razčistiti odnos med strokovnjaki in člani skupin: - Vsi so se strinjali s tem, da morajo biti strokovne ekspertize in osebne usluge strokovnjakov bolj dostopne skupinam za samopomoč; pomagati jim morajo pri odkrivanju virov financiranja, če pa želijo, lahko postanejo njihovi člani. Skupinam morajo omogočiti sodelovanje v oblikovanju politike. Se posebno pri sprejemanju odločitev, ki so zanje pomembne. - Po drugi strani naj bi skupine bolj jasno izrazile, kaj pričakujejo od strokovnjakov. Narediti bi morale prostor za njihovo delovanje (prispevek), pri tem pa bi morale paziti, da ne bi postale od njih odvisne. Twelvetrees (1987) osvetljuje vlogo socialnega delavca v skupinah samopomoči. Ugotavlja, da gre za zapleteno vlogo, ker je težje nekoga usposobiti za samopomoč kot pa mu nuditi strokovno pomoč ali voditi sodelavce. Po tem avtorju lahko skupinam veliko koristi taktičen in potrpežljiv socialni delavec,ki deluje neopazno in tako omogoča skupini, da ohrani občutek samostojnosti. Skupinam za samopomoč in vzajemno pomoč je potrebna pomoč strokovnjakov in sploSna pomoč, pravi Hatch (1987): a) Potreba po pomoči strokovnjaka je očitna, naj gre za iniciranje novih, razvoj že obstoječih ali prenavljanje starih programov. Potrebna je tudi pomoč strokovnih institucij. Aktualna legislativna in finančna vpraSanja je treba reSevati pravočasno, da ne bi pozneje ovirala fiinkcioniranja in razvoja programov. b) SirSa (sploSna) pomoč omogoča lažje ftinkcioniranje programov in vsebuje: - zbiranje in izmenjavo informacij, - zagotovitev osnovnih pogojev (prostor,oprema itd.), - pomoč in podporo skupinam in organizacijam pri njihovem ra-zvoju, - osveSčanje javnosti ter razvoj politike in prakse na tem podroCju. Zaželeno je, da se takSne aktivnosti centra za koordinacijo (resource centre ali clearing house) izvajajo na zahtevo skupin za samopomoč in pod njihovim "nadzorstvom", da bi na ta način skupine ohranile samostojnost in identiteto. To je povsem izvedljivo na lokalni ravni, čutiti pa bi se moralo tudi na visjih ravneh. Soc Ddo 29,1990, 1-3 Izziv samopomoči in... 197 Zaželeno je tudi, da skupine sodelujejo pri sprejemanju odločitev. Se zlasti v času večjih finančnih omejitev. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da so njihovi programi neprimerno cenejši od standardnih, na primer pri varstvu in rehabilitaciji prizadetih oseb. Soddovanje s strokovnjaki in strokovnimi institucijami ni le pomembno, temveč včasih tudi nujno. Posebno pomembni in zapleteni so začetki sodelovanja. V Veliki Britaniji so izvedli specialno edukacijo preko Nacionalne mreže za podporo programom samopomoči. V edukacijo so bili vključeni strokovnjaki - od raziskovalcev in koordinatoijev na nacionalni ravni do sodelujočih koordinacijskih teles na lokalni ravni, vključno s predstavniki skupin samopomoči (predvsem ključnih članov). Anne Alcom (1988) predstavlja vsd)ino enega takih programov: - politika samopomoči, - pomoč strokovnjakom, ki pomagajo skupinam za samopomoč, - vloga strokovnjaka, usposobljenega za nuđenje pomoči skupinam za samopomoč, - priprava skupin za samopomoč na prdiod k samostojnemu ddovanju in finandranju (osamosvajanje programa), - ddo in soddovanje skupin za samopomoč s strokovnjaki, - skupine za samopomoč v mestnem (urbanem) prostoru, - skupine za samopomoč v ruralnem prostoru, - informacijska dejavnost. Nacionalni komite za prostovoljne organizacije navaja v svojem zapisu Partnerji pri učenju (1988) glede sodelovanja in edukacije pozitivne elemente in razloge za sodelovanje. S skupnim ddom centra za koordinacijo in strokovnjakov ciearing house ali resource center lahko dosežejo naslednje: - dobijo jasno predstavo o stvarnih potrebah; - seznanijo se z novimi raSitvami; - formirajo novo ali razširijo obstoječo mrežo programov; - informirajo interesente o novih programih edukacije; - na osnovi ugotovljenih potreb oblikujejo nove programe; - podprejo nove oblike in vsebine edukacije, ki jih začenjajo same skupine za samopomoč; - odkrivajo nove možnosti v krajevni skupnosti. Kadar delujejo skupine za samopomoč skupaj z strokovnjaki, lahko: - zagotc.ijo prostore in usluge za delo skupin, 198 D. Maglajlič Soc delo 29,1990, 1-3 - zagotovijo finančna sredstva in opremo, - razširijo izobraževalne programe in povečajo Število posameznikov, skupin in institucij, ki jih uporabljajo - objavljajo novosti o skupinah za samopomoč in informirajo večje Število interesentov. S soddovanjem pa se strokovnjaki in skupine za samopomoč lahko: - izognejo podvajanju, ker le-to ni zaždeno; - izpolnijo praznine; - zagotovijo učinkovito uporabo virov; - razširijo vire in zagotovijo dostopnost novih. Centri za koordinacijo imajo pomembno vlogo pri povezovanju skupin za samopomoč, strokovnjakov in strokovnih institucij. Pri nas zaenkrat nimamo taksnih centrov. Zavzemamo pa se, da to vlogo prevzamejo centri za socialno delo, v njihovem okviru pa socialni delavci. Potrebnoit edukacije - iklepni pogledi Posebej nas je zanimalo področje varstva in rehabilitacije oseb z motnjami v razvoju, duSevno prizadetih in invalidnih oseb. K sistemu rehabilitacije in varstva (kolikor sploh obstaja) prispevajo: a) posebne ustanove za rehabilitacijo in varstvo, b) centri za socialno delo, c) humanitarne institucije, d) različne soddujoče institucije. Na HrvaŠkem dduje 19 institucij v petih občinah,z močno koncentracijo ustanov v treh od skupaj 113 občin. Skupaj premorto 3.500 stacionarnih prostorov. Vsi so namenjeni otrokom in mladini. Nobene ustanove nimamo za namestitev odraslih motenih oseb. Ce pogledamo te podatke v kontekstu potencialnega Števila otrok in mladine z razvojnimi motnjami (preko 350.000), vidimo, da je stanje več kot kritično. To Se posebno velja za osebe s težjimi motnjami,ki so starejSe od 20 let. Po podatkih republiškega zavoda za socialno delo je bilo leta 1986 zajetih s storitvami vseh centrov za socialno delo 17.977, leta 1987 pa 18.678 invalidnih oseb. Glede na pogostost so bile storitve zastopane takole: socialno (ali drugo sU-okovno) delo (38%), stalne, enkratne in občasne denarne pomoči (20%), namestitve v zavode za rehabilitacijo in varstvo Soc Ddo 29,1990, 1-3 Izziv samopomoči in... 199 (11%), skrbništvo (8%), namestitve v druge družine (4%), nega in pomoč na domu (3%), druge oblike materialne pomoči in varstva (3%), vse ostale oblike socialnega skrbstva (13%). Vse humanitarne organizacije nudijo v okviru svojih programov določene oblike pomoči, bodisi samostojno, bodisi skupaj s centri za socialno delo oziroma zavodi za rdiabilitacijo. Celovito to dela Zveza slepih HrvaŠke. Sodelujoče institucije praviloma prevzamejo del programa rehabilitacije, ki ga izvajajo samostojno ali pa skupaj z zavodi za rehabilitacijo (pogosto v okviru programov teh institucij). Večina invalidnih otrok ni zajetih v formalne programe rehabilitacije. Svojo pozornost usmerjamo na pet osnovnih (klasičnih) podskupin prizadetosti,čeprav se v praksi že srečujemo z novimi skupinami, novimi vrstami prizadetosti. Omeniti velja tudi, da se z delovnimi invalidi in drugimi invalidnimi osebami srečujemo le občasno, glede na družbeni status invalida. Večina oseb z motnjami v razvoju živi v svojih družinah. Z dokajSnjo gotovostjo lahko domnevamo, da je družina na podlagi lokalne kulturne tradicije razvila specifične oblike samopomoči. O tem segmentu samopomoči ne vemo skoraj ničesar. O nekaterih elementih zvemo nekaj malega Sele takrat, ko odpovedo vsi mehanizmi in družina poiSče pomoč pri standardnih institucijah v družbi, pogosto tudi na Republiškem zavodu za socialno delo. Družinski sistem pomoči resno načenja kriza. Izhod iSčemo v aktiviranju služb za socialno delo in pomoči v lokalnem okolju, v družini. Družini s težkim invalidom je treba pomagati strokovno in finančno. V okviru projekta Samopomoč in medsd)ojna pomoč družini s težkim invalidom smo definirali model pomoči. Model predstavlja dinamično entiteto ene klasične in dveh novejših oblik samopomoči oziroma vzajemne pomoči: 1. KLUB - skupina za samopomoč; 2. modificirana DUO - FORMULA M. B. Schulte (1986); 3. RAZŠIRJEN TERAPEVTSKI IN REHABILITACIJSKI TEAM - razširjena polodprta skupina. V vsakem segmentu delovanja programa se pričakuje in priporoča medsebojno sodelovanje. Dokler ne odraste, ostane težji invalid v krogu svoje družine. Družina je materialno podprta in strokovno usposobljena,da samostojno, skupaj z drugimi družinami (z invalidnim članom ali brez njega) - tako imenovanimi "duo partnerji" - ter s teamom in Številnimi institucijami iz lokalnega okolja doseže raven kvalitete življenja tega okolja, da živi podobno (če že ne enako) kot večina družin v tem okolju, in kar je 200 D. Maglajlič Soc delo 29,1990, 1-3 najpomembnejše, da omogoči težjemu invalidu usposabljanje za delno samostojno življenje in ddo. Koliko različnih strokovnih institucij se vključuje (vključno z delovnimi organizacijami s področja socialnega varstva in institucijami s področja drugih družbenih dejavnosti pa tudi gospodarstva) in s kakSnimi oblikami sodelovanja, je odvisno od programa. Od njega je odvisno tudi Število samopomočnih skupin in njihova notranja organizadja. Delo koordinatoija, socialnega ddavca,je večdimenzionalno, zapleteno, pogosto težko prepoznavno. Posamezna dda morajo biti predzno definirana in obdelana za posamezne segmente programa. To je tudi vsebina programa specializacije in dopolnilnega Studija. V prehodnem obdobju, ki se je pričelo, vidimo reSitev v dopolnilni edukaciji in podiplomski specializaciji socialnih delavcev. Trajno reSitev bo treba iskati v uvedbi posebnega kolegija v dodiplomskem Studiju socialnih delavcev. Sprva bi bila to lahko samostojna enota drugega kolegija, na primer kolegija socialno delo na področju zdravstva, potem pa bi postopno preraščala v samostojen predmet s predavanji, seminaijem in praktikumom. Vsebinski vložek programa bi vključeval: - zgodovinski prikaz samopomoči in medsebojne pomoči, njun prostor v posameznih družbenih dejavnostih, posebej v zdravstvenem in socialnem varstvu; staliSča svetovne zdravstvene organizacije; vloga resource centre in clearing house; - definicija in prindpi samopomoči in medsebojne pomoči; prikaz najbolj znanih programov v ZDA, Kanadi in Evropi; začetki samopomoči in medsebojne pomoči pri nas; - dejavniki, ki povečujejo interes javnosti in Se posebno strokovnjakov za področje samopomoči in medsebojne pomoči; - programi samopomoči in medsebojne pomoči; preventivni programi; - samopomoč na področju materinstva: priprava na materinstvo,pomoč pri vzgoji otrok, spremenjena vloga modeme ženske - matere, specifična pomoč skupin za samopomoč (vdove, ra zveza nke, itd.); - samopomoč kot dejavnik pri ohranjanju zdravja; izobraževanje na področju "novega načina življenja" - ocena in izogibanje stresu, tveganju ipd; - vloga samopomoči in medsebojne pomoči na podroCju skrbi za starejSe občane, ohranjanje zdravja in aktivnosti, oblikovanje in vloga specifičnih skupin; Soc Ddo 29,1990, 1-3 Izziv samopomoči in... 201 - vloga samopomoči in vzajemne pomoči na področju rehabilitacije in varstva kroničnih bolnikov in invalidov, - medsebojna pomoč in oblikovanje specifičnih skupin in programov na vaSkih območjih; - samopomoč in medsebojna pomoč v razvitih državah in državah v razvoju; - stališča stroke in strokovnjakov do samopomoči in medsebojne pomoči; teorije in modeli; kritika, pohvala, sodelovanje; - osnovni elementi formiranja in delovanja skupin za samopomoč; - modeli in tehnike samopomoči in medsd)ojne pomoči; - raziskovanje na področju samopomoči in medsebojne pomoči. Številne tuje in nekatere naSe (čeprav skromne) izkuSnje kažejo, da se v lokalni skupnosti lahko realizirajo mini programi samopomoči, ki so ob vseh človeSkih in strokovnih prednostih tudi cenejSi.Ob upoštevanju dejstva,da smo s samopomočjo zajeli le simbolično Število potencialnih uporabnikov, opredeljujemo samopomoč in vzajemno pomoč kot potrebo pa tudi kot izziv za strokovnjake. Prevedel: Anton Kikelj Literatura: J AlRD,H.,5ey/-He/p Action Pack,Herbert McKenzi Inc.,Northampton 1988 ALCORN, A., Aels'help Alliance, Herts,Berkamstead 1988 BALKE,K., Public Support for Self-Help Croups, lUC, Dubrovnik 1988 BALKE, K., Unterstützung durch Sozial - Und Gesundheitspolitik, Selbsthilfegruppen - Unterstützung,S. Kranich,Hamburg 1987 BOBZIEN, M., Effects of Seif Organization on the Social Policy of a СоттилУиу,ШС, Dubrovnik 1988 BRANKAERTS J., Self-Help Croups and Clearing Houses, International Information Center on Sdf-Help,Louven 1987 FEEK, W., Working Effectively, A Cuide to Evaluation Techniques, Bedford Square Press, Plymuth 1988 HATCH, S., Séf-Help in Europe, WHO-EURO, Copenhagen 1987 INVOLVE, Journal of the Volunteer Centre UK, L&T Press Limited, Luton, pomlad 1988 KATZ, A., Self-Help Croups in Modern World, New Viewpoints, London 1978 202 D. Maglajlič Soc delo 29,1990, 1-3 KULCAR, Z., Metodološka uputstva za rad klubova Л;регЈолУni problemi izobralevaig« in uq>ocaby8i\jt za fkupinsko sodalno ddo Marina Ajduković Članek poroCa o rezultadh evalvacije usposabljanja za skupinsko delo dveh skupin Studenotv, ene, ki jo je vodil uCitelj socialnega dda in druge, ki jo je vodil izkuSen praktik. Usposabljanje je bilo strukturirano, razdeljeno v tri osnovne faze, v katerih so bile uporabljene ustrezne vaje komuniciranja in druge podobne vaje. Evalvacija je bila izvrSena z vprašalnikom, ki je vseboval ocenjevalne lestvice Likertovega tipa (s 7 toCkami). Rezultati evalvacije 9 skupinskih sreCanj na 10 dimenzijah se v obeh skupinah dosledno ujemajo, so v povprečju viSje od polovice možnih toCk (viSje od 3,5) in so najvišje v srednji fazi razvoja skupine. Po sodbi udeležencev je uCitelj kot vodja v razpravi bolj poudaijal procesnodinamiCne vidike, praktik pa bolj vsebinske. Rezultati kot celota kažejo na ugoden sprejem te oblike pri uddežencih in opogumljajo za nadaljnjo uporabo tega pristopa. Int^racija teoretiCnih pojmov v fodalizaqjikih ra;dikah pri tupervizgi poUicnih lodalnih ddavcev Robert Ploem Avtor izhaja iz izkuSnje supervizijskega in integracijskega dela. Vse veCja mobilnost, tehnološki razvoj itn. postavijo sodobnega Človeka v vse veC situacij, kjer se socialni delavci in njihove stranke sreCujejo z vprašanjem sprememb. Gre tudi za nasprotje med staro in novo identiteto, tako na osebni (Erickson) kot na družbeni ravni in njunem vzajemnem 220 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 razmerju. V takih situacijah potrebuje socialni delavec osnovno znanje o spolnih razlikah, učinkih socialnega izvora na pogled na svet, kulturnih razlikah,nejasnosti glede družbenih identitet in sprememb. Pri akademskem pouku kot tudi pri superviziji je treba posvetiti pozornost tudi pozitivni evalvaciji starih vrednot, norm, družbenih vezi itn. Robert Ploem je iz Visoke Sole za socialno delo v Amsterdamu. Izziv samopomoči in medsebojne pomoči - vloga socialnega ddavca in potrdM po edukaciji Dada Magijajlič Programi za samopomoč so Številni, razlikujejo se po vrsti, namenu, strukturi,ideoloških značilnostih in motivih. Vključujejo Številne člane. To področje je težko spraviti v znanstvene okvire s pomočjo definicij in kla- sifikacij. S projektom (samopomoč in medsebojna pomoč za družine s težje prizadetimi člani) smo želeli uvajati, spremljati in ocenjevati procese in kratkoročne rezultate izbranih alternativnih modelov pomoči družinam s težje prizadetimi člani. Poleg pomoči skupinam in vsklajevanja aktivnosti znotraj predlaganega modela,je socialni delavec lahko član skupine,ali pa poklicni sodelavec ene ali več tovrstnih skupin oziroma programov. Za to vlogo mora imeti socialni delavec ustrezne informacije o različnih obstoječih programih ter znanje in izkuSnje o samopomoči. Summaries Historical foundations of the social worit Yves Rastimir Nede^jković The author stresses the need of a historical approach to the study of social work. It would enable us to gain the knowledge of its cultural, moral and logical foundations, which have appeared as spontaneous or organized and institutionalized, i.e. professional, humanistic activities. Without it we will be unable to realize the real context of the social work as well as we will be unable to infiience its development. Without this investigation, a scientific founding of humanitarian activities and social work is impossible. Such an analysis has to take into the account various aspects, forms and contents of tiie rich history of the human sociality and the living practice. The history of social work, which is based on the humanistic foundations and the action essence of human sociality, can contribute to the theoretical generalization as well as to the improvement of the social work practice and so to taking away the numerous disadvantages which still block it. The author suggests a periodization of the whole history of the social work and the social activities, which can be a basis for the historical re- search. Social work - the imposible task? Doreen Gibson The author in her programatic speech refers to the present world crisis. This as well as changes in the welfare state should be a challenge for the social workers. The author's opinion is that the traditional (casework) approach as well as radical (Marxist) are out of date for their language and the received ideas remain rooted in the privious century. She is pointing to the feminist approach as a landmark for paradigmatic changes. Task of the social worker is given the state redistribution of the sources, to help the oppressed and marginal groups to define their problems and create the infrastructure for the self help activities. Practice and practice are not the same Anneli Pohjola Li social \\ork we speak a lot of the dual relation of theory and practice. 222 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 We see them as whole different parts of reality. We think there is a gap between these two aspects. However, in teaching social work we must in some way or other integrate thenn, or if this is not possible to see them in a rdation to each other. In some respects we can study theory as a practical phenomenon and also practice as a theoretical phenomenon. If we see the main task in teaching social worit. to make questions about reality, not to see reality as given but all time changing and varying according to some sodetal logic. If we want to understand this logic we must to go deeper from the surface, we must go "behind" those phenomenons. Crucial is to question "why" and analyze the various relationships. If students may leam something they should learn to think themselves and analyze society and sodai work as a part of it. Analyzing and questioning reality and practice is to make theory about it. So theory and practice are not different things. Important is to analyze what is learning and what it depends from. In addition we can't look theory and practice as monolites. In social work we often speak about theories as plural. How can we understand this. At the same time practice is not always practice in the same meaning. I should make a discrimination between practiceos task-centered orientation and praxis as a devdoping-centered orientation. Making questions about these two, we can go deeper in teadiing sodai work. Enabling student learning about social wnk practice Maik Dod $ Steven Shardlow There is often a conceptual difference between the academic learning of the sodai work that takes place in the classroom and the practical learning that takes place in the practice placements. The theme of this contribution is how much it is possible to use the classroom concepts in the practice placements, especially how the concept of an essay can be applied to the programing and the evaluation of the practical study, so it is posssible to preconcdve and operationalize the assets of the practical work, its processes and evaluation. A study of the results of implementations of this program has been done. Both, the reports of students and practice teachers have confirmed that it is an effective mean of relating the theory with practice and vice versa as well as increasing the value of the practical study and equalizing it with its academic counterpart. Soc ddo 29,1990, 1-3 Summaries 223 Action theory approach to sodai worii practice Hans Berglind The paper introduces an "action theory approach" that is intended to fulfil the following requirements: (1) to deal with social problems at the micro as well as the macro level; (2) to use a terminology that can be understood by professional helpers as well as by thdr clients; (3) to be action oriented rather than behavioural oriented; The tiieoretical approach will benefit from the conceptual analyses made by the Finnish philosopher G. H. Heider and other mainly social psyho- logical theories, were eîфlored. Finnaly, the practice implications of this theoretical approach to social work will be illustrated. The sodai work and die management of the innovative practices Manud - Luis Lopez Because of the appearance of all the different new organizations in the field of social work it is imporatant that the social workers have knowledge of the social management. The author describes what are the new tasks allotted to the sodai workers and what would be an adequate training for them. New conditions demand social workers to be innovative. The cha- racteristics of innovative persons are stated and some examples are shown in order to encourage the creativity of sodai workers. Beyond die Isms" - towards a unified theory of sodai centrality and marginality for sodai work practice Andrew Cooper and John Pitls In the 1970s British social work education began to grant feminist lecturers and students more space and time for "their" issues. Eventualy, under pressure from women, it began the process of incorporating the feminist theory into the curriculum. Some social work courses in Britain in the 19&0s witnessed an influx of black students who brought with them, first of all, a demand for more space and time for their "issues" and then, a demand that a "black theoretical perspective" be incorporated into the 224 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 curriculum. Meanwhile important ideological, economic and demographic changes in Western Europe, increasingly require social woric to confront the structura] disadvantages, and violations of the rights of children the disabled and the elderiy. Having, to some extent at least, responded to the demand that we con- front sexism and racism, we are now enjoined to confront infantilism, disablism and ageism, as well. Clearly the list of potential 'isms" is lengt- hening and this poses problems for the curriculum. In this paper we identify themes in the work of Jung, Merton and Foucault which can help us to develop an overarching conceptual framework in which to locate the 'isms". We start from a consideration of the nature of social power, and in particular the power to describe social centrality and social marginality. We than move to a consideration of the consequences for the inner life of an individual's Ceo-politico-social relationship with the "social centre". We then offer illustrations from practice in which we attempt to utilise the modd we are developing as an assessment tool. Community approadi as basic prindple of sodai work Pavla Rapola-Tajniek Comunity work is based on a holistic approach to social work, thus dealing with each problem from the perspective of individual, the com- munity and sociaty. It contributes towards the achievment of the primary objective of social worit. (i.e. the enhancing of individuals ability to manage their own problems) by preserving and developing social help and support networks, which have been considerably reduced through the one-sided development of social services. Social welfare systems have led to an increased impotence and passivisation of the individuals, allowing them, as they do, to let institutions take over responsibility for their fate, in an en- vironment that provides little encouragement of self-help. Any type of community action, nothwithstanding its objectives and the basic strategy of effecting change, is founded on the individual's closeness to his environment and the mobilization of self-help and support networks within the community. That is consequently true also of social action - i.e. securing benefits for the underprivileged members of a community - as well as when social policy and sodai development of a community are bdng planned. Soc ddo 29,1990, 1-3 Summaries 225 No future? - No past! CRe)Discovering the roots in social work Joachim Wider The author's assumption is that for understandable reasons we do not have much use of history in social work and less when we talk about international and intercultural dimensions. In his own search for historical roots in social work he had discovered that in thdr daily struggles social woriiers could not even think of recording everything that might be helpful for long-term consideration. Too many fires that need to be extinguished. How many colleagues are aware of the established international links in social work? They can be traced back more than 100 years and are continued in Europe and world-wide. International bodies such as ICSW, lASW and IFSW have been established since 1928. Peace issues have been a central theme, and an international school of social work has been projected as eariy as 1928. These examples of early visions and developments need to be reconsidered, differentiated and connected with social work curricula. The fact that we are not standing at the beginning of a process, may help us to realize that learing from the past is possible. If we do not know our origins, how can we ever know our goals? Sixty years ago social work seemed to be ahead of the slow international politics, now we seem to be lagging behind when we consider the European developments that we will be faced with in the future. Systemic teaching of sodai work Peter liissi The author presents his book with a meanful tide: Systemic Social Work, Practical Handbook on Social Counseling. It is about the system theory of social woric for, as the uathor states, practical theory of the profession which explains the tasks, means and methods of social work. Author is bringing into our field new concepts anchored in the system theory and therefore meaningfully widening the field for new searching in the social work. 226 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 Sodai work between pragmatism and dieoretical edectidsm Milosav Milosav^ević The author presents his historical and critical analysis of the theoretical and methodological foundations of social work in contemporary Yugoslav society. This complex analysis is directed to two theoretical and methodological standpoints; the positivist and functionalist domination over marxism, and to the eclecticism, presenting itself as unproductive dialectical synthesis and as the use of cumulative knowledge from diffwent humanistic sciencies and me-dicine in the theory and methodology of social work. Theoretical concepts of the social work and thdr ciirriculum implications Joan Fortuny & Teresa Rossd The authors stress the difference between the different levels e.g. between the social phenomena that the social work treats and the con- struction of the theories which explain them; between the professional intervention and applying the methods and explanatory models from other sciences, that are used by social work; and the feedback that constructs new knowledge, which in turn is used to follow and evaluate its effects etc. For the social work it is important the way it is connected to the other disciplines (have they been transferred to the social work directly or have they been adjusted). In the authors' view the social work is not a theory per se but a professional praxis, which uses different theories and concepts about the man and the society while using its own knowledge about the specific phenomena in the social field. The requirementi of a theory for psyliosodal work Lisbeth Johnsson The term "psyhosocial work" has been established in Sweden as a de- signation of that type of social work where we at the same time try to help people with inner and outer problems. Several qualities are demanded from a theory of psyhosocial work, the most important to have room for theoretical formulations for both analysis and action. A meta-model of these qualities of theory is presented in five aspects we regard as essential in such a theory: Soc ddo 29,1990, 1-3 Summaries 229 1) explanation, 2) understanding, 3) tools' aspect 4) imperative aspect, and 5) developmental capability. The first two of Üiese aspects refer to the analytical and the next two to the acting qualities of the theory. The last is the demand that the theory must 'live", ¡.e. it must have the capacity to grow. It is also discussed which fundamental theories we can rely on when trying to build a theory like this. We propose to use systems theory as that foundation but also to combine it with traits from psychodynamic theory. Such a combination demands that we also expand and modify the systems theory to fit these demands. . Modifying syitems theory for the devdc^ment of soda! woric CmuuirBemler Most of the social work with individuals, families and groups in actualy psybosocial work, that is, simultaneously helping people with problems in their inner and outer world. Theories for social work must form a basis for both analysis and action. When building social work theory, systems theory is a possible point of departure. The author presents two concepts - logical level and isomorphism - and two postulates, which can enrichen the basic theory in an humanizing direction. The first postulate is a suggestion to let systems comprise entities at more than one logical level, for instance things and images of the same things. A very special case is then the systems containing images of themselves, which may be defined as conscious systems. The second postulate deals with functional level of systems. It states that this is related to the degree of similarity (isomorphism) between images of different levels or between images and significance of the concept "third order change". The author assumes, that if we are going to use systems theory as t* source of inspiration when building social work theory, it is also necessary to revise, modify and extend it for our purpose. 228 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 Dialog - a tool in lodal woik? Bodil Eriktton and Ann Hdleday The authors inspired by thdr teaching experience set on to explore the different philosophers' views on dialogue. For Socrates the dialogue is the tool for moral questioning of the power, for mutual search of truth and self improvement. For Buber and Lévinas dialogue is the way of genuine meeting between I and Thou, the meeting with the otherness. And lastly for Habermas and Freire the dialogue is tool of critical approach to society dther as a tool of knowing or as tool changing (Frdre). The question is how much of a dialogue is possible within the framework of social work, it bdng on one hand means of control and repression and on the other means of providing help for those who need it. While sedng the social work outside the official services more able to create the space for dialogue, since the official social work tends to objectify its clients. The authors appercdve also possibilities in which some organizational changes would yield the same with the official services too. Sdentific conceptualization of sodai work as a prerequisite for its proffesdonalization Vida Milolevie The theoretical foundation is implicitely present in all serious dis- cussions on social work, while it appears explicity either as one of the constitutive elements of the profession, or as a requirement for efficient practical work. The conditions necessary for the professonalisation and the basic elements of social work typically contain such components which belong to the "theory", thus permitting an analysis and assessment of a certain condition. The greater part of both elements should be classified in the field of "practice", where they serve as a basis for direct action. However, practice is not independent in its relation to the theory. On the contrary, the relationship between the two is dialectical. A dialectical relationship also exists between the different components of basic elements and the criteria used in assessment of the degree of professionalization of social work. Soc ddo 29,1990, 1-3 Summaries 229 Crisis may also be a challenge for alternations in social work Bernard Stritíh In the past the politics has been whispering to the ear of the profession of the social work how to see and describe the reality. In this way a dangerous illusion was created and the problems remained unnoticed. Social work must "gain the world", and that means, that it has develop to the point where it could offer the society information of those processes, which can threat a normal social reproduction of the family, individuals, solidarity networks and communities. It is important to have clear consciousness that it is impossible to work in a new way while we operate with old symbols, values, images and professional concepts, which are contaminated with the ideals of conflict free socialist society. We can anticipate that the social work will have to confront the consequences of the crisis where they will be the hardest. The conceptcs of the system theory can enable the social work to give the new definitions of processes of the personal help to the individuals and groups, this always meaning helping the individual to orient in the given social space and to develope new images, forms of behaviour and interaction patterns. The contract with the individual should be the starting point more often than it has been till now in all forms of helping. Results of the help show in the micropolitics of the desire in different attitude to the future. In the conditions of a crisis we are bount to attain more goals, retain the faith in the institutions of the system, mobilise the potentials for change of these institutions and at the same time make possible to discover the new forms of (sdf) actualization of every man as "the letting be". The limits of phenomenology and objectivity on the encounter between sdentism and practice Anders Bergmark in Lars Oscarsson The authors discuss the opposition and "confusion" between different scientific schools or perspectives and between scientific and more clinical oriented discourses which originates from the failure of both to observe and pay regard to the essential difference between phenomenological and more objective data and to make explicit their different analytical limits. For example, in some scientific and/or clinical perspectives individuals' sub- jective reports of their experiences are mistaken for "objective" facts. In 230 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 other cases, some types data are programmatically discarded which lead to a given restriction in the possible understanding of the phenomenon in question. Of special interest in the practice of and teaching in social work is the situation when more "objective" (scientific) data contradict the subjective experience of practitioners and clients. This since the scientific tradition, with few exceptions, gives priority to objective data; and by some situations may be constituted by a contradiction between the two types of data. When interpreting their historical actions people may not give accurate reports of these actions and their original intentions; or, for an observer, they do not seem to do, what they say they do. This does not mean that individuals' descriptions of thdr experiences are falsified by observation data, but they may become more difficult to intrapret. To understand human practice we often need data of a subjective as well as an objective nature. The theoretical and curriculum challenge is to logically integrate data of different origin within a single theoretical framework and social work practice. K this is not done, our scientific analysis of social practices may only give 'lialf the truth" and practitioners and clients may not recognise as "thdr" practices. Spedfitia of lodal work idence methodology Milan Martinović As theoreticians of social work maintain, its development can be mo- nitored through four phases of conceptualization. The past phase which can be followed during the last two decades could be referred to as scientific so- urces of social work, the basic scientific notions (categories) and metho- dological specifities of this integrative and applied scientific field. In this paper an attempt is made to discuss and explain relations between theory, practice and methodology of research in the sphere of social work as the basic preconditions for the development of this science and the professional identity of this vocation. Soc ddo 29,1990, 1-3 Summaries 231 Epistemological fotundttions of the qualitative approach in aodal wofk Aleksandar Halmi The paper rests on the postulate, that science of social work implies a fundamentally different type of methodology as other social sciences do, that is, it implies the qualitative approach and action research (as elaborated by Lewin, Moser, Haag, Adam, and others). The science of social work shouldn't be value neutral and shouldn't rest on principles of positivist paradigm if it wants to be appropriate for its research object i.e. for self reflexive human beings and their social practice. The basic principles of action research are discussed: the principles of practical relevance, of discovering the real problem, of participation of researched people in the research process, of holistic approach and applicability of research. On the spedfidty of meúiodology in social work Blaž Mesec The author pleads for the wiew, that social work, being a special profession, is at the same time also a scietific discipline, which integrates the knowledge of other disciplines among themselves and with the data about the practical social work and other ways of help to people in distress. The subject of the discipline is societal praxis of help on societal, interpersonal and individual levels. As a science of practical work the science of social work is a member of the family of praxeological sciences (action sciences) together with educational, organizational, administrative and other sciences of the sort. It is a fundamental and an applied science at the same time as it studies a fundamental social practice and serves practical decision making. A name for the science is proposed, that is boethics (from gr. boethea - help). On the level of general methodological approaches, boethics uses similar approaches as other social sciences. But on the level of specific strategies, action research as research monitoring and reflection of professional (and nonprofessional) practice is proposed as the central methodological strategy of boethics. 232 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 « Sodai work: cmuntinicatíve treatment at a renardi method or as a reieardi object Hans Oostrik The social work is a practical science which is not only about solving the problems of its clients but also about the professional practice of the social worker. The prime example of this is the way and the method of conducting the conversation. Therefore social work is bdng termed as a communicative treatment, which is aiming at an analysis of the problem situation and a search for a useful solution. The basic elements of this dialogic communication are the narration and the investigation. In this practical science there are two elements: the investigation into the situation and the application of a rethoric method called narrative rhetoric, whose essential problem is how to listen, so that a partner in the dialogue speaks up and narrates. The narration compared to discussion is closer to reality and has power of the argument. Social worker in practice is an investigator, who gains new insights in a dialogical communication with clients. Sodai policy and sodai sectirity in the conditions of economic crisis: the rise of sodai expenditures NanoRulin The paper is dealing with the problem of social security in social and economic crisis in Yugoslavia in comparison to some international data, and with special regard to the situation in Republic of Macedonia as one of the least developed regions in the country. With the worsening of the crisis the expenditures for social security have been rising. The explanation for the fact is being sought in ageing of the population, in better coverage of the population, in rising number of persons in need, and in the general rise of costs of social services. The educational approach in sodai work and its implication for the sodai work training Ewa Marynowicz - Hetka This contribution contains some general thoughts about social pedagogy as the basic theory of the social work and about the education of the social Soc ddo 29,1990, 1-3 Summaries 233 workers. The author's point is that the social work is an educational activity. Education is a process of helping to grow and develop, which is to be socially active too, for,a man or a woman is a biological, a social and a cultural bdng. Helping the development is a process, which has to be skillfully observed, and so are to be observed the forces of the individual and his/lier environment. An educational prophylactics is the dominant factor for changing the social environment. Students are being encouraged to employ the education approach in the social work while they are still studying. There is a possibility of the differentation in the professional specialization and in the degree of the educational attainmrat, but under a condition, that educational approach in social work is being appliéd. In principle this is an education for generic social workers so that compartentalization of the areas of the social worii is prevented. The education for the social work demands that theory and the practice are connected. One of the basic principles of the social pedagogy, which in our opiruon is the foundation for the education of the future educators, social workers, socio-cultural animators, is a preparation for the research work. It is education with research and the reach with the education. It is therefore a preparation for the action research. Le^al instruction in Де training of social woikers Andrqa Kavar-\idmar The paper deals witfi four items. Firstly, it argues that social work, due to its intCTdisciplinary and multidisciplinary nature, comprises law as one of its discipline. Social work is shown primarily as intervention aiming at change. A considerable number of social work interventions is only feasible through the application of law. Further, the author ddineates the character of law and indicates at which points law and social wori( intersect. Such points can be found in the areat of contents, form and theory. In practice, this is demonstrated as legal counseling, the auxiliary means of intervention, the intervention limit, and the protection of conSdental information. 234 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 Paradigmatic foundations of sodo-therapeutíc wofkwith families Gabi Caänovie-Vogrinde The paper is a contribution to the psychological concept of psyc- hodynamics of the family group theory (H. Oppi, 1986), which can be used to determine methods of social wori^ with families. Social worker needs such a knowledge about the familie involved in order to be able to recognize and nominate processes going on in them, so that the concepts used would provide a point of departure for professional intervention and a base for and the content of dialogue with the family itself. The need for a paradigm shift in social work: study of parenting Milli Mms The paper concludes by specifyng a few didactic recommendations for the legal instruction of social workwrs: motivation, objectives, and some of the forms this instruction assumes at the School of Social Work in Ljubljana. The study of the child abuse is an example of the disadvantages of the positivist paradigm experienced in the practical social work with the parents. In these studies the parents are in the focus of the attention,and at the same time the effects of social conditions and norms are neglected, and so is the child's own influence on his parents. This direction constructs the relationship between the parents and the child so that the person (the child) is artificially separated from the situation (the parents). Also the transactional nature of this relationship is bdng distorted by the use of the linear model, in which the violent behaviour of the parents is presented as the cause. Use of this model for the explanation of the child abuse provides "scientific" and "professional" context for punitive measures against parents, although it is suppressing the primary concern - child protection: Study of the child abuse does not offer any suggestions for the treatment or prevention. The author presents a model, which is not based on the positivist paradigm and which explains parenthood by establishing the behaviour. This Soc ddo 29,1990, 1-3 Summaries 235 form of explanation does not look for the causes of parenthal behaviour, nor it detCTmines the tendency in the relationship between the parents and child. Social work and the new culture of social relationships Marija Ovsenik The present social work could be treated as a form of social care for the powerless people, which has emerged as a social service and profession inside of the industrial type of social division and organization of production and life. However, deep and wide changes are in the way today. Because of the elements of the new, informational type of production (informatization, automation, robotization etc.) the intelectual high inovati ve work is favourised and the manual work classified mainly in to tiie technological surpluses. The new type of powerty is descending from both groups of the working force. Now, it is assumed that also the very conception of the social work has to be carefully revised and adapted as wdl to the new conditions of social productions as to the human life. There is a question, how to shape the conception of the social work to be adequate to the needs of the new culture of social relationships. Social work theory and the social work curriculum: implications for differing levels of social work education Ruben Schindler Social work theory must adaress itself to differing levels of social work education. A curricula theory base, its knowledge, skills and values are a function of levels they attempt to address. The focus of this enquiry is to explore social work theory and its relevance to four specific student populations engaged in the study of social work: students in an advanced clinic curriculum in social work; second career and reU-ainig programs on the undergraduate level and certificate course of study for new Ethiopian immigrants studying social work. The rational, and organizing principles in the design of these educational programs are explored. The relevance of the theoretical base is noted and the model for a potential curricula continuum is suggested having implications for theory development on both undergraduate and graduate programs in 236 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 sodai work, education. The student population studied is numbered at 300. Theny and practice -a docer fit France! Ackoman and Leah Kacen The authors report on thdr practical work at the Ben Gurion University in Negev,Beer Sheva, Israel. The aim of the new organization was to make the integration of the theoretical work with practice and give the opportunity for the expression of the multidimensionality of the social work. In the first year there is an apprenticeship model of practice, in the second students begin to work with clients, while in the third year they are organizing thdr own projects in the communities. This can make the integration possible and provides opportunity for the interchange between the academic and practical work. Eqierimental program for lodal work ftudiec in Mthidiengladbadi Gerd Ferdinand Kirchhoff In 1988 a Model study of social work started at Fachhochschule Niederrhein in Mönchengladbach. Special features of this model are: 3,5 years of study to the diploma of social work, plus 1 year of practical professional introduction, then second exam to state licence in social work. Integrated vocational semester with four days of practice and one day of theoretical work in lecture hall, evaluation seminar of this semester with obligatory participation of practitioners. Basic studies in nine elementary sciences with tests, while grades for diploma are collected during integrated seminars of six to dght hours weekly per term each, taught by team of two or three professors. By this the isolation and the additive function of the elementary sciences in previous social work education is left behind. Diploma thesis in the seventh term. Obligatory courses in self experience and in electi^onic data processing. The paper looks too in the problems and dimensions of realization of such a program. While it grew on the basis of special local conditions, several general conclusions can be made. Socddo 29,1990, 1-3 Summaries 237 v, Тћеоту of lod«] wofk and the children protection work Maureen Stone The author contrasts casework approach and the community work in fidd of the protection of the children. Community work in this fidd is in an obvious contradiction between its principles and the policing nature of the problem. She points out that casework means narrowing the perspective of the problem to the personal and the familial and obscuring the social issues of gender, race and class which are important to consider and tailor the practice of the work. Specific problems of education and trainig for sodai group work Marina Ajduković The results of an evaluation of a trainig for group work of two groups of students are reported; one of the groups was leed by a social work teacher, and the other by an experienced practitioner. The training was structured with the help of a number of structured exercises distributed across three phases of training. In evaluation a questionnaire with 10 Likert type scales of 7 points was applied after every meeting. The results in the two groups are very similar, on the average more than 3,5 points, and showing an inverse U- curve with it's peak in the middle phase of the training. As viewed by participants the teacher-trainer focused more on the process-dynamical aspects of the group development, and practitioner-trainer more on the content aspects. The results as a whole show a favorable attitude of participants toward the training and instigate further use of the approach. The integration in professional sodai work of theoretical concepts of sodalization di£6erences through supervision Robert Ploem The paper is based on the experience of the integrative and supervisint*» work. Greater mobility, technological developments etc. have caused a modem man to find himself in a number of situation where social worker and his client are confronted with the question of changes. It is about the contradiction between the personal (Erickson) and social (interactionists) 238 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 identities and their mutual relationships. In such situations social worker needs basic knowledge about gender, class, ethnical and cultural differences, and identity confusion. Positive evaluation of the old norms, values and bdives is important too. Self-care and co-care challenge, the role of sodai worken and the need for education Dada Maglajlič Extremely large number of separate self-help (self-care) programs embody an extraordinary variety of types, purposes, structures, and ideo- logical features, tap a variety of motives, and appeal to a vast range of members. To bring scientific order into this domain, through definitions and taxonomies, is a difficult task. In order to investigate this phenomenon the author has included the project "Se\i-care- and co-care for the families with severely disabled member" Coal of the project was to introduce, follow-up and comparativdy evaluate processes and short term results of the specifically chosen al- ternative forms (models) of the care for the families with severely handicapped membo". Beside helping the groups and coordinating various activities within the proposed rnodeV, social worker may be member of self/co-care group, or professional associate of one or more groups/programs of that kind. No matter the status and the role, social worker must have adequate information about various existing programs, as well as knowledge and skills concerning various self/co-care models and methods. EVLECEK il porotiU Tente RoeeU,lÎiàtâee Isvrtilnega odbora Evropilce regionalne ikupine na XXV. kongreiu Mendarodnega adrulei\ja loi aa sodalno ddo v limi, avgusta 1990 ... Seminar Evropske regionalne skupine pomeni njeno najvažnejšo aktivnost, ki poteka vsaki dve leti, in na kateri učitelji evropskih Sol dopolnjujejo svoja spoznanja o razvoju in rezultatih raziskovalnega dela, konceptov in metodologije na področju socialnega dela. Zadnji seminar Evropska regijske skupine je bil na Bledu (Jugoslavija) od 2. do 4. novembra 1989. Pripravila ga je ViSja Sola za sociale delavce Univerze v Ljubljani, pod vodstvom Vide MiloSevič, ki je članica Izvr- šilnega odbora Evropske regijske skupine. Tema seminala Teoretični koncepti socialnega dela in izobraževanje je pritegnila čez 100 udeležencev, učiteljev evropskih Sol za socialno delo, ki so razvili bogate komunikacije, večinoma s poudaricom na znanstvenih vidi- kih socialnega dda. Poleg predstavnikov slovenske vlade, ljubljanske Univerze in učiteljev iz drugih jugoslovnskih republik, so seminar s svojo prisotnostjo počastili Dr. Antonin Wagner, predsednik Evropske regionalne skupine, generalna sekretarka Mednarodnega združenja Sol za socialno delo dr. Vera Mehta in dekanica gostíteljske Sole dr. Gabi Cačinovič-Vogrinčič. Uvodni predavanji sta imela prof. dr. Yves Rastimir Nedeljković iz Fakultete za politične vede v Beogradu in Doreen Gibson iz Politehnične visoke Sole Teeside. Ena od sekcij je bila posvečena predstavitvi mednarodnih izobraževalnih in raziskovalnih programov za sociano delo, ki sta jih predstavila dr. Friedrich Sdbel in dr. Frances Blondel. Nekatere teme referatov na seminarju so bile Se posebej relevantne. Ena izmed njih seje nanaSala na temeljno razliko med koncepti in teorijami socialnega dela oziroma koncepti in teorijami za socialno delo. V zvezi s tem vprašanjem so nekateri referenti prikazovali izkuSnje in razmišljanja o uporabi in vidjučevanju teoretičnih konceptov, ki izhajajo iz drugih področij in njihovo prireditev za potrebe socialnega dela. Pomemben je bil tudi predlog za razmišljanja o smislu modelov ali postopkov \ socialnem delu (ekoloSki model, feministični model itd.). Ti modeli poleg konceptov vsebujejo tudi vrednotne usmeritve ali ideološke perspektive pri obravnavi problenw, oblik pomoči in prevafitive. 240 Povzetki Soc ddo 29, im 1-3 V sklopu razprav, vezanih na vpraSanja znanja za ravnanje (know how ali znati kako, op. prev.) na podroCju socialnega dela, je treba poudariti razliCne naCine ravnanja,ki izhajajo iz teorij,ki se razlikujejo od klasičnih, po katerih se teorija uporablja in transformira v dejanju (zgoraj - spodaj) in vice versa (spodaj - zgoraj). Na ta naCin se predstava o stvarnosti, o samozaznavanju posameznika in o akciji kasneje razvije v sploSno in prenosno védenje. UddeZend so zavzeto razpravljali o pojmih kot so teorija, metoda,praksa,akcija in analiza ter razčlenjevali njihov pomen v sodalnem ddu.... Prevedla: Vida Milosevic TEORETIČNI KONCEPTI ZA NOVE PROGRAME USPOSAHUANIA IN PRAKSO SOCIALNEGA DELA Miroslav Milosavljević Pobuda za pisanje tega teksta je mednarodni seminar o teoretičnih konceptih socialnega dela in njihovih implikacijah na izobraževalne programe, ki je potekal na Bledu (od 2. do 4. novembra 1989). V tem pregledu nimamo namena prikazovati raznovrstnih idej, ki so bile predstavljene na mednarodnem seminarju, ki ga je uspeSno organiziralo Mednarodno združenje Sol za socialno delo in ViSja Sola za socialne delavce iz Ljubljanje. Ob prikazovanju določenih idej se bomo bolj usmerili na tista obravnavana vpraSanja, ki ne zahtevajo ponovnega seminarja ali konfer^ce, temveC temeljnna raziskovanja. Nduj poglavitnih infimnadj o seminaiju Mednarodni seminarji so oblika dejavnosti Mednarodnega združenja Sol za socialno delo evropske regionalne skupine, na katerih se obravnavajo aktualna in skupna vpraSanja ne le izobraževanja za socialno delo, temveC vsa, ki so pomembna za razvoj teoretiCnih in metodoloških temeljev te pomembne družbene dejavnosti. Na lanskem mednarodnem seminarju se je, na pobudo Visje Sole za socialne delavce iz Ljubljane in ob sodelovanju vseh jugoslovanskih visokošolskih organizacij za izobraževanje socialnih delavcev, v pro- Socddo 29,1990, 1-3 Povzetki 241 gramskem odboru in udeležbo z referati in poročili, na Kedu zbralo okoli sto udeležencev iz večine evropskih držav, ki imajo izobraževalne institucije ali pa jih želijo Sele formirati (Madžarska). Poleg dveh uvodnih referatov: Yves Rastimir Neddjkovič (Beograd): Zgodovinska zasnovanost socialnega dela in Doreen Gibson (Middlesborough - VBritanija): Socialno delo - nemogoča naloga?, je bilo v petih tematskih sekcijah predstavljenih okoli Štirideset posebnih referatov. Čeprav so imele sekcije svoje vsebinske okvire je iz metodoloških in vsebinskih razlogov, kot so komplementarnost teorije, izobraževanje in praksa socialnega dela, prihajalo do tematskega prepletanja. Glede na to,da bomo v pregledu poglavitnih vpraSanj,obravnavanih na seminaiju, uporabili drugačen pristop od tematske usmeijenosti sekcij, navajamo osnovne teme, po katerih so bile le-te organizirane: 1. Razvoj teorije socialnega dela, 2. Uvajanje teorije socialnega dela v prakso, 3. Raziskovanje in teorija socialn^a dela, 4. Odnos med teorijo socialnega dela in drugimi znanostmi, 5. Učni programi zasnovani na teoriji socialnega dela. Ali obstaja ialiodiična teoretična osnova sodobnega sodalnega dda? To vpraSanje so, poleg avtoija tega prikaza, postavljali tudi Številni drugi udeleženci seminaija. Izgleda, da je bilo postavljano najbolj pogosto. V poskusih, da se na to vpraSanje na seminarju odgovori, so podani različni odgovori, tako da je ostalo odprto, ali se na tej stopnji razvoja teoretičnih osnov socialnega dela, izkuSenj in prakse, sploh lahko govori o enotnih teoretičnih osnovah ali, kakor so nekateri udeleženci govorili v ednini, - o teoriji socialnega dela. Sklicevanje na idejo integriranega ali integralnega pristopa ali teoretičnega "unificiranja" ostaja v glavnem deklarativno. Enotnost mišljenja je bila v glavnem dosežena okoli dejstva, da je izoblikovanje teoretične osnove socialnega dela nujno potrebno. Kako do tega priti, pa razen nekih sploSnih idej: zgodovinski in kritični pristop, kritično preučevanje teoretiCnih osnov, na katerih danes počiva praksa socialnega dela, kritično preučevanje "prispevka"drugih znanosti,uporaba induktivne metode in spoznanj prakse socialnega dela za konstituiranje teorije, ni bilo podano. To nikakor ne pomeni, da seminar v svojem vsebinskem smislu ni uspel. Nasprotno, odprl je mnoga zapletena teoretična 242 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 in metodološka vpraSanja, vendar ni mogel seči daleč prek razpoložljivih znanstvenih spoznanj in dganskega stanja teorij socialnega dela. Nt^noat igodovincboga in kritíCnega nudskovanja fodalnega dda Razumevanje aktualnega stanja predmetne, vsebinske in metodološke usmeijeností socialnega dela ni mogoče brez poznavanja njegove geneze in konkretnih zgodovinskih pogojev njegovega razvoja kot dejavnosti in poklica. To idejo so omenjali mnogi avtoiji.Nekatari od njih, med njimi tudi Joachim Wieler (Darmstadt-Nemčija), pa so upravičeno opozarjali na pomanjkljivo, nezadovoljivo in poenostavljeno prisotnost zgodovinskih vsebin v izobraževanju socialnih delavcev. Čeprav so motivi za zanemarjanje socialne zgodovine in s tem tudi zgodovine socialnega dela različni, pa morajo le-ti,po navedenem avtorju, najtí prostor v poučevanju in usposabljanju za socialno delo, ker brez poznavanja preteklosti tudi ni prihodnosti socialnega dela. Odkrivanje korenin omogoča kritično prdzkuSanje obstoječe prakse in (re)defíniranje novih poti. Po J. Wielerju mora socialno delo, ki počiva na razvojnih teorijah, izhajati iz izkuSenj in spoznanj preteklosti, vendar ne skozi zgodovino institucij in dogajanj, temveč upoštevajoč kulturno, ekonomsko, politično in socialno zgodovino sveta, posameznih narodov ali skupnosti. Pri tem iskanju se bo prihranila energija za neke "nove" ideje, ki so bile že prisotne v misli in praksi socialnega dda v pretddosti. To potrebo je filozofsko in epistemoloSko Se bolj temeljito obddal Yves Rstimir Nedeljkovič v svojem uvodnem referatu. Posebej je insistiral na potrebi po razvoju zgodovinskih preučevanj konceptualnih osnov in prakse sodalnih aktivnosti,sodalnega dda, institucij in organizacij, ker se brez njih ne da globlje razumeti ne bistva in ne bodočega razvoja. Brez teh preučevanj, znanstvena utemeljitev družbenih aktivnosti in socialnega dela ni možna. Ta analiza mora enakomerno zajeti različne vidike, oblike in vsebine humanitarnih aktivnosti, ki so bodisi spontane, organizirane, profe- sionalizirane in institucionalizirane, izhajajoč iz raznovrstnosti in bogastva človekove družbenosti in življenjske prakse. Uporaba teh znanj je v nenehno novih procesih in praksi socialnega dela, dragocena. Izhajajoč iz humanističnih temeljev in praksisa človekove družbenosti, bi morala zgodovina socialnega dela prispevati istoCasno k teoretičnim posplo- Socddo 29,1990, 1-3 Povzetki 243 Sevanjem, napredovanju prakse in odpravjanju poenostavljanja in eno- stranskosti v socialnem ddu (birokratizacija, pretirana profesionalizacija in institucionalizacija,evrocentrizem,ideološka obarvanost itd.). Doreen Gibson je v svojem uvodnem referatu poskuSala z zgodovinsko analizo razložiti nekatere aktualne tendence v socialnem delu.Tudi ona je, podobno kot omenjeni avtorji in nekateri drugi udeleženci, izhajala iz staliSča, da je v pogojih zapletenih družbenih kriz. Številnih socialnih in ekonomskih problemov ter socialnih in političnih konflikotv, nujna vizija prihodnosti socialnega dela in socialnih služb. Prva naloga je preučiti profesionalno etiko in moralno osnovo socialnega dela. Zgodovinsko je socialno delo nastalo v devetnajstem stole^u kot služba za reSevabje revnih. Od tod orientacija k posamezniku. Čeprav so se okoliščine socialnega dda bistveno spremenile, le-to Se naprej ostaja služba poslednjega pribežališča, najpogosteje tudi edinega izbora. Pri odgovoru na zapletene socialne probleme, aktualna praksa socialnega dela, počiva na različnih in protislovnih teoretiCnih in vrednotnih temeljih. Med njimi Se posebno izstopajo pristopi individualističnega, radikalnega in feminističnega socialnega dela. Vsak med njimi predstavlja drugačen model prakse in metod socialnega dela. Tako v literaturi, kakor v praksi socialnega dela dominira individualistični tok in usmeritev na posameznike in skupine, pn čemer se zanemarjajo strukturalne in družbene komponente socialnega položaja 'Tdientov", Potreben je nov premislek, v katerem je nujna nova delitev dela med državo in družbo, stirokovnjaki in navadnimi ljudmi, kolektivi in posamez- niki, poti^bami in učinki. Teorije fodaln^a dda ali teorije za sodalno ddo? Čeprav ta misel deluje kot besedna igra,pa vendarle definira temeljno protislovje, ali bolje rečeno, obstoječe stanje teoretičnih temeljev socialnega dela. Čeprav so Številni udežeženci seminarja in o tem je v strokovni literaturi vedno več napisanega, izrazili svojo privrženost ideji o ustvarjanju posebne teorije socialnega dela zaradi specifičnosti njegovega predmeta, etike, načel, metod in tudi družbenih funkcij,pa so mnogi referati pokazali, da obstoječe koncepcije socialnega dela počivajo na različnih socioloških, politiloSkih,psiholoških,pedagoških in drugih teoretičnih osnovah ter,da se lahko bolj upravičeno govori o teorijah za socialno delo, kakor pa o teorijah 244 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 socialnega dela. Med drugimi je tudi avtor tega v svojem referatu opozoril na to, da se socialno ddo nahaja v protislovnem položaju med praktícizmom in teoretičnim elekticizmom in je pogosto zasnovano na teoretičnih konceptih,ki so med seboj protislovni. Nekateri avtorji. Čeprav v manjšini (npr. Teressa Rossell in Joan Fortuny, Barcdona), pa so menili,da sodalno delo ni teorija,temveC profesionalna praksa, ki izhaja iz različnih teorij in konceptov o Človeku in družbi ter, da spoznanja socialnega dela izhajajo iz samih izkuSenj socialnega dela v praksi. Podobno je tudi Peter Lüssi (Bern) insistiral na gradnji teorije sodalnega dela na idcuSnjah prakse z induktivno metodo. Mnogi avtorji, med katerimi Se posebej Ruben Schindler (Tel-Aviv) opozarjajo na pomanjkanje filozofije ter enotne in konceptualizirane etiCne in vrednotne osnove sodalnega dda,zaradi Cesar se to,največkrat nekritično in neselektivno,naslanja na teorije drugih znanosti. Po tem avtorju imajo dominanten vpliv na aktualno prakso socialnega dda psihološke, predvsem pa psihoanalitične torije. Po drugi strani pa so Sle zahteve po meta teoriji v socialnem delu v dveh smereh: skozi uporabo sistemskih in ekoloških teorij. V prvem primeru je pomanjkanje dinamičnega pristopa precej okrnilo ustrezne prispevke k teoretičnemu osmišljanju prakse in izobraževanja za socialno delo, ker se ni dalo izogniti pozitivistiCnim in funkcionalistiCnim omejitvam tega pristopa. EkoloSke teorije. Čeravno zanimive in vsekakor koristne, pa imajo prav tako svoje pomanjkljivosti. Nekateri udeleženci so prav tako opozarjali na domete funkcionali- stiCnega pristopa in preko sistemskih teorij, na domete socialnega dela, upoštevajoč njegove cilje in družbene funkcije. Se posebno na primeru koncepcije in prakse "države blaginje". Avtor tega pregleda je v svojem prispevku opozoril na to, da se tradicionalno socialno delo ne more ukvarjati z zapletenimi in dinamičnimi spremembami ter resnimi socialnimi problemi sodobnih družb, ker ima svoje aksioloSke in metodološke osnove v pozitivizmu in funkcionalistiCnem razumevanju družbenih struktur in odnosov. Se veC, funkcionalizem je dominantna teorietiCna osnova socialnega dela celo v socialističnih družbah,Čeprav velja, da v teh družbah le-to temelji na mar^isistiCni filozofiji in teoriji. Na nek naCin je razpravo o teorijah socialnega dela ali o teorijah za socialno delo rezimiral Kaž Mesec (Ljubljana), z opozorilom, da v odnosu do teorij socialnega dela v bistvu obstajata dva pristopa. Prvi izhaja iz tega. Socddo 29,1990, 1-3 Povzetki 245 da socialno delo kot praktična dejavnost svojo znanstveno fundiranost črpa iz ražličnih znanstvenih ved. Predvsem, meni ta avtor, je to prva faza v razvoju znanstvenih temeljev socialnega dda. Drugi pristop izhaja iz potrebe obstoja teorije, oziroma vede socialnega dela zaradi specifičnosti predmeta, ciljev, metod, tehnik in drugih značilnosti, ki so imanentne v praksi socialnega dela. Ta avtor gre Se korak naprej ko meni, da je specifični predmet znanosti socialnega dela glede na druge znanosti, pomoč ljudem v težavah, vzajemna pomoč in solidarnost. Ko je že govora o akcijsko usmerjeni aktivnosti ved o socialnem delu, je ta usmerjena k procesom in metodam pomoči in solidarnosti, ne glede na njihove vsebine in oblike. Avtor celo predlaga nov koncizni naziv vede o socialnem delu - boethics, izhajajoč iz grSke besede boetheia, kar pomeni pomoč. V okviru tega pristopa specifična metodologija izhaja iz spoznanj in izkustev sploSne metodologije znanosti, ki je univerzalna, tako da ne moremo govoriti o njeni specifični uporabi v socialnem delu. Specifičen in poseben metodološki pristop v socialnem delu se pričenja na nivoju metodološke strategije, medtem ko na nivoju tehnik socialno delo razpolaga s sredstvi, ki jih druge discipline ne poznajo ali ne uporabljajo. Na ta način se presegajo tudi protislovnosti nomotetskega in ideografskega pristopa, ki po mnenju tega avtorja postanejo komplementarni. To se pojasnjuje z dejstvom, da sta posameznik in sploSnost samo abstrakciji: vsaka sploSnost vsebuje individualnost, kakor se v vsakem posamezniku nahajajo značilnosti sploSnosti - skupnega. Na pomen znanstvenih temeljev socialnega dela je na poseben način opozorila tudi Vida MiloSevič (Ljubljana). Meni namreč, da je znanstvena zasnovanost socialnega dela pogoj njene profesionalizacije v pozitivnem smislu. Upravičeno opozaija na dialektično povezanost in enotnost teorije in prakse socialnega dela preko skupnega predmeta, etike, principov, metod in ciljev. Ob teh elementih se povezovanje in enotnost teh dveh segmentov socialnega dela omogoča z njihovo analitično in akcijsko usmerjenostjo. Dialektično prežemanje teorije in prakse socialnega dela preko omenjenih skupnih elementov, družbena sprejetost in uveljavljanje, avtoriteta socialnih delavcev, njihov združevanje in identiteta, po tej avtorici predstavljajo bistven pogoj profesionalizacije socialnega dela. Tu se pod profesionalizacijo razume teoretična in metodološka utemeljitev dejavnosti. Vendar je znanstvena zasnovanost socialnega dela proces, ki ga je Sele treba osmiSljati in vzpodbujati s pomoCjo dograjevanja vseh omenjenih 246 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 elementov, ki sestavljajo identiteto socialnega dela in ga razlikujejo od drugih dejavnosti. Ne metodike, lemveC metodologia lodaln^a dda Upoštevajoč prispevke posameznih humanističnih in družbenih znanosti k razvoju kategorijalnega aparata,spoznavnega temelja in metod socialnega dda, so nekateri uddeženci posebej opozorili na nekritično uporabo metod drugih znanosti, pa tudi same terminologije. Tako je na primer Milan Martinovič (Zagreb) ovrgd preseženi koncept metodik socialnega dda, ki temdji na idejah sodalne pedagogike in izobraževanja, čeprav meni, da ima metodologija socialnega dela več podobnosti z metodologijo socioloških, socialno-psiholoSkih,antropoloških in sorodnih disciplin, ta avtor poudaija njene nedvomne posebnosti zaradi aplikativnega in praktičnega značaja. Le- ta torej ni usmeijena le k preučevanju socialnih in drugih procesov, temveC k uporabi teh spoznanj v praksi socialnega dela ter v smislu vpliva in vključevanja v družbene spremembe in procese. V končni instanci mora metodologija socialnega dela preko spoznanj o problemih in procesih ponuditi opcije za reSevanje socialnih problemov. S posebnim prispevkom k zasnovanju specifične metodologije socialnega dela je Aleksandar Halmi (Zagreb) posvetil posebno pozornost kvalitativnemu pristopu v socialnem delu. Po tem avtorju, protislovna in fundamentalna razlika med kvantitativnim in kvalitativnim pristopom v socialnem delu ni vpraSanje politike izbora, temveč ta izhaja iz različne epistemološke osnove. Kvantitativni pristop ima svoje korenine v pozitivizmu, tako da v sebi ndzogibno nosi vse omejitve tega filozofskega pristopa. Kvalitativni pristop izhaja iz spoznanja o subjektivnih dimenzijah človeškega izkustva in prakse, ki se stalno spreminjajo in se ne morejo preučevati z metodami kvantitativnih raziskav. Socialno delo, zasnovano na principih socialne akcije in sprememb, bi moralo temeljiti na kvalitativnih prečevanjih,med katerimi akcijska najbolje izražajo posebnosti socialnega dda. Vendar je ta pristop zanemaijen, tako v praksi kakor v izobraževanju socialnih delavcev. Socddo 29,1990, 1-3 Povzetki 247 ^remembe v metoddoggi lodalneg« dcU pomengo predvsem prekinitev s tnididonalno usmeijenos^o h CAse-work-u NajveC kritiCnih pogledov na metodološko usmerjenost obstojeCe prakse, ki so dominirali, je bil namenjen omejitvam in možnostim socialnega dda s posameznikom ter na istih ciljnih in metodičnih osnovah temelječemu skupinskemu delu. Ne da bi zanemrajali uporabno vrednost različnih metod socialnega dela postaja oCitno, da reduciranje socialnega dda le na razliCne metode dela s posameznikom, bistveno zožuje njegove vsebine, cilje in rezultate. Ta usmeritev je oCitno rezultat zgodovinskega razvoja socialnega dela,njegovih pomagajoCih in zaSCitniSkih vlog ter dejstva,da je najbolj zastopano v institucijah in službah socialnega skrbstva. To dejstvo podpira tudi tradicionalno usmerjen sistem izobraževanja za socialno delo. Nekateri poskusi integracije "socialnega" in 'Individualnega" s svojimi dosežki ostajajo na pol poti, ker so aksioloSko usmerjeni bolj k spreminjanju posameznika kot pa družbenih okoliSCin. Zato ni zgolj sluCajno postavljeno vpraSanje, kakSne so teoretične, metodološke, tehniCne in praktične možnosti socialnega dela,da bi se ukvarjalo s socialnimi potrebami,spremembami in problemi sodobnih družb, posebno v pogojih kompleksnih in dolgoročnih kriz. Odgovora nista mogla dati niti Lisbeth Johnsson in Gunnar Bemler (Göthenborg - Švedska), ki sta na primeru svojih preučevanj in evalvacije v praksi dala idejo za upoštevanje "socialnega" in 'Individualnega" pri ddu z uporabniki storitev. Kar v tem pristopu vsdwkor pritegne, je poskus uporabe različnih, tako socioloških kot tudi psiholoških teorij v socialnem delu s posameznikom, druäno in skupino. Tem bolj razliCne teorije se uporabljajo v različnih fazah socialnega dela v odvisnosti od predmeta in ciljev. Prav tako se vztraja na enotnosti teorije in prakse ter na povezanosti raziskovalnih in praktičnih metod. To, kar v tem pristopu v predmetnem smislu kljub vsemu dominira,pa so posamezniki,družina ali skupine,ki imajo probleme. Kaj pa je z dezorganizacijami, disfunkcijami in drugimi značilnostmi sodobnih družb, ki vodijo do taksnih "stanj" posameznikov in družin? Potrebe in možnosti skupnostnega sodalnega dda Nekateri avtorji so menili, da pospeševanje razvoja in uporaba socialnega dela v skupnosti premika interes socialnega dela k procesom v 248 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 dru2bi. Tako na primer Manuel-Luis Lopez (Liège) meni,da izkuSnje inovativne prakse, posebno v zvezi z razvojem skupnosti in novimi socialnimi gibanji, spreminjajo položaj in vloge, tako da bi bilo potrebno, da spremenijo tudi sistem izobraževanja socialnih ddavcev, v katerem se ti vse bolj obračajo k socialnim razmeram, pri čemer pa ne zanemarjajo problemov in poti^b ljudi. Demokratizacija odnosov v večini evropskih družb namesto predstavljanja poudaija pluralizem in participacijo kot pomembna načela, tako da se spreminjajo tudi vloge socialnih delavcev v zvezi z inovativnos^o, gibanji in akdjami, v katerih bi moral sodalni ddavec, vsaj v skupnosti, inicirati taksne programe in akdje,jih usmeijati in voditi. Andrew Cooper in John Pitts (London), opozaijata na protislovnost med prodorom radikalnega socialnega dela v idejnokonceptualnem smislu v ftitaniji v sedemdesetih letih in procesom birokratizacije in odstopanja od idej antirasizma, antiseksizma, antifeminizma in drugih "izmov", kot akcijskih obeležij socialnega dela v okviru radikalnega pristopa. Poleg ostalega to pojasnjujeta tudi s konzervativnostjo in pomanjkljivim izobraževanjem za socialno delo, ki je ostalo tradidonalno. Psihoanalitično in usmeijeno k metodam socialnega dela s posameznikom. Pavla RapoSa-T ajnSek se prav tako zavzema za pristop k skupnosti ko meni,da je to bazično načelo socialnega dela. Ko izhaja iz holističnega pristopa in uveljavljanja povezanosti med posamezniki, družinami, skupnostmi in družbo kot celoto, avtorica insistira na metodološkem in konceptualnem pristopu skupnostnega socialnega dela, katerega odločujoč cilj je spodbujanje moči posameznikov, družin in skupnosti pri rtíevanju lastnih problemov. Socialno ddo ima v tem pristopu poleg spodbujanja in uporabe individualnih sposobnosti za premagovanje problemov, tudi posredniško vlogo med neformalnimi in formalnimi (institucionaliziranimi) mrežami odnosov. To pomeni,da uporablja zmožnosti in prednosti vsakega izmed teh sistemov odnosov za dosego ciljev, ki jim je namenjeno, da bi se resili socialni problemi posameznikov, družin in skupnosti. N treba kar tako odvreä iAuieic in spoznanj drugih Bianofti Socialno delo po svojih predmetnih in vsebinskih značilnostih ndzogibno zahteva in predvideva multidisciplinamost v svojem teoretičnem Socddo 29,1990, 1-3 Povzetki 249 in metodološkem preudarjanju. Na ta izhodišča se naslanjajo tudi tisti maloštevilni udeleženci seminarja, ki so poskuSali dati svoj prispevek h definiranju teoretičnih in metodoloških temeljev posebne vede o socialnem delu. Predvsem so vztrajali na potrebi integralnih teoretičnih in na komplementarnosti različnih metodoloških pristopov. Nekateri udeleženci so opozorili na koristnost in nujnost izkuSenj, spoznanj in metodologije drugih sorodnih znanosti,Se posebej sociologije, psihologije, pedagogike, ekologije, antropologije idr. Poleg vztrajanja na možnosti specifične uporabe različnih teorij in metod teh znanosti pri oblikovanju teorije,metodologije in prakse socialnega dela, upoštevajoč tudi sistem izobraževanja socialnih delavcev, so nekateri udeleženci seminaija nakazali poti za odpravo različnih 'lzmov", ki pravzaprav pomenijo poenostavljeno uporabo teh teorij ali metod, posebno v praksi socialnega dda. Z drugimi besedami, kakor se prepletajo vsebine in predmet Številnih družbenih znanosti, predmet socialnega dela pa s svojo kompleksnostjo sega v raziskovalne interese drugih znanosti, ni potrebno nekritično in v težnji za lastnimi specifičnostmi,odvreči koristnih izkuSenj in rezultatov omenjenih znanosti. Na ta način je, po mnenju Marcusa BrändleStröh in Silvie Staub- Bemasconi, možno razvijati interdisciplinarno teorijo socialnega dela. Nekateri drugi avtorji so enostavno opisovali možnosti uporabe in prilagoditve znanj in metod posebnih družbenih ved pri zasnovanju teorije, pospeševanju razvoja metodologije in prakse ter pri uresničevanju celovitega in kompleksnega sistema izobraževanja za socialno delo. Martin Davies (Norwich) je opozoril na premajhno zainteresiranost sociologov za preučevanja in analize v socialnem delu, ker imajo to področje za "praktično" in ne raziskovalno dejavnost. Po drugi strani pa so raziskovanja v socialnem delu v glavnem neustrezna za ustvarjanje socioloških sintez ali posploševanj, ker so pretežno empirijska in v glavnem usmerjena na "tehnične" vidike. Sele v novejšem obdobju se je nekoliko povečal interes za uporabo socioloških raziskovanj in spoznanj tudi pri povezovanju raziskovanja, teorije, prakse in upravljanja v socialnih institucijah. Za upoštevanje in uporabo spoznanj pravnih znanosti, ne le v izobraževanju, temveč tudi v praksi socialnih delavcev, se je zavzela Andreja Kavar-Vidmar, z opozarjanjem na nevarnost formalističnega pristopa.kadar se nekritično in neselektivno uporabljajo spoznanja pravnih 250 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 disciplin in Se posebg,kadar se pravni vidiki prakse in d^vnosti socialnega dela razlagajo pozitivisdčno. Ewa Marynowicz-Hetka (Poljska) je opozorila na edukativne funkcije socialnega dela kot aktivnosti, usmerjene k spreminjanju družbenih okoliščin, pa tudi ljudi. Zato je po tej avtorici pomembna zastopanost edukativnega pristopa in pedagoških izkuSenj ter metod v praksi in usposabljanju socialnih ddavcev. Novi iaivi sodalnega dda ilCqo ne le teoretične inovacije, lemveC tudi Itevilne spremembe v iaobra Jtevaiyu socialnih ddavcev Čeprav je bila ta tema na seminaiju osrednja, kaže da je bila glede na tematsko usmeijenost večine referatov obravnavana v glavnem posredno, in je bila prisotna v razpravah o tem, kakSne so nove vloge socialnega dela, kakSne spremembe in ustvarjalnost so potrebne pri teoretični zasnovi in metodoloških pristopih socialnega dela. Številne spremembe volens nolens nam nalaga življenje samo. Verjetno je prav zaradi tega Antonin Wagner, predsednik Evropske regionalne skupine Mednarodnega združenja Sol za socialno ddo, ob otvoritvi seminarja rdcel,da je med praktičnimi cilji tudi iskanje evropske identitete pofesije socialnega dela, kot posledica odpiranja evropskega prostora v različnem smislu. Najbolj neposreden praktični cilj je vezan za določene spremembe in možnosti mobilnosti delovne sile v okviru EGS, ki predpostavlja tudi priznavanje kvalifikacij in visokošolskih diplom. To,poleg ostalega, v odnosu do izobraževanja socialnih delavcev pomeni poenotenje izobraževalnih programov,kvalitete in nivoja izobraževanja. Le v veliki krizi prihaja do resnih preučevanj izobraževanja socialnih delavcev, vendar tudi do restrikcij pod vplivom političnih sprememb, tudi v socialni politiki. Tako sta Mark Doel in Steven Shardlow (Vel. Britanija) opozorila na izobraževanje socialnih delavcev kot na eno izmed žrtev ekonomskih, političnih in socialnih sprememb, izzvanih pod vplivom ideologije Nove desnice, oziroma z začetkom prihoda konzervativne partije na oblast v Veliki &itaniji 1979. leta. Kljub zapiranju določenih cenU^ov, zmanjševanju Števila Studentov in Števila zaposlenih v izobraževalnih institucijah, skuSajo le-te doseči izenačenost programov in diplom (zaenkrat obstajata dva različna modda) v izobraževanju socialnih delavcev. Socddo 29,1990, 1-3 Povzetki 251 Nekateri udeleženci so resne kritike usmerili na tradicionalni pristop in tradicionalno socialno delo kakor tudi izobraževanje, ki temelji na teh principih. Tako je Stewart Collins opozoril na neustreznost pristopov tradicionalnega socialnega dela, ki v temeljijo predvsem na psihoanalitičnih in psihosocialnih teorijah in so ndzogibno metodološko usmerjeni na individualno sodalno ddo (metode dela s posameznikom). Frances Ackerman in Leah Kacen (Beer Sheva -Izrael) menita, da je uporaba multidisciplinamega pristopa ter enotnost teorije in prakse zelo pomembna že pri izobraževanju socialnih delavcev. To pomeni, da se morajo v izobraževalnih programih kombinirati spoznanja o posamezniku, družini, skupnostih in družbi. Vsa ta spoznanja morajo temeljiti na poznavanju različnih teorij o teh kompleksnih (predmetih) področjih d^avnosti sodalnega dela. Metodologija socialnega dda bi prav tako morala uporabljati multidisciplinarni pristop in različne metode, ki so komplementarne in ustrezajo zapletenosti vlog in dejavnosti socialnih delavcev, vključujoč tudi usposobljenost za mobilizacijo in usmerjanje prostovoljnih dejavnosti. Spremenjene vloge socialnih delavcev v dinamiki individualnega, družinskega, skupnostnega in družbenega življenja Se posebno v razmerah pomanjkanja in kriz, zahtevajo integrirano in raznoliko izobraževanje, v katerem se inovatorstvo in imaginacija pojavljata kot procesa že pri usposabljanju socialnih delavcev. Na pomen praktičnega usposabljanja za socialno ddo je opozoril Gerd Ferdinand Kirch h off iz Mönchengladbach-a, ki navaja primer modela izobraževanja za socialno delo, ki seje začelo v 1988. letu. Za pridobitev državne licence je poleg triinpol-letnega Studija za socialno delo potrebno Se eno leto praktičnega usposabljanja. V tem času so Štirje dnevi v tednu posvečeni praktičnemu usposabljanju z udeležbo praktikov ob stalni evalvaciji rezultatov usposabljanja. Ni slučaj, da so mnogi referati usmerjeni na usposabljanje socialnega dela za delo z družino in za področje družbenega varstva otrok. Tako na primer Maureen Stone (Surrey - Anglija) opozarja na pomen teoretičnega in metodološkega usposabljanja, tako na področju socialnega dela s posameznikom,Se bolj pa skupnostnega socialnega dela, glede na potrebe razvijanja otroškega varstva, posebno zanemarjanja in zapostavljanja otrok tudi glede na varstvo in pomoč tako imenovanim "problematičnim družinam" Podobno tudi Gabi Cačinovič-Vogrinčič (Ljubljana) vztraja na nujnosti. 252 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 da socialni delavci razpolagajo s spoznanji o družini, ker se ta pojavlja kot vse pomembnejši predmet njihove dejavnosti in upoStevajoC dejstvo, da so njihove poklicne pristojnosti v iskanju vedno novih reSitev in inovacij. Upoštevanje družinske dinamike in spoznanj akcijske teorije je najbljižje uresničevanju takSnih vlog socialnega dela do družine. Ta spoznanja bi morala najti prostor v izobraževanju socialnih delavcev za delo z družino. Temdjni cilj usposabljanja in na teh osnovah temelječe prakse je, da se z uporabo mod in dinamike družinskih odnosov spreminja družinska stvarnost v dialogu z družino. Bistvo je v tem, da reSitve do katerih mora socialni delavec priti,izhajajo iz spoznanj in sposobnosti družine "od znotraj". Zato je učenje o dinamiki, strukturah in procesih v družini bistven del izo- braževanja socialnih delavcev. Marina Ajdukovič (2^greb) je opozorila na možnosti uporabe sku- pinskega dela v izobraževanju Studentov, da bi te izkuSnje lahko uporabljali za organiziranje in vod«ije skupin pri svojem prihodnjem profesionalnem delu. Supervizija kot proces kritičnega spremljanja določenih procesov in učinkov dejavnosti socialnega dela je pomemben del profesionalne prakse socialnih delavcev, tako da bi morala najti prostor tudi v izobraževanju. Robert Ploem (Amsterdam) kaže na primeru socializacije kako je pomembno, da socialni delavci uporabljajo supervizijo, da bi lahko realno spremljali rezultate svojih akivnosti in se izognili različnim pastem subjektivizma in pristranosti. Kritičen in temdjit vpogled v obstoječo prakso kot temdj za prihodnost sodalnega dda Ce udeleženci niso podali odgovorov na mnoga omenjena in neomenjena vpraSanja, pa so vsekakor sprožili Številne ideje, kako premagati omejitve tradicionalnega socialnega dela, kamor sodijo tudi mnoge slabosti izobraževanja za socialno ddo. Očitno je skupno sporočilo različnih idej in stališč, o katerih bogastvu ne priča le Število referatov in poročil, da spremembe v socialnem delu ne morejo biti parcialne. Te morajo hkrati zajeti tako prakso kot tudi teoretične, filozofske, etične in metodološke osnove dejavnosti. S Številnimi prispevki so udeleženci pokazali, da se zavedajo resnosti te "nemogoCe" naloge, kakor seje figurativno izrazil eden od udeležencev. Socddo 29,1990, 1-3 Povzetki 253 Poleg kritičnega in temeljnega vpogleda v obstojeCe stanje v vseh segmentih socialnega dela, ki so medsebojno pogojeni, bo potrebno veliko novih preučevanj, iskanj in inovacij. MogoCe so nakopičena protislovja,odprta vpraSanja in problemi vplivali na to, da se premalo pozornosti posveča nekaterim inovativnim in modernim, tudi celo mednarodnim programom izobraževanja socialnih delavcev kot so na primer izkuSnje Zahodnega Berlina, Univerze Beer Sheva,Erasmus-a itd. Tako zapletene spremembe se ne morejo koncipirati na mednarodnih konferencah in seminaijih. Vendar pa se z njihovo pomočjo lahko izmenjavajo izkuSnje, predstavijo in evalvirajo ideje in dajejo nove spodbude. Glede tega seminar na Bledu ni razočaral. Nasprotno, omogočil je, da se Številne, včasih protislovne ali nedorečene ideje in izkuSnje sporočijo in postanejo dostopne SirSi evropski strokovni javnosti. Prevedla: Vida Milosevic 254 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 BOK, WOTCHA ET SALUT! ♦ Mirk Ded in Steven Shardlow Prizorišče je naravnost neresnično. Hotel s petimi zvezdicami, z razgledom na pravljični grad, postavljen visoko med z gozdovi poraSčene gore, ki z vseh strani varujqo jezero. Znotraj razkošje in obilje, po zgodnjem jutranjem plavanju uživamo v bogatem, ležernem zajtrku. Zunaj divja pravcati ekonomski vihar, v katerem se nacionalna valuta - dinar - vrtinči z komaj Se verjetno hitrostjo... 71.660 din za vsak funt: federacija, v kateri naraščajoči nacionalizem ogroža nacionalno suverenost. Smo na Bledu, v Sloveniji, v Jugoslaviji,udeleženci Šestega bienalnega mednarodnega seminarja o teoretičnih konceptih socialnega dela in o implikacijah za izobraževanje socialnih delavcev. Seminar je organizirala ViSja Sola za socialne ddavce Univerze v Ljubljani,novembra 1989. Pr^sreCai\je Prvo srečanje "majhne skupine". Petintrideset ljudi iz 13 različnih dežel se zbira v sobi, da bi posluSali referate o izobraževanju socialnih delavcev za prakso; referate s tako zarotniskimi naslovi, kot je recimo 'Praksa in praksa nista eno in isto" ali "Socialno delo in upravljanje v inovativnih dejavnostih". NaS moderator je odsoten, ker ni uspel zbrati dovolj denaija za udeležbo (Britanec,seveda), zato smo ostali brez vodstva. Številni referenti v naSi skupini govorijo poleg svojega rodnega jezika samo angltíko, eden govori samo francosko; mnogi uddeženci razumejo samo angleSko, drugi spet samo fnmcosko in le nekaj je taksnih,ki razumno ali govorijo oba jezika, un petit peu. Na plenarnem zasedanju v Festivalni dvorani, ki stoji malo naprg ob jezeru, je bilo de rigueur - eno uvodno predavanje v angleščini in drugo v francoščini, mi pa smo bili deležni dvomljivih prednosti simultanega prevajanja, pri katerem sliSiS besede in presliSiS njihov pomen. V sobi, kjer se je sestala majhna skupina, smo uddeženci - 35 po Številu - prepuščeni samim sebi. Slišijo se govorice,da nekateri Francozi obvladajo angleščino in se samo pretvarjajo, da je ne razumejo; govori se tudi, da se želita tej težavni skupini pridružiti dva Spanca, ki govorita samo Špansko. Muzanje in nestrpnost se meSata kot olje in voda. Vse kaže, da bo izbruhnil Socddo 29,1990, 1-3 Povzetki 255 diplomatski Skandal. Bonhomie - Dobrohotnoct OdloČimo se, da se bomo razdelili v dve skupini, v angleSko in v francosko govoreCo. ManjSa, francosko govoreCa skupinica (ki je komajda Se skupina, vendar smo vsi preveC olikani, da bi to glasno izrekli), zapusti sobo, vendar le zato, da bi se 2e Cez kratek Cas vrnila s proSnjo, Ce se nam lahko pridruži, kar sprejemo z bonhomie (dobrohotno). Evropski duh je r^en, vendar je zato treba žrtvovati delo v skupini počasnem, utrudljivem prevajanju, besedo za besedo, ki je pogosto narobe razumljena. Kakorkoli že, naSa skupina je enotna v tem, da dopuSCa frankofonski element, s Cimer si zaslužimo vrsto prednostnih toCk med francoskimi udeleženci. Sprašujemo se, kako bi to izkoristili: morda bi organizirali poletno Solo za socialno delo v Niči? (That will do nicely, sir). Kmalu je veCer in s tem Cas za pivo ("Devetdeset tisoC dinarjev, prosimf"). To pa je tudi Cas za diskusije o referatih, ki smo jih sliSali Cez dan in za resno sooCenje z dejstvom, da je za veČino udeležencev angleSCin« drugi jezik. To pa Se ni zadostna razlaga za vse težave pri komuniciranju, kajti nekateri udeleženci govorijo odliCno angleSCino. Bistvo problema je oCitno v dgstvu,da ljudje iz različnih dežel tudi mislijo razliCno. Konkretno - gre za doloCene pojme,ki jih je mogoCe enostavno prevesti,a zelo težko razumeti, kot na primer "socialno pedagogiko", termin, ki je izven Velike Britanije že skoraj cliché, ki pa ostaja za nas povsem nerazumljiv, tudi po popitem pivu, ki je vredno pol miljona dinaijev. Pokaže se,da so nas združili temeljni vsakdanji problemi: ob pogovorih o tradicionalnih, radikalnih in fonninistiCnih kritikah socialnega dela je priSlo do povezovanja med udeleženci iz različnih delovnih skupin ter med uCitelji teoretiCnih in praktičnih predmetov. Stiri dni smo preživeli v svetu 1992. leta. SreCanja med uCitelji socialnega dela iz 16 različnih dežel so bila vsaj toliko zanimiva kot sama tema seminaija - Ce ne Se bolj. Prevlada angleškega jezika je ob težnji po uveljavljanju lingue franca Se posebej vzpodbujala razmišljanje o tem, kakSne prednosti bo to prineslo Britancem, ki so vajeni masirati jezik in pomen izrečenega v mednarodnih skupinah. 256 Summaries Soc ddo 29,1990, 1-3 Entuaaaem To misel je ovrgd udeleženec iz Svice pri zajtri^u zadnji dan seminarja. Razglabljal je o tem, da Britanci tako dobro obvladajo lastni jezik, da je drugim narodom težko razkrivati rahle odtenke v pomenu besed. Na primer I don' t mind if I do" v angleSCini pomeni "oui" v francoščini. Švicar je menil, da so bili Britanci videti nadvse zavzeti in prepričani ob vseh referatih, predstavljenih v njegovi skupini. Čeprav je bil med njimi tudi referat, ki je bil po sploSnem mnenju popolnoma nerazumljiv; menil je, da Britanci oCitno izražajo kritiko in razočaranje na naCin, ki je s kontinentalnega vidika preveC subtilen. Ocitno je, da Se nikoli ni bil Clan iste skuSine z Mrs. Thatcher. "Vi Britanci, omenjate Mrs. Thatcheijevo v vsakem tretjem stavku", je rdda pozorna uddeženka iz Izraela. Cenale pivo Danes je sobota. Konferenca se konCuje in v hotelu dajejo - lahko bi celo rekli, da meCejo proC - veC kot 78.000 dinarjev za vsak funt. Pivo v hotelskem baru je zdaj že po 120.000 dinarjev, vendar nekdo oznani, da stane v bližnjem baru samo 60.000 dinarjev. V slabo založenem supermarketu v bližnji Ljubljani smo odkrili, da ga prodajajo samo po 24ЖК) din, plus 3.000 din za plastično vreCko, v kateri prenaSaS steklenice. Razvila sva teorijo, da je ceneje. Ce kupujeS svoje pivo v ljubljanskem supermarketu, kar potrjuje, "da niC ni tako praktično kot je dobra teorija". Seveda pa ni prav niC praktiCno,ko naju med uradnim sprejemom, ki sledi nakupovanju, žvenketanje steklenic spravi v nemajhno zadrego. Po Štirih dnevih imava obCutek, da sva konCno dojela, kaj pomeni "socialna pedagogika" - odkrijeva pa samo to, da tega ne vedo niti sami "Evropejci". Gaf\jenost Dostojanstvo in očarljivost naSih slovenskih gostiteljev in gostiteljic sta ganljivi. Jugoslavija je povsem oCitno v krizi in nemogoCe si je predstavljati vsakdanje strese, ki jih povzroCa življenje z inflacijo. Denar - igraCa v naSih žepih ni več Sala, temveC neznosen pritisk na naSe jugoslovanske prijatelje. Socddo 29, im 1-3 Odmevi 257 ki smo ga povzročili s svojim prihodom. Ne glede na to pa so storili vse, da bi nam pomagali pri premagovanju jezikovnih ovir in prepada v mišljenju. Pozdravljamo Gabi CaCinoviC - VogrinCiC, Vido Milosevic in njune sodelavce, ki so organizirali konferenco ter se zahvaljujemo ViSji Soli za socialne delavce Univerze v Ljubljani za vse gostoljublje, ki smo ga bili deležni. Prevedla: Pavla RapoSa-TajnSdc * Opomba: bok je pogovorni pozdrav na HrvaŠkem, meniva, da ustreza Hi!, wotcha,itd. Op. ur.: Tako sta dva britanska udeleženca seminarja naslovila svoje poročilo o seminarju v Časopisu Social Work Today. 'Bok" je oCitno po posluhu zapisan hrvaSki nareCni pozdrav 'Bog".