V NAŠI DRŽAVI. SVEČANI PODPIS KONKORDATA (POGODBE) MED VATIKANOM IN NAŠO DRŽAVO. Dne 25. julija ob 11.30 je bil podpisan v Rimu odpapeževega tajpika ikardinala Paccellija in našega pravosodnega ministra dr. Auerja med ev. Stolico in našo državo dolgo pričakiJvani ikonkordat ali pogodba, iki ureja razmere med katoliško Cerkvijo v naši Bržavi in Vatikanom. Slovesnost podpisa. Naš pravosodni minister dr. Auer in jugoslovartski poslanik pri. Vatikanu Jevrem Simič sta bila v Vatikanu zgoraj omenjenega dne slovesno sprejeta. Ob prihodu v Vatikan je bil dr. Auer od papeževe garde spremljan v sprevodu v sobane papeževega tajnika kardinala Paccellija. Po izmenjavi pozdravnih be-scd je ikardinal v imenu sv. Očeta podelil ministru papežev red sv. Gregorija Velikega in nato je bil izvršen svečani podpis, katerega je fotografiralo ikakih deset fotografov. Po podpisu pogodbe se je razgovarjal papežev tajnik z vsemi prisotnimi, nakar soodvedli ministra v avdijenco k sv. Očetn v prestolno dvorano. Razgovor med papežem ter ministrom jc trajal 20 minut, nakar je sprejel sv. Oče šo ministrovo ženo, hčenko ter ostalo spremstvo. Vsi navzoči so pokleknili, papcž je pristopil k vsakemu posamezniku in mu dal svoj križ v poljub. Slovesni blagoslov je podelil sv. Oče v frahcoskem jeziku z besedami: »Blagoslavljam vso vašo državo, Nj. Vel. ikralja Petra II., ikncza-namestnika in namestništvo, vašo vlado in ves vaš narod. Blagoslavljam takisto vas, ki stc tu, vaše svojce doma in vse "vaše dobre želje. Amen.« Po papeževi avdijenci so pokazali ministru in spremstvu Vatikan in v hrvatskem zavodu sv. Jeronima je bil ministru na čast prirejcn slavnostni obed. Nekaj iz vsebine porjodbe. Besedilo ikonikordata bo objavljeno, ko bodo opravljenc še nekatere običaj« ne zunanjosti in bo postala pogodba za1 oba podpisnika pravomočna. Konkordat ureja predvsem meje škofij, da bodo v skladu z mejami Jugoslavije, ikakor so ji priznane po mirovni pogodbi. Obnovljena je ninska škofija in novoustanovljena škofija ba&ka in banatska. Ljubljanskemu in splitskemu škofu se vrne čin metropolita. Katoliški cerkvi v naši državi se prizna gospodarska avtonomija, kalkor so je že deležne drugc veroizpovedi. Cerkveno imetje se ne more razlastiti pred poprejšnjim dogovorom z Vatikanom. V javnih šolah1 sta zajamčena pouk in verska vzgoja ikatoliških učoncev. Katoliška akcija je izvcn strank in podrejena škofom. Dvanajstine in pooblastilni zakon ja sprejel tudi senat 27. julija. Na zadnji senatni seji je govoril g. ministrski prcdsednik dr. Stojadinovič, iki je na-. glasil, da je poklicana njegova vlada, da zbriše režim (Jevtičev), ki je proglasil en milijon opozicijskih glasov za go- jence Janka Puste, da odstrani režim, icateremu je uspelo v par dneh, da se |e Skregal z vsemi priznanimi verami v naši državi. Glede povratka Habsburžanov na avstrijski prestol je izjavil g. dr. Stojadinovie kot naš zunanji minister, da je naša država odločno proti vzpostavjtvi Habsburžanov in da ne smatra tega vprašanja samo za zadevo avstrijske republike. Vojni minister general Peter Živkovič je nadzoroval minuli teden vojaške postojanike v Celju, Mariboru in v Ptuju. G. minister se je vrnil zadovoljen z ogledom nazaj v Rogaško Slatino, kjer se mudi na zdravljenju. Letošnja konferenca Male zveze bo <lne 29. avgusta na Bledu. V DRUGIH DRŽAVAH, Roznimska vlada v krizi. Radi nesporazuma z ozirom na finančni program sta odstopila kmetijski in trgovinski minister ter guverner ali v-odja Narodne banke. Nizozemska vlada je podala ostavko, ker ni dobila pooblastil za dvig državnega gospodarstva in za kritje primanjfcljaja v proračunu. Japonska pripravija narod na bodoeo vojno z Rusijo. V-ojni minister Hajaši je spisal knjižico, ki v stotis-očih izvodih preplavlja deželo. Knjižica ima tri dele. V prvem navaja besede Leninove, da se sovjetizacija sveta mora začeti od Daljnega vzhoda. Zato je Rusija sklenila dogovor s Francijo, da se la- hko pripravlja za vojno na Daljnem vzhodu. Prodaja kitajske vzhodne železnice ni zboljšala strategienega položaja Japonske. V drugem delu našteva, da ima Rusija na Daljnem vzhodu 230.000 mož, 800 aeroplanov, med njimi 100 velikih bombonoscev, in 700 tankov. V tretjem delu govori, da je napačno trditi, da so se zboljšali rusko-japonski odnošaji. V voclah Daljnega vzboda mora brezpogojno vladati Japonska, ker je činitelj miru in reda. Ako države ne priznajo tega poslanstva Japonske — tako se čita v iknjižici — jim moramo povedati, da se protivijo poveljem — neba. Tako piše Hajaši. Japonci bi radi, da bi jim Rusi tako odstopali dežele ikakor Kitajci. Ker pa tega ne storijo in so japonska mesta v nevarnosti pred ruskimi bombonosei, se sklicujejo na p*ovelje — neba. A to ni povelje neba, to jc le njihov imperializem. Km.tje se upirajo v Mehiki. V mehiški zvezni državi Tamaulikas je obkolilo 20.000 oboroženih ikmetov glavno mesto in zahtevalo ostavko državnega guvernerja. Streli v senatu. v Argentini. Bivši p-olicijski ikomisar Valdez, ki je bil precl kratkim odpuščen iz državne službe, je oddal z galerije ob priliki razprave v senatu v argentinski prestolici v Buenos Airesu tri strele. En senator je bil ubit, en minister ter poslanec pa ranjena. Atentatorja so prijeli ter odvedli na policijo.