PRIPIS
Neprijetno je lastnemu članku dodajati pripis v isti številki časopisa. Toda tik pred korekturo sem med svojimi številnimi bibliografskimi listki nepričakovano zagledal naslove Ferdo Delak, Avgust Černigoj. z dodatkom Novi oder (Mladina 1926—1927, 20); Ferdo Delak, Slooenačka umetnička aoan-garda (Nova literatura 1929. 209) in Nikolaj Preobraženski, Ilja Ehrenburg, Mercure de Russie (LZ 1925, 727).
Delakova članka sta mi pojasnila, da je Černigoj spoznaval konstruk-tivizem »na \veimarski stavbeni šoli, kjer je bil učenec slavnega Walterja Gropiusa«. Vemo, da so na tej šoli predavali tudi slikarji konstruktivisti. Ce dodamo k temu še Delakov podatek: »Na lanskoletni (= 1925) razstavi v srednji tehnični šoli je nastopil (= Černigoj) s propagando konstruktivizma: konstrukcije in motorji, osnutki in pisalni stroji, reklamni lepaki in dvokolesa, med in nad vsem tem pa veliki pokončni, poševni ali pa tudi narobe postavljeni napisi, ki so oznanjali, da je kapital tatvina, da je izobrazba delavca in kmeta nujno potrebna, da mora umetnik postati inženir itd.« — potem postane ozračje, v katerem je delal Kosovel svoje konstrukcije, za spoznanje bolj plastično. Poleg tega zaživi Černigoj kot realna zveza med Kosovelom in konstruktivistično estetiko.
Ehrenburgova proza Mercure de Russie je bila. kolikor vem. prvi primer konstruktivistične proze v tedanjih slovenskih revijah. V njej je lahko Kosovel gledal primer »treznega«, »ostrega« stila in lakoničnega jezika. Res je sicer, da je Zvon objavil to prozo šele v decemberski številki 1925, in sicer iz knjige Šest povesti o lahkem koncu, ki jo je Ehrenburg izdal leta 1925. torej v času, ko se je družil z Lissitzkim. Opozorilo, da je Ehrenburg pisal »fantastično mehanične romane«, med njimi roman Trust, in da je naselil vanje tehniko, stroje, da je prozo torej »amerikaniziral«. in da je takšno prozo pisal tudi Tolstoj (roman Aelit), pa je Kosovel lahko bral že v prvi polovici 1925 v članku B. K. Zajceva Sodobno rusko slovstvo (DS 1925. 47 in dalje).
F. Z.
1256