Celje - skladišče D-Per 545/1976 COBISS 0 GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" IN STEKLARSKE SOLE LETO 4 ROGAŠKA SLATINA FEBRUAR 1976 NAŠIM ŽENAM ISKRENO VOŠČIMO ZA PRAZNIK ...! 8. marec -praznik žena Vselej, ko se bliža4 8. marec, misli uhajajo v preteklost. Za to, da bi obudile spomin na zgodovinski dogodek- osmega marca 1910. leta, ko je na pobudo Klare Zetkin mednarodna konferenca žena v Kö-benhavnu sprejela ta dan za borbeno solidarnost žena. žene so v narodnoosvobodilnem boju, v povojni graditvi in v razvoju delavskega samoupravljanja dale svoj velik delež. To je najboljši dokaz, da so se ravnale v skladu z dogovorjenim. Ko naše žene praznujejo svoj dan, ne smemo pozabiti, da je to dan, ki sodi k zgodovini razrednega boja. To je vendar dan, ki ga je treba dojeti v duhu bojevitih izročil in dolgoročnih ciljev naše družbe. Morda ob pomembnem prazniku žena takšno pisanje komu ni najbolj pogodu, toda bodi dovoljena majhna kritična ocena nekaterih pojavov, ki so v neposredni zvezi s tako imenovanimi ženskimi vprašanji! V naši ustavi in političnih dokumentih je zapisano, da je ženska enakovreden član družbe in da ima enake pravice. Ali je ob vseh priložnostih res tako...? Ne bi mogli reči! Samo podatek, ki mu ni moč oporekati, da ženska dosti težje pridejo do zaposlitve kakor moški, zgovorno priča, da so besede eno, dejanja pa drugo. Z veliko težavo ali sploh ne pridejo ženske na najbolj odgovorna delovna mesta v gospodarstvu, v družbenopolitičnem življenju in drugod. Niso redki pri-, meri, ko nimajo urejenega otro- škega varstva. V naši neposredni okolici so številni takšni primeri. Med drugimi je tudi to vzrok za preobremenjenost žena. Dobro nam je namreč znano, da žena poleg rednega dela gospodinji, vzgaja otroke in še bi lahko kaj našteli! Brez bojazni, da ne bi zadeli v črno, pa lahko zapišemo, da je pri nas zadovoljivo urejeno za družbeno prehrano. Tako si vsaka zaposlena žena prihrani dragocen čas, ki ga drugače porabi za kuho. Podatki tudi kažejo, da v organih samoupravljanja in vodstvih družbenopolitičnih organizacij delež žena ne ustreza njihovemu deležu v delovni skupnosti! V temeljnih organizacijah združenega dela v Rogaški Slatini in v SlQvenski Bistrici je 31 %, v Steklarski šoli pa jih je 28 %. Ta manjši delež žene v Steklarski šoli pokaže drugačno sliko o njihovi udeleženosti, če povemo, da je v organih samoupravljanja in vodstvih družbenopolitičnih organizacij v Steklarski šoli 27 % žena, v v TOZD Slovenska Bistrica 20 % in najmanj jih je v TOZD Rogaška Slatina, komaj 9 °/o! ženske v Steklarski šoli prednjačijo tudi po svojem deležu v članstvu zveze komunistov, saj jih je 15 %, medtem ko sta njihova deleža v Rogaški Slatini in Slovenski Bistrici občutno nižja. Ko minejo kakšne volitve, večkrat ocenimo, da smo v razna telesa izvolili premajhno število žena. In ko pridejo nove volitve, ponovimo staro napako! Tako je bilo tudi pred kratkim. Čeprav je veliko šte- Vsebina Delavni na vseh področjih 2 Prenehati s staro prakso! 3 Dohiteti razvite...! 4 Žal, tudi kristal je mamilo, ki zapeljuje ...! 6 Delavski svet je sklenil... 8 Delovni načrt 9 Tovariška pomoč 9 Kako deliti? 10 Omahljivci izključeni 11 Zakaj podatki z napakami? 11, Predstavljamo vam 12 Franc Jančič v težavah 13 Antona šošterja ni več! 13 Kadrovske zanimivosti 14 Drugi v občini 14 Našim prvo mesto 15 Nagradna križanka št. 25 16 vilo žena zaposlenih v dodelavi in brusilnici, z deležem izvoljenih žensk ne moremo biti zadovoljni. Brez pretiravanja bi lahko rekli, da so temu v veliki meri botrovale prav ženske same, saj so se med kandidiranjem, ki je bilo resnično demokratično, obnašale bolj zadržano. To se nam zdi neupravičeno, saj so ustvarjalke, ki bi se morale bolj pogumno lotiti tudi tistega, za kar pogosto menijo, da so manj sposobne od svojih moških sodelavcev, ali pa je morda vzrok za to danes že zastarela miselnost? Osmi marec — mednarodni praznik žena — bomo najboljše proslavili, če bomo spodbudili kakšno koristno akcijo, če bomo kaj nujnega spremenili, če bomo upravi- čeno skritizirali lagodnost in nemar do tistega, kar naj bi bilo dejanski prispevek k izboljšanju položaja žena. Naj nas navdihuje za reševanje vseh nerešenih vprašanj vse leto! V pričakovanju, da tako tudi bo, vsem našim ženam iskreno voščimo za praznik! UREDNIŠTVO LETNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA STEKLARSKE ŠOLE Delavni na vseh področjih V soboto, 17. januarja, je bila v Steklarski šoli letna skupščina osnovne organizacije sindikata. Udeležba je bila nad pričakovanji, saj je bilo od 180 članov osnovne organizacije na skupščini 120. Žal je bilo med tistimi, ki se skupščine niso udeležili, največ mladih. To nam vsiljuje misel, da tiste člane delovne skupnosti kaj malo zanimajo uspehi in še žgoča neurejena vprašanja!? Na skupščino smo povabili predstavnike sindikata, organov samoupravljanja, organizacije zveze komunistov in še druge iz steklarne »Boris Kidrič«, toda našemu vabilu se je odzval le predsednik sindikalne konference Jože Halužan. SINDIKAT JE DOSEGEL VIDNE USPEHE O delovanju osnovne organizacije sindikata je poročal njen predsednik Janko Bastašič. Pohvalil je delo izvršnega odbora, saj je deloval na vseh toriščih družbenopolitičnega življenja. Na področju razvoja delavskega samoupravljanja pa je sindikat dosegel vidne uspehe. »Ugotavljamo«, je poudaril tovariš Bastašič, »da delovni ljudje v Steklarski šoli z zanimanjem sodelujejo v neposrednem odločanju o vseh vprašanjih družbeno-gospodar-skega in političnega dogajanja«. Predstavniki sindikalne organizacije so med letom prisostvovali na vseh sejah organov samoupravljanja in dali svoj prispevek k njegovemu uresničevanju. Sindikat je v dobri meri prispeval, da je delavska kontrola dobila svoje pravo mesto na šoli in svoj prostor na oglasni deski. Tako je ves kolektiv lahko spremljal, kako delavska kontrola dela. V minulem letu je naša delovna skupnost dobila tudi svoje mesto v glasilu »Steklar«, ki je tako postalo glasilo ne le delavcev v steklarni »Boris Kidrič«, ampak tudi delavcev na šoli. V decembru smo izvedli volitve v vse organe samoupravljanja. Posebno skrb pred volitvami smo posvetili izbiri kandidatov za delavsko kontrolo. Enotni smo si bili, da je tem članom treba nuditi ustrezno izobraževanje na predavanjih in seminarjih. PLODNA IN KRITIČNA RAZPRAVA V razpravi je spregovorilo več članov osnovne organizacije, ki so nas seznanili o nekaterih zadevah, ki nam prej niso bile najbolj poznane. Iz odbora delavske kontrole, ki je bal pred kratkim izvoljen, so razpravljali predvsem o prihodnjem delu. Med drugim je bilo rečeno, da bodo člane kolektiva sproti seznanjali o vseh dogajanjih. Tovariš inženir Ante Plazonjič je ugotavljal, kako podobno kot v drugih delovnih organizacijah tudi pri nas opažamo, da v enoletnem obdobju delegacije niso dale ustreznih rezultatov. »Razumljivo«, je dejal, »da vsaka nova stvar potrebuje tudi določen čas, da se vpelje in da zaživi, toda v tem primeru ni tako, kajti delegacija sploh ni zaživela- Krivi za to smo mi vsi, saj se premalo zavedamo svojih pravic. Za samoupravne interesne skupnosti izločamo lepe vsote denarja, ne potrudimo pa se, da se nam ta denar z izkoriščanjem njihovih uslug v drugi obliki tudi povrne. Preveč smo zadovoljni z vsem, kar se naredi brez naše vednosti, in menimo, da je vse v redu in dobro, čeprav ni vedno tako. Delegatski sistem ni smiseln, če ni močne povezave med delegacijo in delavci in če delavci niso dovolj vztrajni pri svojih zahtevah za uresničitev nalog posameznih interesnih skupnosti«. Predsednik delegacije združenega dela Marjan Jazbec meni, da se delegacija sestaja redno. Pred vsakim zasedanjem občinske skupščine predela materiale in izoblikuje svoje mnenje, ki ga bo potem zastopal delegat na seji občinske skupščine. Omenil je, da delegate zbora združenega dela zelo moti to, da se sestankov delegacije ne udeleži nihče izmed drugih članov kolektiva, čeprav so pred vsakim sestankom na oglasni deski o tem dobro seznanjeni. Remi Kočica je med drugim razpravljal o koristnosti rekreacije in oddiha za delovnega človeka. Seznanil je navzoče, da bodo še letos začela gradbena dela rekreacijskega središča na Boču. Na pobudo sindikata so člani kolektiva sklenili, da bodo delali vsak po 10 prostovoljnih ur v te namene. Tudi za letos je najeta počitniška hiša v Novigradu. Beseda je potem stekla o sodelovanju na športnih tekmovanjih. Velja ocena, da so naši športniki na delavskih športnih igrah občine Šmarje pri Jelšah dosegli zadovoljive rezultate, čeprav je tudi res, da se nas le še vse premajhno število udejstvuje v športnem življenju. O delu aktiva mladih je bilo povedanega malo, saj je büo tudi bore malo storjenega! Na letni konferenci smo sprejeli delovni načrt. V njem je omenjeno, da se bo sindikat potrudil za uresničitev želja, članov sindikata, seveda v okvirih njegovih zmoglji- vosti. Razveselil bo ženske ob dnevu žena- Organiziral bo obisk bolnikov — članov delovne skupnosti. Izvršni odbor sindikata pričakuje polno podporo vseh članov' sindi- kata, da s skupnimi močmi zgradimo dom na Boču, kjer bomo lahko preživljali svoj prosti čas. EMA ZABUKOVŠEK PO ZAKLJUČNEM RAČUNU TOZD ROGAŠKA SLATINA Prenehati s staro prakso Stabilizacijskih ukrepov nismo v celoti uresničili! — Skromen ostanek dohodka. — V izvozu dobri rezultati Kljub temu, da zaključni račun temeljne organizacije združenega dela Rogaška Slatina še ni povsem gotov, menim, da vsakogar najbolj zanima informacija o poslovanju v preteklem letu. Zato jo tudi dajem mesec dni prej kakor običajno. Poskušal sem zajeti najvažnejše podatke. Podrobno analizo bodo pri pravile strokovne službe v prihodnjem mesecu, ki jo bomo temeljito obravnavali na sestankih organov samoupravljanja, v vseh družbenopolitičnih organizacijah in na zborih delovnih ljudi. Že iz prvih podatkov je razvid- no, da je bilo lansko poslovno leto težje, kakor je bilo poslovno leto 1974. Močno so nas pestrih problemi zaradi podražitev. Podražitev in poraba surovin sta bili večji za 40,8 odst., mazut in premog sta bila dražja za 58,8 odst., električna energija pa nas je pri 3 odst. večji porabi stala za 32,6 odst. več, itn. Za razliko v primerjavi s poslovnim letom 1974 smo bili preteklo poslovno leto v boljšem položaju, kar zadeva prodajo, saj smo imeli vseskozi dovolj naročil. Glede na to resnico z doseženimi rezultati res- nično ne moremo in ne smemo biti zadovoljni! Naš problem številka 1 je prevelik odpadek! Stabilizacijskih ukrepov, ki smo jih sprejeli na zborih delovnih ljudi, nismo v celoti uresničili. O težavah, ki nas sedaj pestijo zaradi raznih gospodarskih predpisov, ne kaže razpravljati, saj je v zvezi s tem bila nakazana temeljita razčlenitev v eni izmed prejšnjih izdaj »Steklarja«. Predvsem mislim na Kazalci Leto 1974 Leto 1975 Indeks (v %) Proizvodnja v kg 1,271.327 1,204.336 94,7 Proizvodnja v kosih 6,076.706 5,675.844 93,4 Naš nekoliko starejši posnetek prikazuje avtomatsko zmesarno, ki je edini naš objekt, zajet v srednjeročnem načrtu! — foto Komerički. izvozne pogoje in na prometni davek za brušeni kristal. Nekaj številk ponazarja, kje smo dosegli slabše rezultate. Poglejmo jih zgoraj. - ' V teh količinah je proizvodnja brušenega kristala za 26,33 odst. večja od dosežkov v poslovnem letu 1974, vendar je gotovo prišlo do nizkega doseganja množin zaradi povečanega skupnega deleža odpadka za 2,56 odst., kar pomeni približno 2,600.000 dinarjev! Tako smo v lanskem letu zabeležili skupen delež odpadka 28,92 odst. Ko smo sprejemali stabilizacijske ukrepe, smo se dogovorili, da bomo odpadek občutneje zmanjšali. Očitno pa je, da tega nismo izpeljali ... Menim , da je to naš problem številka 1...! Iz zaključnega računa naše temeljne organizacije za lansko poslovno leto so zanimivi tile podatki: . Kazalci Leto 1974 Leto 1975 Indeks (v%) Realizacija izdelkov 87,714.208 din 104,311.595 din 118,9 Celotni dohodek 96,298.239 din 113,765.486 din 118,1 Materialni stroški' 42,172.482 din 51,208.752 din 121,4 Dohodek 55,486.681 din 62,055.325 din 111,8 Pogodbene obveznosti 2,036.353 din 2,377.023 din 116,7 Zakonske obveznosti 6,801.903 din 7,191.808 din 105,7 Dohodek za razdelitev 46,648.424 din 52,486.492 din 112,5 Bruto osebni dohodek 39,475.296 din 50,382.213 din 127,6 Ostanek dohodka Posojilo za nerazvite 1 7,173.127 din 2,104.279 din 29,3 republike Akumulacija (skladi in 1,372.747 din 1,457.489 din 106,2 amortizacija) Poprečni neto osebni 10,297.571 din 5,932.850 din 57,6 dohodki na zaposlenega Poprečno število 2,359,45 din 2,819,75 din 119,5 zaposlenih 1.104 1.154 104,5 število plačanih ur Poprečni izkoristek razpoložljivega delovnega 2,342.611 2,411.433 102,9 časa 80,9% 80,1% 99% Na povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza smo lahko upravičeno ponosni! Ko smo se odločili za stabilizacijske ukrepe, smo predvideli povečanja izvoza in zmanjšanje uvo- za. Spodnji podatki nam dokazujejo, da smo bili na tem področju zelo uspešni ! Ti podatki kažejo, da smo se uspešno vključili v splošna družbena prizadevanja. Spričo tega smo lah- ko zadovoljni in na doseženo tudi upravičeno ponosni. Takoj razčleniti v letošnjem poslovanju vse pozitivne in negativne vplive... Do sedaj je bila nekako ustaljena praksa, da so nam bili rezultati iz zaključnega računa znani v marcu. Tako smo imeli pred seboj sprotne probleme treh mesecev in smo si rekli nekako takole: »Tako in tako je preteklo leto za nami; začelo se je novo poslovno leto, pa zato glejmo, da bo letošnje boljše ...!« Izkazalo pa se je, da je to napačna pot. S takšno prakso moramo letos prenehati in — kakor sem že v uvodu zapisal — natančno bomo razčlenili vse pozitivne in negativne vplive. Le tako bomo prišli do spoznanja, kje so naše rezerve in kako moramo dopolniti. naš stabilizacijski program. Menim, da bo to letos lažje dosegljivo. V letih 1974 in 1975 smo imeli v začetnih mesecih težave s prodajo, letos pa je le-ta stekla zelo dobro že v začetku leta. Na tujih tržiščih smo uspeli nekoliko zvišati cene. Tako bomo naše izdelke prodajali na ameriškem tržišču za 8 odst. dražje, v Avstriji imamo zagotovljene za 12 odst. višje cene, v ZR Nemčiji pa bodo za različne izdelke naše cene za 4 odst. do 15,5 odst. višje. Na domačem tržišču bodo cene zaenkrat ostale nespremenjene! Podatke o poslovanju temeljnih organizacij združenega dela Slovenske Bistrice, delavska restavracija in »Naše stafclo« bomo objavili v prihodnji izdaji časopisa »Steklar«! dipl. inž. VOJO DJINOVSKI Kazalci Leto 1974 Leto 1975 Indeks (v%) Izvoz 41,384.843 din 55,679.625 din 135,5 Izvoz 2,569.588 $ 3,147.500 $ 122,5 Uvoz reprodukcijskega materiala 498.967 $ 474.503 $ " 95,1 Delež uvoza v primerjavi z izvozom 19,4% 15,1% 77,8% V RAZPRAVI RESOLUCIJA O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBČINE V torek, 3. februarja, smo na skupnem sestanku vseh družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja in delegacij obravnavali resolucijo o družbenoekonomskem razvoju naše občine za letos in program srednjeročnega razvoja občine za obdobje 1976 do 1980. Uvodni besedi sta podala načelnik za gospodarstvo Leskovar in predstavnik zavoda za napredek gospodarstva Kotnik. Temeljna značilnost razvojnega programa je dejstvo, da izhaja iz dosedanjih rezultatov razvojne politike in iz izvajanja resolucije za leto 1975. Poudarjeno je bilo, da mora biti ena med temeljnimi sestavinami razvojne politike v okvirih socialistične republike Slovenije, katere cilij je nadaljnja rast družbenoekonomskega razvoja. Osnovni cilji letošnje razvojne politike v naši občini so: . 1. uveljavljati socialistično samoupravljanje, kajti samo na podlagi tega je možno uresničiti vse druge razvojne cilje; 2. uresničevati pogoje za nadaljnjo gospodarsko stabilizacijo; 3. uresničevati politiko skladnejšega razvoja vseh območij socialistične republike Slovenije in zmanjševati razlike med slovenskimi občinami; 4. odpravljati socialne razlike, ki nimajo opravičila v delovnem prispevku, in ustvarjati pogoje za socialno varnost slehernega člana; 5. doseči hitro rast produktivnosti naložb, kar bo mogoče doseči z uvajanjem sodobne tehnologije in tehnike, z boljšo organizacijo dela, z izboljševanjem kvalifikacijske sestave, s koncentracijo lastnega in tujega kapitala in z razširjanjem integracijskih procesov; 6- posvečati več pozornosti dviganju intelektualne in strokovne sposobnosti delavcev; 7. kar najbolj razumno izrabljati prostor za poselitev gospodarske in negospodarske aktivnosti, polno izrabljati kmetijske površine in opremljati prostor z izboljšanjem prometnega omrežja; 8. še naprej nenehno odpravljati posledice potresa; 9. nadalje krepiti varnost, družbeno samozaščito in ljudsko obrambo. PREDVIDENI PREMIKI V GOSPODARSTVU... Na področju gospodarstva bomo morali še kar ugodne lanskoletne rezultate izboljševati tudi letos, saj se edino tako lahko približamo razvitejšim občinam v Sloveniji. Pri tem se moramo zavedati, da bodo gospodarske razmere še vedno nestalne in težke. Prav zaradi tega so potrebne močna gospodarska rast, porast produktivnosti in večanje investicijskih naložb. Za letos je predvidena tale rast v primerjavi z lanskoletnimi dosežki: družbeni proizvod celotnega gospodarstva se bo povečal za 9 odst., družbeni proizvod industrije se bo povečal za 11 odst., zaposlenost bo večja za 6 odst., produktivnost se bo povečala za 2,3 odst.; izvoz bo za 14 odst- večji in realni osebni dohodki se bodo povečali za 1,2 odstotka. ...IN NA POSAMEZNIH NJEGOVIH PODROČJIH Skladno z republiško resolucijo je tudi v naši občini posebej poudarjen razvoj industrije. Ta je zastopana tudi z našo steklarno, ki bo začeto gradnjo avtomatske zme-same nadaljevala letos, veljala pa nas bo po predračunskem znesku 2,259.000 dinarjev. Prav tako je predvideno, da bo začeto rekonstrukcijo dokončala Steklarska šola. Nadalje je v načrtu gradnja novega obrata, ki ga bo v Rogatcu zgradilo podjetje KORS. V Rogatcu je predviden tudi obrat za izdelavo kondenzatorjev, ki ga bo zgradilo podjetje Gorenje iz Velenja. Povečanje zaposlenosti na račun teh novih obratov pa pričakujemo šele v letu 1977. Na področju prometa in zvez se bo nadaljevala rekonstrukcija in modernizacija ceste Bistrica ob Sotli — Sedlarjevo, Bistrica ob Sotli — Bizeljsko, Kumrovec — Pod- sreda — Lesično — Virštanj — Go-lobinjek in obvoznica okoli Rogaške Slatine (kolikor bodo na razpolago ustrezna finančna sredstva). Kmetijstvo naj bi pridobilo na pomenu predvsem s preusmeritvijo zasebnih kmetij. Po predvidevanjih v srednjeročnem razvoju se bo vsako leto preusmerilo približno 100 zasebnih kmetij, ki so družbeno zanimive. Deležne bodo ijnatnih investicijskih vlaganj, kateri cilj je doseči razmere za tržno proizvodnjo in za njihovo nadaljnjo povezavo s predelovalnimi obrati Vital, Ljubljanske mlekarne — obrat Šmarje in z drugimi. Kmetijska proizvodnja naj bi se preusmerila pretežno na proizvodnjo mesa, mleka, grozdja in drugega sadja- V gradbeništvu bo treba še naprej posvečati največjo skrb višji produktivnosti in nadaljnji rasti družbenega proizvoda. Trgovini, ki ustvarja kakšnih 12 odst. družbenega proizvoda občine, bo treba letos in v srednjeročnem obdobju posvetiti veliko več pozornosti, zlasti preskrbi prebivalstva s pestrejšo izbiro proizvodov vseh vrst, da bi tako obdržali delež kupne moči na našem območju. Glede prodajnih površin smo sedaj v naši občini na repu razvitosti trgovske mreže, saj smo kar za 50 odst. pod republiškim poprečjem. Zaradi tega bo treba investicijsko politiko usmerjati v gradnjo novih prodajnih površin in prenovitev ter v obnovo sedanjih prodajnih površin. Letos bo zgrajena samopostrežna trgovina v Mestinju, v Rogaški Slatini pa bo samopostrežna trgovina prenovljena. Turizem in gostinstvo na našem območju sta tesno povezana z zdraviliško dejavnostjo, ki sicer sodi v negospodarstvo občine, čeprav je gospodarsko izredno pomembna. Kolektiv Zdravilišča bo povečal napore v polnjenju mineralne vode in plina Co2. Letos bo pričelo tudi s proizvodnjo dietičnih brezalkoholnih pijač z letno zmogljivostjo 5.000.000 steklenic. Prav tako se pogovarjajo o gradnji hotela B-kate-gorije v Podčetrtku, saj bi tak hotel brez dvoma prispeval k hitrejšemu razvoju občine in izkoriščanji) naravnih bogastev. NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI POUDARJENA DRUŽBENA PRODUKTIVNOST IN STANDARD DELOVNIH LJUDI Prednost naloge na področju družbenih dejavnosti izhajajo iz neuresničenih nalog v letu 1975 in iz dogovorjenih izhodišč samoupravnih interesnih skupnosti za delo v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Na področju družbenih dejavnosti bodo imele letos pred- nost naloge in potrebe, ki najbolj neposredno prispevajo k dvigu družbene produktivnosti ter standarda delovnih ljudi in občanov. Posebne pozornosti bodo deležni vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo itn- Izboljšali naj bi pogoje za delovanje osnovnih šol, -za širjenje podaljšanega bivanja in zagotavljanje pogojev celodnevne šole. Investicije bodo pospešile gradnjo nove osrednje šole v Rogatcu in prizidka šole v Bistrica ob Sotli. Tudi na področju otroškega varstva bo nujno nadaljevati z nalogami, ki so ostale neuresničene. Med najpomembnejše sodi gradnja vrtca v Ratanski vasi. Prav tako bo pomembno razvijati otroško varstvo v vseh krajih, kjer so zanj osnovni pogoji V zdravstvu je ostalo iz lanskega leta še veliko nerešenih vprašanj glede njegovega financiranja kakor tudi zdravstva samega. Narekuje se potreba po gradnji zdravstvenih postaj v Podčetrtku in Kozjem. Če k temu dodamo še nujnost urediti probleme s področja socialnega skrbstva, kulture in telesne kulture, je očitno, da so naloge na vseh teh področjih resnično velike. Uresničiti jih bo mogoče le z izjemnimi napori vseh zainteresiranih- v naši nerazviti občini. VPRAŠANJA V RAZPRAVI, KI TAREJO NAŠE DELOVNE LJUDI IN OBČANE... Na podlagi podanih osnovnih napotkov za nadaljnji družbenoekonomski razvoj občine se je razvila živahna razprava, v kateri so razpravljavci poudarili nujnost, da se čim prej izkopljemo iz nerazvitosti! V obravnavi je bil izrečen dvom o učinkovitosti rešitve, ki naj odpravi problem glede migracije prebivalstva. Prevladuje mnenje, da so načrtovana vlaganja v industrijo, obrt in druge dejavnosti v primerjavi z vlaganji v kmetijstvo v razmerju 50:50 še vedno voda na mlin drugim krajem, katerim smo tudi doslej bili rezervat za nove delavce. Razprava je nadalje opozorila, da predstavlja pri najemanju posojil lastna udeležba 60 ali 70 odst. veliko težavo, saj sedanje ekonomske zmogljivosti temeljnih organi-zacij združenega dela in delavnih organizacij tega ne prenesejo- Zaradi tega bi morali solidarnostni dejavniki odločneje vplivati na razvoj trenutno nerazvitih območij. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako močneje razviti področno trgovino, kako odpraviti slabo založenost in nezadostno preskrbo s P kakovostnim blagom. Takšno sta- *% nje, so poudarili v razpravi, nare- iß kuje potrebo po organizaciji trgovine s sodelovanjem večjih podjetij,- na primer kombinata Varteks. Razpravljavci so tudi odločno zahtevali, da se zagotovi v Rogaški Slatini gradnjo nove pekarne, ker je kruh sedaj zelo slab. Izrečen je bil zahtevek po asfaltiranju cestišča od »Takale« do »Starega cola« in do mostu na Sotli. Prav tako se narekuje gradnja obsotelske ceste proti Nimnem, ker bo s sedanjo zajezitvijo Vpnarje v celoti poplavljena. V zvezi s kulturno dejavnostjo so razpravljavci izrazili nezadovoljstvo, ker Šmarje dobijo kulturni dom, čeprav so potrebe po njem v Rogaški Slatini zaradi več kot 3.500 zaposlenih neprimerno večje! To so vprašanja, ki tarejo prebivalstvo Rogaške Slatine in okolice, za katere bi morali zagotoviti več sredstev v družbenem načrtu občine, kajti krajevna skupnost teh nalog sama še dolgo ne bo zmogla. IVAN SITER NEMUDOMA IZBOLJŠATI DRUŽBENO SAMOZAŠČITO! v Zal, tudi kristal je mamilo, ki zapeljuje Zaseženega stekla v vrednosti nad 100.000 (10 starih milijonov) dinarjev — Nekatere že prekaljene tatice, druge začetnice, toda zelo krepke — Premile kazni dosedanjim storilcem botrovale širjenju tatvin — Boljše zaščititi skupno premoženje. Kako prijetno je, če si človek zamisli napisati kakšen sestavek o lepih rečeh svojih sodelavcev. V tem primeru niti izbira ni težavna, saj je v tako številčnih delovnih skupnostih, kakršna je naša, vendar veliko lepih reči... Hudo pa je, če te na pisanje prisilijo razmere oziroma dogodki, ki vsebujejo takšne prvine, da nimajo nič skupnega z lepim. In prav o takšnem primeru nekaj besed v teh vrsticah! Pozornemu bralcu najbrž ne bo ušlo to, da smo na straneh »Steklarja« večkrat pisali o nekaterih nečednostih, ki jih počenjajo posamezniki in s tem krnijo ugled velike večine, ki pošteno opravlja svoje delo in se pošteno vede do skupnega premoženja. O teh rečeh smo pisali v resnem ali šaljivem tonu. Namenoma, da bi tako prispevali k odpravljanju slabosti, ki so bile več ko očitne. Pisanje o tem je imelo različen odmev. Nekateri so se ogrevali za več pisanja o ■ tem — in z njimi smo se strinjali, drugi pa so o takšnem pisanju imeli svojo sodbo, ki se je bolj nagibala k molčanju o tem. Svoje prepričanje so snovali na tem, da ni treba pisati o rečeh, ki mečejo slabo luč na de 'ovno skupnost. Ce smo kdaj posumili v našo odločitev, da o tem pišemo, smo se- daj toliko bolj prepričani v našo pravilno odločitev. Stvari je-treba prikazovati take, kakršne pač so, čeprav se neredko zgodi, da nam niso všeč. Vodilo, za katerega smo se skupno odločili, da bomo pisali o vsem, kar neposredno zadeva delo in življenje članov delovnih skupnosti, nam mora biti vedno pred očmi. Tatice z bogato zbirko Pred tednom ni nas je pretresla »novica« o kraji naših kristalnih izdelkov. Ogorčenje je bilo toliko večje, saj vemo, da smo pred kratkim delali štiri nedelje za lastno stabilizacijo. Zaključni račun (o njem berite v drugem sestavku!), koliko smo ustvarili ostanka dohodka, kaže, da smo edino po zaslugi tega ostali nad globeljo, ki bi pustila večje posledice v našem nekoliko zrahljanem počutju zaradi tega, ker nam ne gre tako, kakor smo si želeli. Hitremu in učinkovitemu posegu organov milice gre zahvala, da je pretrgana ena nit organiziranih tatic. Pot do njih je peljala iz drugih krajev in mest. Imele so spretno organizirano mrežo preprodajalcev in počasi, toda zanesljivo podirale naša prizadevanja, da bi nam šlo boljše. V dobrih treh dneh se je v prostorih postaje ljudske milice če mislite, da so prikazani naši izdelki s kakšne razstave, ste se hudo zmotili! To je zbirka, ki bi jo lahko imenovali Paviljon G... znašla zbirka raznih kristalnih izdelkov, katerih vrednost presega 100.000 (10 starih milijonov) dinarjev. To je vrednost zaseženih kristalnih izdelkov. Morda bomo v kratkem prišli še do kakšnih vrednosti, toda z gotovostjo lahko trdimo, da vrednosti tistih izdelkov, ki so že »na varnem«, najbrž nikoli ne bomo zvedeli...!? Tatice naših izdelkov so vselej bile na tekočem. V njihovem objemu so se našli tudi takšni izdelki, katerih ne proizvajamo za redno tržišče. To jim ni bilo težko, saj je ena med njimi delala na takšnem delovnem mestu, kjer so ji bili vsi izdelki dostopni. Kot zanimivost, bolj bi lahko rekli žalostno resnico, naj omenimo še to, da so večino nakradenega blaga iz tovarniških prostorov spravile skozi vhodna vrata, ko so odhajale na malico ali večerjo. »Delovna« doba naših-ombožic« je bila kaj različna. Ene so se s to dejavnostjo ukvarjale že kakšno desetletje in že imajo sloves. Lahko si predstavljamo, koliko so »prispevale« k rasti našega skupnega dohodka. Druge so zopet novinke, toda zelo hitro so se usposobile na »delovnem« mesta. Na dlani je, da je bilo kristalno steklo zanje pravo mamilo, zastrupitev pa zelo očitna. Streznitev od uživanja mamila še sledi, kajti za velike tativne (za ene) in nedovoljeno trgovino (za druge) so po naših predpisih predvidene ustrezne »injekcije«. Poleg zaslužene kazni, ki jih bodo deležne, so zaslužile našo ostro obsodbo; ne le one, ampak vsi tisti, ki kakor koli želijo odtujevati našo skupno imovino. Med tistimi, ki so nas tako neprijetno presenetile, so tudi takšne, ki so se pre- tvarjale, da so v redu in poštene delavke, toda njihov značaj smo spoznali šele sedaj. Kakšen je naš prispevek? Ko brez pridržkov dejanje tatic obsojamo z vso ostrino, si v istem hipu moramo zastaviti vprašanje, ali nismo kot celota ali posameznik na posreden način tudi mi nekaj prispevali k predrznemu odtujevanju skupne imovine? Čeprav je hudo priznati nekaj, kar nas posredno spravlja v neroden položaj, je odgovor na zastavljeno vprašanje, žal, pritrdilen! Ali to trditev potrjujejo ali spodbijajo spodnje resnice, prepuščamo v presojo vsakemu posamezniku: — V preteklosti smo bili blagohotni, saj smo kršilcem priznavali le olajševalne Okoliščine, obtežilnih pa smo se izogibali. O tem zgovorno priča dogodek iz bližnje preteklosti, ko je naš najvišji samoupravni organ — delavski svet ubral linijo manjšega odpora in je — lahko bi rekli — padel na zrelostnem izpitu! — Ne vem, če bi kjer koli drugje našli tako nezaščiteno delovno organizacijo, kakor je naša ob potoku? — Sprehajanje po skoraj vseh naših oddelkih je neomejeno. Mar nismo priča vsakdanjih obiskov trgovcev na drobno, čeprav imamo trgovino v središču Rogaške Slatine? — Vratarska in čuvajska služba, zdaj je menda že .na dlani, ni ustrezno organizirana in je zato tudi neučinkovita! — Nadzorstvo vhodov in izhodov je pomanjkljivo. Le čemu se toliko let izogibamo nabavi naprav, ki so ponekod povsem umevne? — Posamezniki se nerekdo obnašajo tako, kakor da nam ne bi bilo mar za vse, kar se dogaja okrog nas. Je pa še vrsta odprtih vprašanj, ki jih bomo nemudoma morali resno pretresati in prinesti ustrezne sklepe. Ne takšnih, ki bodo pretirani v zunanji obliki, ampak takšne, ki bodo stvarni in jih bo moč uresničiti v vsakdanji praksi. Delovna skupnost, kakršna je naša, to tudi zmore. Seveda, z drugačnim obnašanjem kot doslej. Naše steklarsko delo je težko, saj je v vsakem izdelku vloženega veliko ročnega, živega dela. Toliko boli ga moramo ceniti in varovati pred nepridipravi. To je naš dolg do nas samih in do skupnosti v celoti. Naša družbena samozaščita bo na toliko viši! ravni, kolikor bomo doslednejši bojevniki proti pojavom ki uh zaznamujemo pri nas in dru god. JOVO TISMA IZBRALI SMO 19 ZANIMIVIH SKLEPOV Delavski svet je sklenil... Na prvi letošnji seji delavskega sveta so sprejeli, lahko bi rekli, rekordno število sklepov, saj jih je bilo 31. Ker nam prostor ne dovoljuje objave vseh in ker so nekateri manj pomembni, objavljamo le nekatere, pomembnejše! Ker nimamo denarja, s katerim bi sofinancirali zgraditev javnega smetišča v Rogaški Slatini, je delavski svet odklonil v podpis predložen samoupravni sporazum oziroma kreditno pogodbo. 2. Odkloni se podpis samoupravnega sporazuma za železniški in luški promet Slovenije o pokritju izgube za leto 1975. Za takšno odločitev je delavski svet glasoval, ker nimamo ustreznih finančnih sredstev. Delavski svet je odklonil prošnjo zdravstvenega doma in priporočilo družbenopolitičnih organizacij, naj bi odstopili 240.000 dinarjev, ki jih je interesna skupnost zdravstvenega varstva morala vrniti steklarni- Takšno odločitev je delavski svet sprejel zaradi izredno težkih poslovnih pogojev steklarne v preteklem letu, saj smo morali delati štiri nedelje, da bi se izognili morebitni izgubi. 4. Z razumevanjem je delavski svet prejel prošnjo klinične bolnišnice iz Ljubljane za finančno pomoč pri nabavi xeroradiografske aparature, vendar je prošnjo moral odkloniti zaradi neugodnih finančnih razmer. • Obravnavani srednjeročni načrt območne vodne skupnosti Savinja— Sotla je delavski svet zaradi še nekaterih spornih vprašanj sklenil še enkrat pretehtati. Za stike z vodno skupnostjo je določen Branko Sto-jisavljevič. Predlog o ustanovitvi območne in republiške samoupravne interesne skupnosti za PTT promet je delavski svet začasno zavrnil zaradi že znanih težkih pogojev. 7. Delavski svet je potrdil predlog mladih, da bo šlo na desetdnevne delovne akcije šest mladih. Ko bo- do na akcijah, jim bo pripadel osebni dohodek. 8. Spričo preobremenjenosti dipl. oec. Franca šrimpfa je delavski svet predlagal krajevni skupnosti, naj ga razreši delovanja v komisiji za komunalno ureditev Rogaške Slatine. Namesto njega naj bo v komisiji Branko Stojisavljevič- 9. Zaradi previsokih stroškov za organizacijo špo.rtnih_iger steklarjev Jugoslavije je delavski svet zavrnil predlog o naši kandidaturi za organizatorja. 10. Delavski svet je v celoti sprejel predlog skupne komisije steklarne in obratne ambulante. Ugotovitve in in sklepi so: — da bodo delavce ob sprejemu na delo predhodno testirali, ali izpolnjujejo pogoje za sprejem na prosta delovna mesta. S tem se bomo izognili primerom, da sprejmemo na primer nekoga za odnašalca, potem pa ni sposoben za steklopi-halca; — v odkrivanju zlorab pri izrabljanju bolniških dopustov naj sodelujejo vsi člani delovne skupnosti, kajti neupravičene bolniške dopuste plačujemo vsi skupaj in se nam s tem zmanjšujejo osebni dohodki; — za predlagane prekvalifikacije delavcev, za katere komisija ugotovi, da so za delo na sedanjih delovnih mestih nesposobni, se mora socialni delavec iz zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predhodno posvetovati z odgovorno osebo steklarne o določitvi novega delovnega mesta. Zdravnik splošne prakse ali zavod za medicino dela nikakor ne more predhodno določiti delovnega mesta in s tem povzročiti težave pri uresničevanju dogovora o kadrovski politiki; — vodilni delavci v tovarni morajo posvetiti največjo pozornost pojavom alkoholizma. Dolžnost vseh članov kolektiva je preprečevati čezmerno uživanje alkohola. Vso pozornost je treba posvetiti klubu zdravljenih alkoholikov in vsakemu njegovemu članu; — delavskemu svetu se priporoči, da se v delovno razmerje sprejme socialni delavec, ki bo strokov- no urejal socialna vprašanja v tovarni in — priporoča se delavskemu svetu, naj vsaj eno sejo v letu posveti socialnim in zdravstvenim vprašanjem v steklarni. 11. Delavski svet je zavrnil prošnjo Andrije Capka za nadomestitev 10 odst. razlike med 90 odst. nadomestilom osebnega dohodka, ki ga prejema od socialnega zavarovanja, kajti noben invalid še ni prejemal takšne razlike. 12. Prošnjo, dä bi prispevali 150 000 dinarjev za asfaltiranje ceste na Brestovec, je delavski svet zavrnil, ker nismo nikoli sklepali o financiranju te ceste, ampak samo do pokopališča. 13. Delavski svet je zavrnil tudi prošnjo, naj bi priključili električno omrežje na transformatorsko postajo v obratu Kozje, dokler se Elektro Krško ne obveže, da pri razširitvi obrata Kozje ne bo zahtevalo plačila razlike cene za morebiten nov transformator. 14. Delavski svet je obravnaval sklep odbora za medsebojna delovna razmerja, s katerim je odbor odklonil razpravo o krivici in morebitni kazni Stanimira Mladenoviča zaradi neurejenega odpisa kar-tonöv, ker ga je delavski svet že enkrat oprostil kazni zaradi nekega drugega kaznivega dejanja. Glede na to, da delavski svet po statutu ni pristojen izrekati kazni, ima pa pravico reševati pritožbe, je delavski svet sklenil vrniti zadevo odboru za medsebojna delovna razmerja. 15. Prošnjo mjesne zajednice Hum na Sutli je delavski svet sprejel z razumevanjem, ker pa nimamo nikakršnih sredstev za financiranje gradenj, ji ni ugodil. 16. Delavski svet je sklenil, naj se razpiše prosto delovno mesto »vodje oddelka za kontrolo kvalitete«. Osebni dohodek bo določen pozneje in bo odvisen od kandidatove usposobljenosti, najvišji pa je lahko enak osebnim dohodkom poslovodij v brusilnici. 17. Delavski svet je imenoval tele komisije: Komisija za osnovna sredstva: Marjan Drofenik, Franc Lovrenčak in Branko Stojisavljevič. HTV komisija: Franc Bercko, Mirko Čoh, Rado Drenski, Franc Fi-rer, Polda Ogrizek, Cveto Sedmi-nek, Ivan šverko, Gvido Vertovšek in Andrej Zupan. Štab za civilno zaščito: dipl. inž-Vojo Djinovski — poveljnik, Branko Stojisavljevič — načelnik, Franc Firer — član za gasilstvo, Simon Hrup — član za prvo medicinsko pomoč, dipl. oec. Franc šrimpf — vodja tehnične enote, Andrej Zupan — vodja enote RKB, Franc Ko-menički — vodja enote za vzdrževanje reda, Ludvik Drimel — vodja enote za zatemnitev. 18. Delavski svet je odobril plačilo knjig v zneskih 1.280 dinarjev in 1.000 dinarjev, ki bremeni sklad skupne porabe. 19. Po sklepu delavskega sveta so nadomestila za izgubljeni čas na sejah organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij: za sejo delavskega sveta organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela 30 dinarjev, za sejo upravnega odbora 20 dinarjev, za sejo delavske kontrole 20 dinarjev, za sejo odbora za medsebojna delovna razmerja 25 dinarjev, za sejo komisije za cenike 15 dinarjev, za sejo komisije za stanovanja 20 dinarjev, za sejo kluba zdravljenih alkoholikov, zveze komunistov, ZSMS 20 dinarjev in za predsednike organov samoupravljanja na sejo po 200 dinarjev. IZ OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOZD ROGAŠKA SLATINA Delovni načrt Zaradi preobširnega gradiva, Iti smo ga imeli za prejšnjo izdajo časopisa »Steklar«, z majhno zamudo objavljamo delovni načrt osnovnih organizacij sindikata temeljne organizacije združenega dela Rogaška Slatina. V STEKLARSKI ŠOLI ŽE BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI Tovariška pomoč Na pobudo osnovne organizacije sindikata so delavci Steklarske šole ustanoviti blagajno vzajemne pomoči (BVP). Mesečno bodo vlagali po 40 dinarjev. Tako bodo letno zbrati nad 70.000 dinarjev. Vsa vložena sredstva bodo ostala last vlagateljev. Iz zbranih sredstev bodo članom nudili gotovinska posojila od 1.000 do 5.000 dinarjev za čas treh ati desetih mesecev. Pri najemanju posojil bodo imeli prednost delavci z nižjimi osebnimi dohodki. V izjemnih primerih bodo ogroženemu posamezniku nuditi denarno pomoč brez obveznosti vračila. Upravni odbor blagajne vzajemne pomoči bo upošteval človeško izkušnjo, da je res učinkovita le hitra pomoč. Poslovni stroški BVP bodo pokriti iz obresti za naložena sredstva. J. L- 1. Izdelava temeljnega samoupravnega sporazuma, v katerega bodo vgrajene vse samoupravne pravice in dolžnosti delavcev, delitev dohod ka in sredstev za osebne dohodke po osebnem vloženem delu in kar najbolj gospodarno, solidarno in investicijsko združevanje dohodka — To je naloga izvršnih odborov osnovnih organizacij in sindikalne konference skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami — Rok: do 1. 7. 1976. 2. Slehernemu sovražniku onemogočiti vstop v vse delovne prostore delovne organizacije. Dograditi in izpopolniti akt o družbeni samozaščiti — Stalna naloga sindikalne konference. 3. Pripraviti načrt ozdravitve oziroma stalnosti, v katerem bomo vsi člani delovne skupnosti našli svoje mesto in odgovornost. — Naloga izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata — Rok: takoj. 4. Ponovno razčleniti sprejeta stališča o sindikalni tisti 76 in jih izpopolniti v okviru ekonomskih zmogljivosti naše delovne skupnosti — Naloga sindikalne konference — Rok: takoj. 5. Pripraviti pravilnik o pravicah in dolžnostih delavcev pri uporabi počitniških hišic na morju — Naloga sindikalne konference — Rok: do konca aprila 1976. 6. Omogočiti delavcem vse vrste izobraževanja, ki je na kakršen koli način povezano z našim tehnološkim napredkom — Stalna naloga izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. 7. V okviru zmogljivosti izločiti del sindikalne članarine za šolanje otrok naših socialno najbolj šibkih delavcev — Naloga izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata — Rok: takoj. 8. Zaradi številnih prošenj članov kolektiva za kratkoročna posojila začeti postopek za ustanovitev blagajne vzajemne pomoči, v katero naj bi vsak član kolektiva prispeval po 20 dinarjev mesečno — Naloga izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata — Rok: takoj. 9. Bolnikom, socialno šibkim druži-nam in klubu zdravljenih alkoholikov še naprej nuditi moralno pomoč in v okvirih zmogljivosti tudi finančno pomoč — Stalna naloga izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. 10. še naprej graditi sistem medsebojnega obveščanja članov delovne skupnosti z glasilom »Steklar« in drugače. Glasilo naj obravnava delovanje družbenopolitičnih skupnosti in krajevne skupnosti vsaj o najvažnejših vprašanjih in odločitvah — Stalna naloga izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata in delegacij. RAZMIŠLJANJE O SISTEMU DELITVE OSEBNIH DOHODKOV Kako deliti? V prejšnjih izdajah časopisa »Steklar« nas je dipl. oec. Franc Šrimpf seznanjal o delitvi dohodka ter z nekaterimi ekonomskimi pojmi in izrazi. Seznanili smo se s pojmi, kot so dohodek, materialni stroški poslovanja in amortizacija, zakonske obveznosti, pogodbene obveznosti, dohodek za delitev (osebni dohodki — skladi). Z zanimanjem sem pričakoval naslednje izdaje »Steklarja«, misleč, da bo v njih razčlenjen pojem »dohodek za delitev na osebne dohodke in sklade«, žal pa tega nisem zasledil. Čeprav je del dohodka, ki ga namenimo za osebne dohodke, odvisen od vseh predhodnih dejavnikov, o njem največ razpravljamo, ko delček tega spravljamo v svoje žepe. Kolikšen bo ta delček, je seveda najbolj odvisno od tega, kakšen je poslovni uspeh temeljne organizacije združenga dela, odvisno pa je tudi od tega, kakšna so merila za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke. V naši temeljni organizaciji združenega dela smo pred leti sprejeli dogoVor — pravilnik, da bomo sredstva za osebne dohodke delili po vrednotenju delovnih mest na podlagi točk. Ko določimo sredstva za osebne dohodke in potem ta sredstva delimo s skupnim številom točk, dobimo vrednost ene točke, če takšno vrednost točke pomnožimo s številom točk nekega oddelka, dobimo višino sredstev za osebne dohodke tega oddelka, če pa ugotovimo razmerje med točkami temeljne organizacije in točkami posameznih oddelkov, potem pa računamo z odstotki, kar je sicer popolnoma isto. Odstotek iz skupne mase sredstev osebnih dohodkov za posamezne oddelke je odvisen le od števila delavcev v tem oddelku in od bolniškega staleža nad 30 din (kar plača socialno zavarovanje). V oddelkih imamo cenike del — vrednotenje posameznih delovnih faz dela. če bi moral biti nek oddelek pri obračunu po ceniku udeležen pri delitvi sredstev za osebne dohodke z večjim deležem, tega ne more dobiti, ker se sredstva za osebne dohodke posameznih oddelkov določa le na podlagi razmerja med točkami oddelka in točkami temeljne organizacije, če so torej ceniki del previsoki, govorimo o minusu ali odtegljaju; če pa so ceniki prenizki, govorimo o plusu ali dodat- ku, to je tako imenovanem variabilnem delu! O nobenem drugem variabilnem delu ne moremo govoriti, če upoštevamo dejansko vrednost točke! Torej so ceniki del le za določanje osebnih dohodkov v oddelkih — med skupinami in posamezniki; seveda ob upoštevanju delovnega časa in posameznikove udeležbe v skupini in že določene mase osebnih dohodkov za oddelek! . Menim, da sem tako le dokaj grobo prikazal način delitve sredstev za osebne dohodke- Pričakujem, da bo nekdo v eni izmed naslednjih izdaj »Steklarja« prikazal ta način bolj strokovno in seveda popolno, saj to vsekakor zanima vse člane kolektiva. K pisanju tega sestavka me je spodbudila misel, da bi morali spremljati tudi poslovni uspeh posameznih, zaključnih proizvodnih celot, pri delitvi sredstev za osebne dohodke pa upoštevati kolektivno prizadevnost in posameznikovo prizadevnost na tehnološkem, organizacijskem in ekonomskem področju. Zato bi bilo treba del sredstev nameniti za kolektivno spodbudo, del za nagrajevanje kakovosti dela zaključenih proizvodnih celot, del za nagrajevanje kakovosti dela skupin delavcev ali posameznikov, preostali del sredstev pa bi bilo treba nameniti za plačevanje po ustvarjeni količini in uporabljenem času (po analitični oceni delovnih mest). S tem bi prav gotovo dosegli večjo zainteresiranost slehernega člana delovne skupnosti za bolj gospodarno obnašanje, za boljše in kvalitetnejše delo! Menim, da bi bilo prav tudi o tem razmišljati, saj1 smo prav sedaj pri sestavljanju analitične ocene delovnih mest, sistemizacije delovnih mest in pred izdelavo pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke! A. Z. IZPOSOJENA KARIKATURA IZ TEDNIKA »7 DNI« »če bo šlo še tako naprej, se bomo morali preseliti nižje...!?« S SESTANKA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZKS TOZD SLOV. BISTRICA Omahljivci izključeni Na enem izmed prvih letošnjih sestankov osnovne organizacije zveze komunistov v temeljni organizaciji združenega dela v Slovenski Bistrici, ki je bil 4. februarja, se je pokazala odločnost in stvarnost pri izvajanju sprejetih nalog in zadolžitev. O pomenu nedavne javne tribune, ka je -bila pred kratkim v Mariboru v okviru proslav ob 50. obletnici časopisa »Komunist«, je najprej spregovorila Ema Časar. Potem pa so v razpravi komunisti spregovorili o vlogi in pomenu delavcev, ki sprejemajo odgovorne funkcije v organih samoupravljanja in skladno s tem pripravili predlo- ge, kdo naj bi v tej mandatni dobi opravljal nadvse odgovorne vodilne funkcije. Osnovna organizacija bo posredovala svoje predloge tistim organom, ki bodo te dni volili svoje predstavnike. Na sestanku so komunisti razpravljali tudi o sprejemu novih članov v ZK. Od predlaganih petih članov kolektiva pa je osnovna organizacija potrdila kandidaturo le nekaterih. To zgovorno priča, da se komunisti dobro zavedajo vloge in mesta člana zveze komunistov v naši družbeni ureditvi in da bodo v svoje vrste sprejemali zares najboljše, in najprizadevnejše. Sprejemanje bo stalna naloga, potekalo pa bo načrtno in odgovorno. Odločni, da v svojih vrstah opravijo s člani, ki niso pripravljeni sprejemati in uresničevati načel ZKJ ter ustave, so sklenili postaviti v ospredje program kadrovske usmerjenosti. V uresničevanju svojih ciljev so odločni. To najbolje potrjuje izključitev štirih članov iz vrst zveze komunistov, ki so kazali neodgovoren odnos do ZK in ki so s svojim vedenjem krnili ugled osnovne organizacije ZKS- Tako se je izkazalo, da bodo komunisti iz Slovenske Bistrice z besedo in dejanjem uresničevali začrtano pot zveze komunistov! VIKTOR HORVAT RAZMIŠLJANJE PO NEKEM DOGODKU ... Zakaj podatki z napakami? Nemajhno burjo so povzročili podatki, ki smo jih imeli pred seboj proti koncu lanskega leta. Ocenjevali smo jih različno. Vsekakor so bili lepši, če so nas kazali v boljši luči, in obratno. S temi podatki so nam postregl iz tehničnega sektorja. Izdelali so jih na podlagi proizvodnih dosežkov, odstotkov odpadka in doseženih osebnih dohodkov. Ocenjujemo jih lahko z več zornih kotov. V prvi vrsti kaže opozoriti na temeljno napako. Podatki slonijo na prodajnih cenah. Iz njih ni razvidno, kdo je delal za to ali ono tržišče- Takšni podatki ne morejo služiti kot merilo za izdelavo določenih normativov. ZAKAJ NAPAKE V PODATKIH? Ne vem, če bom v zvezi s tem našel somišljenike, vendar je o tej zadevi vredno razmišljati. Sodim, da v nobenem primeru ne moremo ocenjevati posameznikovih dosežkov po prodajni ceni. V prvi vrsti bi bilo fcba pogledati, v kolikšni meri pripomore k takšni ali drugačni sliki tržišče. Ali je nekdo bolj zaslužen, če je delal za bolj ugodno tržišče, in drugi grešnik, ki je delal za manj ugodno tržišče? Me-nim, da ne eno in ne drugo, kajti svoje prste so vtaknile vmes tržne razmere. Le-te pa ne bi smele vplivati na posameznikov zaslužek ali na zaslužek skupine, kajti to je le zasluga ali greh — če sploh je? — nekoga, M se ukvarja s prodajo. Kaj bi na primer bilo, če bi za enako vloženo živo delo in za deset odstotkov razlike v ceni komurkoli izplačali osebni dohodek? Najbrž ne bi bilo pravično in v prid prizadevanjem za nagrajevanje po delu. Vsekakor nas zanimajo prodajne cene in lastna cena posameznega izdelka. Toda to je drugo vprašanje, o katerem bi kazalo spregovoriti ob drugi priložnosti. SO PRIKAZANI PODATKI BREZ VREDNOSTI? Kljub pomanjkljivostim, ki so v podatkih očitni, ne bi smeli reči, da so popolnoma neuporabni in da jih je treba uničiti. Naj bi služili predvsem za začetno točko, iz česar je šele treba izluščiti tisto pravo snov! Nekaj kazalcev namreč opozarja na slabosti, ki jih moramo odpraviti. Sem sodita odpadek pri posameznih skupinah in režijsko delo, ki je pogosto sporno. Z resnim pristopom in s stalnim delom na tem področju podatki lahko postanejo in morajo postati dobro orožje proti negativnim vplivom, ki se utegnejo vriniti v samo proizvodnjo- Normativi in podatki, če jih uporabimo na pravem mestu in ob pravem času, lah-ko veliko pomenijo v naših štabi-lizacijskih prizadevanjih. Posebno moramo biti pozorni na to, da bomo spremljali vsa delovna mesta in ne le nekatera. Močno se kaže potreba po iskanju podatkov, ki bodo celoviti in neizpodbitni. Samo takšni so namreč uporabni...! Navsezadnje pa sedanjih podatkov ne bi smeli šteti za nekakšno odkritje, ampak bolj za dokaz naše dosedanje lagodnosti in nenačrtno-sti pri delu. Sedanji poizkus, gledan s tega kota, zasluži zato vse priznanje in naj pomeni pozitivno prelomnico! jt SESTAVE ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA Predstavljamo vam Pred kratkim smo izvoliti številne organe delavskega samoupravljanja. čeprav smo jih volili vsi skupaj, nam sčasoma zbledi spomin, kdo je kdo v teh organih. Zaradi tega menimo, da je nemara prav, če vam predstavimo sestavo vseh teh organov in seveda njihove predsednike. Ker vsi organi še niso opravili konstituiranja, to je porazdelitve funkcij in zadolžitev, zaenkrat predstavljamo tele: DELAVSKI SVET TEMELJNE' ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ROGAŠKA SLATINA Rudi Jugovar, VKV sfeplopiha-lec — mojster — predsednik ter člani: Dragica Čoh, Rado Drenski, Anton Drofenik, Franc Gobec, Karl Holešek, Josip Horvat, Jože Hre-pevnik, Jože Humski, Anton Jošt, Boris Jugovar, Valant Klasič, Vlado Pale-Kosovec, Karl Koželj, Prane Kregar, Stjepan Kiklec, Erih Lešnik, Jože Majcenič, Rihard Melcer, Drago Mlinar, Rade Nikolič, Vojo Obadovič, Edo Petek II., Stanko Plavčak, Magda Prah, Cveto Sedmi-nek, Mato Sabljak, Brona Strašek, Jože Strašek in Prane Vukovič. ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA TOZD ROGAŠKA SLATINA Gvido Vertovšek, VKV kovinostrugar — predsednik ter člani: Milan Barič, Andjelko Bendelja, Jože Božiček, Andrej Dolšak, Albin Godec, Štefan Jubriša, Zoran Pešič in Stanko Venk. UPRAVNI ODBOR TOZD ROGAŠKA SLATINA Prane Firer, delovodja — predsednik ter člani: Vinko Anderlič, Jože Čoh III-, Doli Čujež, Ivan Her-ček, Prane Hrepevnik, Štefan Ko-res, Milorad Kračun in Jože šver-ko. Rudi Jugovar pri oblikovanju novega izdelka — foto Komerički. Franc Firer na svojem delovnem mestu, kakor ga je »ujel« na filmski trak naš sodelavec Komerički, INVALIDSKO UPOKOJENEMU SODELAVCU BI MORALI POMAGATI! Franc Jančič v težavah Bodil se je v Čači vasi. Pri nas se je zaposlil na delovnem mestu odiiašalca in to v dvajsetem letu starosti, že po poldrugem letu vestnega dela je postal krogljičar. Vse do leta 1965, ko je prvič začutil napad zahrbtne bolezni, je marljivo opravljal svoje delo. Tih in skromen, kakor se je bil naučil v družini, kjer je bilo sedem otrok, je bil Franc tudi na delovnem mestu. Vzljubil je delavno mesto in sodelavce. Spričo tega zanj, čeprav je bila precej dolga, pot v tovarno ni predstavljala nobenih težav. Kljub vremenskim težavam neupravičenih . izostankov ni poznal. Posledice bolezni, ki je Franca napadla 1965. leta, so bile vse bolj vidne. Po občasnih bolezenskih dopustih se je znova vračal med svoje sodelavce. Upal je, da mu bo bolezen le prizanesla in da se bo za vselej vrnil na svoje delovno mesto in napredoval v stroki. Oktobra 1973. leta pa se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in je znova moral v bolnišnico. To je zanj pomenilo slovo od steklarske pipe in (delovnih tovarišev, saj je bil, čeprav težkega srca, po odločitvi in- validske komisije 15. januarja letos invalidsko upokojen. Bolezen in invalidska upokojitev sta Franca udarili že z denarnimi težavami. Lahko si predstavljamo, kaj predstavlja za bolnika, ki bi moral imeti strogo dieto, ki ima dva šoloobvezna otroka in katerega žena zaradi njegove bolezni ni zaposlena, pokojnina 1.390 dinarjev!? Francetova velika želja, da bi vsaj malo popravil že 300 let staro hišo, bo spričo finančnih težav ostala neuresničena. Skrbi, kaj se lahko še pripeti v tako stari in dotrajani hiši, bodo iz dneva v dan večje. Dodatna težava našega sodelavca je še to, da na hribu, kjer ima hišo, ni pitne vode, ki je eden med osnovnimi pogoji za življenje. Težaven položaj, v katerem se je znašel naš Franc, nas sili razmišljati, ali mu ne bi morali s svojo pomočjo, socialnim varstvom in zdravstveno službo na nek način olajšati težaven položaj. Upamo, da tako tudi bo!? C. N. IN MEMORIAM Antona Šošterja ni več! Komaj smo pričeli šteti dneve letošnjega leta, že nas je presenetila, žalostna novica, da nam je kruta usoda iztrgala iz naših vrst še enega sodelavca. Komaj 51 let star nas je zapustil Anton šošter, poln še neuresničenih načrtov in delovnega poleta. Umrl je nenavadne smrti, ko je 30. januarja popoldne ob cesti proti Črešnjevcu popravljal svoj moped. Pri tem popravilu si je Anton posvetil z vžigalico. Usodno je bilo to, da se je z njo preveč približal mopedu, pa se je vžgal bencin. Pokojnik si je snel površnik in hotel pogasiti ogenj. Ker to ni pomagalo, je odvrgel in stekel na drugo stran ceste v obcestni jarek. Zdravniki so ugotovili, da je Antona tam zadela kap. Pred desetimi leti se je Anton šošter zaposlil v naši delovni organizaciji kot zavijalec stekla, kjer pa je delal le kratek čas. Vratarsko službo je opravljal vse do usodnega 30. januarja, ko bi zvečer moral nastopiti službo. Stežka smo se sprijaznili s tem, da je novica o nenavadni smrti našega sodelavca vendarle resnica. Potrti se moramo pomiriti, da ga ne bomo več videvali v naši sredi. S sočustvovanjem z njegovo družino smo z bolečino v srcu pospremili pokojnega tovariša na pokopališče v Laporju. Vsem nam bo ostal Anton šošter v trajnem spominu kot dober sodelavec in prijatelj. VIKTOR HORVAT DELO PROSTOVOLJNIH GASILCEV V SLOV.BISTRIC1 Drugi v občini Kadrovske zanimivosti Prišli — v TOZD Rogaška Slatina: Drago Čebular, Zvonko Čoh. in Miran Kobale — vsi na delovna mesta »odnašalec«. — v TOZD Slovenska Bistrica: Ivan Brdnik, Franc Borko in Marjan Piširin — vsi na delovna mesta »stiskalec — odnašalec«. — v Steklarsko šolo: Anton Kovačič in Branko Polajžer — oba na delovno mesto »odnašalec«. Vsem novim sodelavcem želimo veliko delovnih uspehov in zadovoljstva v naši sredi! Odšli — iz TOZD Rogaška Slatina: Božidar Gobec, odnašalec — odpoved, Ema Bastašič, steklobru-silka — odpoved, Franc Gobec, krogljičar — odpoved, Vinko Gaberšček, odnašalec —« odpoved, Anton Sovine .odnašalec — odpoved in Jože Verdenik, krogljičar — zapustil delovno organizacijo. — iz TOZD Slovenska Bistrica: Viktor Košir, krogljičar II, Branko Verbek, stiskalec-odna-šalec, Jože Motaln, steklobrusi-lec, Jožica Ratuznik, rezanje stekla, Albin Dovnik, rezanje stekla I. — iz Steklarske šole: Stanko Jančič — odpoved in Anton Kru-šič — odpoved. Sklenili zakonsko zvezo Mira Kamenščak, steklobrusil-ka v Steklarski šoli — poročena Čretnik. Veliko sreče na novi življenjski poti! Rojstva Davor Kovač — sin Marjane, Dušan Pongračič — sin Josipa, Datejka Zobec — hči Jožeta, Elvira Diki — hči Ivanke in Hinko Mikša — sta Hinka. ' Novorojenčkom želimo obilo zdravja! Umrli Karl Kamplet in Anton šošter. Svojcem izkreno globoko sožalje! Zadnjega januarja so se na svojem 19. občnem zboru sešli člani prostovoljnega gasilskega društva v Slovenski Bistrici. Z zadovoljstvom so pozdravili predstavnike občinske gasilske zveze, gasilskega društva iz Slovenske Bistrice, prostovoljnega gasilskega društva iz Rogaške Slatine in predstavnike organov samoupravljanja in družbenopolitič-nih organizacij temeljne organizacije združenega dela iz Slovenske Bistrice. V odsotnosti predsednika društva je poročal o enoletnem delu gasilcev poveljnik društva Oto Zafošnik. V LETU 1975 USPEHI NISO IZOSTALI... V preteklem letu je naše prostovoljno gasilsko društvo zabeležilo lepe uspehe. Uredili so si prostore za orodjarno ta garažo, ki sta bila glavni oviri v nadaljnjem razvoju protipožarne varnosti. Za ureditev teh prostorov so gasilci opravili kakšnih 100 prostovoljnih delovnih ur. Naši gasilci so sedaj bolje opremljeni, saj imajo novo opremo za gašenje ta za zaščito gasilcev. V preteklem letu so gasilci pomagali pogasiti požar v podjetju LIP v Slovenski Bistrici in še nekaj manjših požarov. Pa tudi na tek- movalnem področju so člani našega prostovoljnega društva dosegli zavidanja vredne rezultate, saj so med industrijskimi društvi zasedli drugo mesto, v skupni uvrstitvi vseh društev pa so zasedli tretje mesto! BOGAT AKCIJSKI NAČRT Na podlagi dosedanjih uspehov ta novih nalog, ki jih gasilcem nalagata občinska gasilska zveza in gasilska organizacija nasploh, so na občnem zboru sprejeli akcijski načrt za prihodnje obdobje. Med.najpomembnejše naloge šteje sprejem novih članov v svoje vrste in njihovo izobraževanje, želijo si predvsem pridobiti čim več mladih, tako da bi imeli še eno desetino mladih gasilcev. Veliko^ pozornost bodo posvetili opremljenosti društva, njegovi usposobljenosti tako na tekmovalnem kakor tudi na vseh drugih področjih udejstvovanja gasilcev- V aprilu bodo mladi gasilci opravili izpite. V maju se bodo udeležili tekmovanja v počastitev kongresa gasilcev. Udeleževali se bodo vseh akcij, ki jih bodo prirejali v občini Slovenska Bistrica in v sosednjih občinah, še naprej bodo navezovali tesnejše stike z gasilci temeljne organizacije združenega dela iz Rogaške Slatine, tovarno IMPOL in mestnega prostovoljnega gasilskega društva. člani prostovoljnega gasilskega društva v Slovenski Bistrici na občnem zboru — joto Horvat. Za nemoteno uresničevanje zastavljenih nalog so na občnem zboru izvolili devetčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor društva ter tričlansko disciplinsko komisijo. Potrdili so tudi statut, katerega predlog so predhodno obširneje obravnavali. Za dosežene uspehe v gasilskih vrstah je Franc Rebernak prejel po- sebno priznanje za svojo desetletno dejavnost v društvu, sedmim novim članom pa so izročili članske izkaznice društva. VIKTOR HORVAT ŠAHISTl NA DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Našim prvo mesto V nedeljo, 8. februarja, so šahisti občine Šmarje pri Jelšah oznanili pričetek delavskih športnih iger. Ce je mogoče soditi po udeležbi 11 moških in 3 ženskih moštev, potem se nam letos obeta dobra udeležba. Neprijetno presenečenje pa so pripravili šahisti steklarske šole in zdravilišča, saj se tekmovanja sploh niso udeležili. Našo temeljno organizacijo so zastopala kar štiri moštva in sicer I. in II. moštvo, brusilci iz Kozjega in žensko moštvo. To je še en dokaz,4 da je pri nas zanimanje za kraljevsko igro. Odveč je omenjati, da smo vajeni na podobnih tekmovanjih prvih mest naših šahistov. Tudi tokrat niso izneverili naših pričakovanj, saj so zanesljivo osvojili prvo mesto in nam prinesli največje število možnih točk. čeprav je nastopilo v okrnjeni postavi, nas je prijetno presenetilo žensko moštvo, ki je osvojilo v svoji konkurenci drugo mesto. Zastopali sta nas Marjana Krofi in Marija Perkovič, že nekaj let na šahovskih tekmovanjih odigrajo še turnir posameznikov. Tudi letos je bilo tako. Zaradi prevelikega števila prijavljencev, saj jih je bilo 20, so prvaka dobili po ne ravno priljubljenem sistemu. Zmenili so se za izločilni sistem. Zmagovalec v našem domačem tek- movanju Tišma je tudi med šahisti iz občine osvojil prvo mesto, ko je po naključju žreba izločil kar tri naše predstavnike, v finalnem srečanju pa je premagal Goručana. V moštvenem delu tekmovanja je bil najbolj uspešen naš najboljši ša-hist Maks Djurkovič, saj je zbral na prvi deski 9,5 točke od 10 možnih, Tišma je zbral 9 točk, Goručan 8, Aleksič pa 5,5. Člani drugega moštva so osvojili naslednje število točk: Osen jak 4,5, Pešič 6,5, Trun-kelj 7,6, čanaki 2,5 (manj nastopov) in Grkovski 1,5 (manj nastopov). Za konec še turnirska tabela! Moštvo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n Točk Mesto 1. Občina S 0 1 4 3 3,5 2,5. 2 2 2 4 20 4. 2. Steklarna I 4 4 4 2,5 4 2 3,5 2 2 4 32 1. 3. Dom — biro 3 0 S 3 2 2 2 2 1 1 2 18 8. 4. Brusilnica Kozje 0 0 1 g 1 1,5 0 3 3 1 4 14,5 9. 5. Jelša 1 1A 2 3 1 1,5 2,5 1,5 2 4 20 6. 6. KORS 0,5 0 S 2,5 3 ■ 2 3 0,5 2,5 3 19 7. 7. Prosveta 1A 2 2 4 2,5 a B 4 4 2 . 4 28 2. 8. Metka (Kozje) 2 0,5 1 1 1,5 l 0 0,5 i 1,5 i 11 10. 9. Steklarna II 2 > 3 1 2,5 3,5 0 3,5 ! o 5,5 J 22,5 5. 10. Splošno gradbeno podjetje 2 2 3 3 a 1,5 2 3 2,5 || 4 25 3.' lil. Obrtno komunalno podjetje 0 0 2 0 0 1 0 2,5 0,5 r j m e 11. ZA ZABAVO IN RAZVEDRILO Med reševalci nagradne križanke št. 25 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer takole: 1. nagrada 70 dinarjev 2. nagrada 50 dinarjev 3. nagrada 30 dinarjev Rešitev križanke pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Tržišče, ali pa jo vrzite v nabiralnik pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele do 15. marca 1976! Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 25 — Prijetno razvedrilo in srečo pri žrebanju! Za nagradno križanko št. 24 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado Slavici Boršič 2. nagrado Mariji Pelko 3. nagrado Jožici Galun. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 25: smolika, tavoleta, atene, aretiranec, top, lisica, oskar, ah, aci, temota, gumb amo, orat, maier, kontrola, inštalater, lik, tasilo. aci, asa. STARI IN MLADI »Mir, za danes smo že dovolj videli ...!« — karikatura Milan Maver. steklar. UMAK- NITEV, prepu- stitev STOLNA ŠKOFOV- SKA CERKEV GLAVNO Mesto JORDA- NIJE povrt- nina URADNI SP/S AVTO OZNAKA HOLAN- DIJE JEDER- SKA ELEK- TRARNA VGLASB/ ZA POLTON„ ZN/ZA N/ SESTAVIL A. KUBALE Ul! PREBI- VALEC Keke VEZNIK NEK- DANJI ROD VOJSKE POL DRAGULJ opravilo a/a NJIVI " « TATIN- SKA PTICA DVOR JAR SICILSKEGA TIRANA DIONIZA POMLAD. CVETLICA DELAVEC V PIVOVAR- zač er e k b/RKE italjar- SKO /ME ZA MESTO P/RAR MESTO V BAČKI OB Donavi SKALNA STENA KRAD- LJ/VKA . POLT ELEMB17 ZA ZfOARJE, ZIDAK ZELENKAST OKSID JOVO O&lEKA KATOL -DUHOVMKA STRITAR PREDLOG t/panje, /ŠKARJE PRIPOVED. PesN/K PLOS- KOVNA MERA ČLOVEK, K/ PREPARIRA ŽIVALI OSEBNI ZAIMEK PEVEC Pestner. steklar občno /ME v SLOVNICI SREMSKA MITROVIČA OSJE gnezdo KNJIGA S SLIKAMI navihan- ka ZANIČLJIVO IME ZA LAKA Lepa BARVNA SILICIJ- PUDN/RA Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 • Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2.000 izvodov • Tiska ČGP Delo Ljubljana.