poštnina plačana v gotovini Leto XXI. Posamezna Stcv. 0!n Št. S. Upravmštvo »Domovine v Ltubljanl — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/II, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletn# 12 din. polletno 24 ain, celoletno 48 din. Amerika letno I dni«. Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani H 10.71*. Kakšno je stanje kmetijstva v dravski banovini Iz poslovnega poročila kmetijskega oddelka Urejena je bila državna konjarna na Po-novičah, ki je v preteklem letu vedno bolj prevzemala pospeševanje konjereje v Sloveniji. Živinoreja Največja pažnja se je posvečala živinorejskim selekcijskim društvom, ki med drugim izvajajo plemensko odbiro in vodijo o tem rodovniško knjigo. Po stanju od 1. januarja 1 1937. je delovalo 142 društev, ki so imela vpisanih 6546 krav; od teh je bilo pod mlečno kontrolo 5076. Članov selekcijskih društev je bilo po stanju od 1. januarja leta 1937. 5769. Vsa ta društva so združena po pasmah v šest poslovnih zvez. Banovinska denarna sredstva v minilem letu niso zadoščala. Zato so morali sreski kmetijski odbori pretežni del denarja porabiti za živinorejo, ker bi sicer zastalo vse delo in bi bil uničen sad večletnega dela. Za izboljšanje svinjereje je bilo razdeljenih po znižani ceni 180 plemenskih merjascev iz priznanih rejskih središč. Za osvežitev krvi domačih svinj je bilo nabavljenih v Avstriji sedem plemenskih živali. Tudi tu so delo banske uprave znatno podpirali sreski kmetijski odbori. Na vsakoletno premiranje konj, ki je bilo v vseh konjerejskih središčih, je bilo prignanih okrog 700 živali. Jeseni sta bila nabavljena dva toplokrvna žrebca v dunavski banovini. doma so se pa odkupili vsi boljši žrebci, ki so bili ponudeni v nakup. Septembra je bila velika razstava konj v Beogradu, ki se jo je udeležila tudi dravska banovina. Vinarstvo Zaradi še vedno trajajoče vinarske stie>». ki se v doglednem času ne bo zmanjšala, je bila osnovna misel pospeševanja vinarstva, da se vinogradi v manj primernih legah opuste in uporabijo za druge kulture, vinarstvo v pravih vinorodnih legah pa se podpira z vsemi sredstvi,"ki so na razolago. Nadalje je bansika urava podpirala vinogradnike v borbi proti boleznim in škodljivcem, v prvi vrsti proti peronospori. V svrho Iz poslovnega poročila kmetijskega oddelka. Na zasedanju dravskega banovinskega sveta, ki je razpravljal o novem proračunu dravske banovine, je podal ob razpravi o kmetijstvu poslovno poročilo načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Pod-gornik. Iz poročila povzemamo nekaj podatkov: * Hude gospodarske razmere se v preteklem letu še niso v celoti izboljšale Uredbi o zaščiti kmetov in o likvidaciji kmečkih dolgov sta sicer pomagali, vendar se pri nas še ne pozna blagodejni učinek teh uredb v polni meri, ker je še prevladovala nemožnost, da bi denarni zavodi lahko poljubno izplačevali vloge. Proračunska sredstva za pospeševanje kmetijstva so bila tudi v preteklem letu sorazmerno zelo nizka in zato tudi v tem letu ni bilo mogoče zasnovati in denarno podpreti delovanja za napredek kmetijstva v večjem obsegu. Pospeševanje kmetijstva se je zato tudi v preteklem letu mrr°lo v glavnem omejiti na dela. ki jih ie bilo mogoče izvesti s sodelovanjem kmeta in njegovih stanovskih in strokovnih društev z majhnimi denarnimi otroški. Kmetijski pouk Poročevalec je navedel, da se je kmetijski pouk vršil s strokovnimi predavanji in tečaji, s poukom na kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah, v potovalnih kmetijsko-gospodinjskih tččajih in v strokovnih kmetijskih šolah. Za večjo strokovno izobrazbo in večjo stanovsko zavest je uvedel kmetijski oddelek strokovna predavanja po radiu, ki so bila vsako nedeljo, ' Za dvig kmetijsko-igospodinjske izobrazbe skrbita banovinski kmetijsko-gospodinjski šoli na Mali Loki in v Šveeini. Poleg teh dveh skrbi za izbrazbo kmečkega ženstva še sedem zasebnih kmetijsko-gospodinjskih' šol. Na novo je bila odprta kmetijsko-g .spodinj-Ska šola pri uršulinkah v Škofji Loki. Zasebne šole je končalo 136 gojenk. Število garnitur banovinskih kmetijsko-gospodinjski!* tečajev se je povečalo na devet. Kljub raz-merno velikemu številu kmetijsko-gospodinj-skih šol ni bilo mogoče zadostiti vsem zahtevam in deiansiki potrebi. V celoti je bilo 26trimesečnih tečajev, ki jih je obiskalo 5000 kmečkih deklet. Kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole so Se v minilem šolskem letu smotrno širile predvsem v obmejnih krajih, in sicer v Prekmurju in v Dravski dolini. Za delo v nadaljevalnih šolah se je uči-teljstvo pripravilo v posebnih tečajih. V preteklem proračunskem letu sta bila dva taka tečaja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Oba tečaja je obiskovalo 69 učiteljev. Kmetijska šola v Poljčah pri Lescah je bila spopolnjena z nakupom posestva na Bledu. Izvršene so priprave za ureditev zavoda (internata) in gospodarskih zgradb te šole. Državna kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je dograjena in bo kmalu začela delo v lastnem poslopju. uspešne obrambe proti peronosori se je ustanovilo sedem protiperonoeporičnih postaj, ki imajo nalogo določati in javljati pravi čas škropljenja vinogradov. Kmetijske zbornice Naposled je tudi kmečki stan po mnogih letih prizadevanj dobil svoje zakonito zastopstvo v kmetijskih zbornicah. Med tem ko drugi stanovi že davno imajo svoje zbornice, jih ni imel kmečki stan, dasi je najštevilnejši med stanovi v naši državi. Zdaj bo mogel tudi kmečki stan po svoji zbornici v važnih kmetijsko-gospodarskih, stanovskih in splošnih gospodarskih vprašanjih povedati svojo tehtno besedo in ščititi ter zahtevati svoje pravice. Kaj se misli letos storiti Kakor v tem proračunskem letu bo banssa uprava, kakor je dalje izvajal poročevalec, tudi v bodočem proračunskem letu posvečala posebno pažnjo izpopolnitvi kmetijskega šolstva. Saj je za gospodarski in kulturni napredek kmečkega stanu predvsem važna temeljita izobrazba. Ze januarja so bili na novi kmetijski šoli v Rakičanu prvi tečaji. V novem proračunskem letu se bo tudi nadaljevalo urejevanje kmetijske šole v Poljčah. Banovina bo morala v letu 1939. v sklada z mednarodnimi pogodbami oddati lastniku posestvo banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah. Zato pa bo ustanovila za strokovno vzgojo viničarjev in malih vinogradnikov nove banovinske trsnice. Te bodo pripomogle z oddajanjem debrega trsnega materiala k pravilni obnovi vinogradov. Kot prva teh ustanov bo trsnica pri Sv. Barbari v Halozah Mleko je v mnogih krajih danes med glavnimi viri kmetovih dohodkov. V preteklem proračunskem letu je bil izdelan načrt za preosnovo mlekarstva v Sloveniji. Ta načrt, ki določa zgradbo velikih mlekarn za večje gospodarske okoliše, se bo začel izvajati v prihodnjem proračunskem letu. Kakor je za vnovčevanje mleka pravilna rešitev le v velikih zadružnih mlekarnah, je pravilna in najbrž edina rešitev vnovčevan a vina v velikih zadružnih vinskih kleteh. Tekoče proračunsko leto je dalo tako veliko zadružno klet za 50 vagonov vina v Ormožu, v prihodnjem proračunskem letu se bo skušala doseči ustanovitev še nadaljnje zadružne kleti. Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani je sestavila pregled o gibanju vlog pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v letu 1937. Ker obresti za leto 1937 po večini še niso pripisane, so upoštevane zaradi primerjave številke za leti 1936. in 1937. brez obresti. Vloge na knjižice so narasle za 9.8 milijona na 603,021.843 in vloge v tekočem računu so padle za 4,2 milijona na 1.005,391 520, med tem ko so znašale 31. decembra 1. 1936. 999,014.440 dinarjev. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri petih in v tekočem računu pri 13, a število obojih vlagateljev pri petih hranilni- cah. Vlagateljev na knjižice je bilo 129.112 in v tekočem računu 6394. skupaj 135 506; Stanje vlog pri posameznih hranilnicah je bilo v milijonih dinarjev: Luibljana (mestna) 364.2, Liubljana (banovinska) 169,9. Maribor (b ) 88 4, Maribor (m.) 83,4. Kranj (m), 40.9, Celje (m) 30.9, Novo mesto (m), 28 8, Rad. (m.) 23, Vrhnika (občfn ) 18 9 Slcvmgra-dec (okr.) 17.2, Kamnik (m) 13.9. Kočevje (m.) 13. LiubMana (Hranilnica kmečkih občin) 12.8. Krško 'obč.) 114. Ptuj (m.) Ji 4, Brežice (m) 9 7, Črnomelj (m.) 8 3, Slov. Bistrica (ok.) 8 3. Škof j a Loka (m.l 7.4, Sv, Lenart (okr.) fi 6, Gornja Radgona (rb\) 5.3, Marenberg (obč.) 5, Konjice (okr.) 4,7, Or- m< ž (m.) 4,7, Ljutomer (m.) 4,7. Murska Soboti (obč.) 4,2, Kozje (obč.) 3,3, Kostanjevi-«a (obč.) 2,4, Rogatec (okr.) 2,4. Nove vloge pri zaščitenih (15) hranilnicah 60 znašale 31. decembra lani 205.3 milijona dinarjev, to je 41.6°/o vseh vlog pri teh hranilnicah, ki znašajo sicer 493.4 milijona. Tu so upoštevane dejansko nove vloge, nadalje pa tudi oproščeni obroki, oproščene t---- vloge in oproščene obresti, ki se smatrajo za nove vloge in so vedno razpoložljivi. Pri petih hranilnicah so proste vse vloge v znesku 334,6 milijona. Nove vloge so v stalnem porastu in so dokaz vračajočega se zaupanja. Seveda so nove vloge razdeljene zelo neenakomerno na posamezne hranilnice. Cim prej je posamezna hranilnica oprostila vsaj del vlog, tem več novih vlog izkazuje. Debela polovica naših Ima do 5 ha zemljišča Ob splošnem ljudskem štetju leta 1931. je bilo izvedeno posebej tudi štetje kmetijskih gosi odarstev po velikosti, lastništvu in rabi Jtemlje za posamezne kmetijske rastline kakor tudi po stanju živine. Ža te podatke je vlača!o v vsej državi veliko zanimanje, ker »ann šele ti omogočajo globlje poglede v go-spoi arsko sestavo najmočnejšega stanu v državi kmeta. V Avstriji je bilo tako štetje kmt -ijskih obratov izvedeno leta 1902 na slo<-venskem ozemlju in v Dalmaciji. Teh podatkov. približno preračunanih na sedanje ozemlje, so se morali posluževati vsi naši pisci o kme ijskih in drugih gospodarskih vprašanjih. ■ V najnovejšem statističnem letopisu so ob-javlj ini zaenkrat skupni podatki za vso države in po banovinah, med tem ko podrobni podatki po srezih še niso objavljeni —najbrž *ato ne, ker so meje srezov in občin bile od leta 1931. večkrat izpremenjene. Skupno število kmetijskih obratov je bilo ocen eno po zadnjem avstrijskem štetju za Jugoslovenski del Kranjske in Štajerske na 144.6^8, sedanja statistika pa izkazuje 154.628 kmetij za našo banovino, kar kaže, da se pocestne razmere dejansko niso znatno izpre-menile, kar se tiče samo števila posestev. Sicer pa podajamo najprej podatke o številu in velikosti kmečkih posestev v naši dravski banovini po skupinah, ki jih navajajo naši uradni podatki: Velikost Število Skupna Sr hektarih posestev površina v ha 0.01—0.5 18.234 4.422 0.5—1 13.208 9.842 1—2 19.695 29.173 ?.—5 37.655 125.809 5—10 28 832 207 704 10—20 24:470 344.021 20—50 10.785 306.579 50—100 1.264 82.427 100—200 299 40.173 200—500 31 38.828 nad 500 55 89.658 skupno 154.628 1,278.638 Iz teh podatkov je razvidno, da je največje število kmetijskih obratov v skupini, ki ima od 2 do 5 ha posesti, toda največja je skupna površina obratov, ki imajo po 1 0 do 20 ha posestne površine. Iz statistike tudi vidimo, da prevladujejo srednji in majhni'obrati v našem kmetijstvu. To nam lepo kažejo podatki v odstotkih Velikost Število Površina v hektarih posestev v v *'o 0.01—0.5 11.8 0.4 0.5—1 8.5 0.8 1—2 12.7 2,3 2—5 24.4 9.8 5—10 13.7 16 2 10-20 15.8 26.9 20—50 7.0 24.0 50—100 0.8 6.5 100—200 0.2 3.1 200—500 o:i 3.0 nad 500 0.0 7.0 skupno 100.0 100.0 V Sloveniji je še več majhnih kmetij kakor v drugih pokrajinah države. Če vzamemo, da so do 5 ha male kmetije, jih imamo v Sloveniju po štetju 57.40/n, v vsej dr?avj pa 67.80/o. Po površini ie malih kmetij v Sloveniji 13.3%. Toda velika je razlika med rodovitnostjo zemlje pri nas in drugod V ravnini pomeni kmetija več kakor v sioiskih kraiih. kjer ie le malo orne zernlie Od vso oovrSine kmetijske pojesti pri nas odpade na orno zemljo le 290.329 hektarov, to je 22.7"A) vse površine. V vsej državi pa je od 10 645 880 ha kmetijske posesti orne zemlje 5,701.817 ha ali 53.5°/o. Gozdovi sestavljajo v vsej državi samo 14.8°/o vse površine kmetijskih obratov, v Sloveniji pa 41.58/« vse površine kmetijskih posestev. Zaradi tega sami podatki brez razdelitve po površini še n3 dajejo prave slike o posestnem razmerju, ker je treba pri nas posebej upoštevati go/dno posest. Skupno imajo kmetijski obrati v naši banovini 1,278.633 ha površine, ki se razdeli takole: na orno zemljo 290.239, vrtove 14.837, travnike 232.392, pašnike 134.966. vinograde 24.298, sadovnjake 20.357, gozdove 530 644, ribniki in podobno 2.588 in na nerodovitno zemljo 28.408 ha Iz podrobnega pregleda je razvidno, da imajo največ gozdov posestniki od 10 do 20 ha (127.988 ha) in posestniki od 20 do 50 ha (136.098 ha), to je nad polovica gozdne posesti v Sloveniji. Od vseh kmetijskih obratov v Sloveniji (154.628) je bilo v rokah kmetov 121 "51: v rokah ljudi iz drugih poklicteV pa 32.877.. Ti podatki so kakor rečeno iz 1 1931. Od takrat se gotovo še niso znatneie spremenili, tako da nam lahko še v polni meri služijo. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled SIROVE KOŽE. V Krškem se prodajajo sirove kože: goveje po 10 do 11, telečje pa po 12 do 14 Din za kg. MED. Čisti med se prodaja po 15 do 20 dinarjev za kg JABOLKA. Na debelo se plačujejo jabolka v Krškem po 200 do 400 dinarjev za 100 kg. GOVED IN SVINJE. Na sejmu v Krškem so se trgovali za kg žive teže: ■ voli I. po; 5.50 do 6, voli II. po 5 do 5,50, voli III. po 4.50 do 5, telice I po 4.50 do 5.50, telice II. po 4. do 4.50. telice III. po 3 do 4, krave I. po 4.50 do 5, krave II po 3.50 do 4.50, krave III. po 2.50 do 3.50. teleta I. po 5.50 do 6.50, teleta II. po 4 50 do 5 50, prašiči špeharji pa 8 do 9, prašiči pršutarji po 6.50 do 7.50 di--narjev. Goveje meso I je bilo po 12, II. po 10. svinjska mast po 18 dinarjev za kg. PAVEL 16 HRIBAR: PLAZ USODE ' Župnik pozna takšne obupajoče ljudi in ve, da kaj radi zapadejo popolni brezbrižnosti, iz katere se rodi divji obup. Ve pa tudi, da je iz tega en sam izhod: Treba je dati lem ubogim ljudem smisla in smotra, iz katerega pričnejo zidati novo življenje. Zato vzklikne župnik, da bi molčečneža Jtdramil. z vso resnobo: »Nobenega smisla več? Ti moram pa že »eči: Prav od tebe nisem nikoli pričakoval kakšne besede. Devetak!« Ker ve, kje mora pograbiti, ne premišlja dolgo: »Nisem še čul do danes, da bi bil kedaj kakšen Devetak zapustil svoje lastne ljudi v najhujših tegobah, kakor nameravaš ti to etoriti« Kmet pogleda in se zdrami iz svoje .tope zamišljenosti: »Kdo pa vendar govori o tem, gospod?« Vesel, da je Devetak sploh odgovoril, nadaljuje župnik: »Kaj nisi pravkar rekel, da je zdaj vse brez pomena? Pri tem pa si pozabil, da sedita in čakata tebe pri Herletu v bridki stiski tista, ki te je rodila, in še ena. ki si jo Todil. Tvoja dolžnost je, tako pravim, da akrbiš zanju, kakor pač in kolikor moreš, Devetak!« »Strahopetec nisem in vem, kaj je moja dolžnost do matere in do otrok!« se skorasti Devetak Ta odgovor ie že pogumnejši. Toda »pet se zbudi ono drugo, ki mu jemlje ves pogum: »Samo hiša, gospod, naša hiša!« Njegov glas je ves zlomljen v tegobi teh misli. Župnik pa ne popusti v svojem naskoku: »Zares, strahotna usoda je zadela hišo! Toda kdo ve, če ni v tej nesreči le nekaj dobrega. Samo mi tega ne vidimo, ker je skrito našim očem!« pravi in stegne svojo roko proti Devetaku, kakor da bi ga moral spet podpreti. Prav hudega se nadeja, zato mora Devetaka skrbno na to pripraviti: »Toda postavimo, da bi bila hiša res preč, pa bi ti vendar ostala še dolžnost do tvojih! ... Mrtva reč je hiša!« takoj zaokrene župnik pogovor na praktične stvari in skuša najti tukaj tolažbo za Devetaka. »Sicer pa sam veš, da bi tudi potlej ne bil med siromaki!... Saj imaš še hosto. polje in travnike! Živino in opravo so ti spravili na varno, pa tudi brez denarja nisi! Bo pač treba znova začeti, saj to je smisel življenja na tem svetu!« Devetak prikima, saj mora dati župniku prav. Ko pa dospejo dol do njegovega doma in vidi v svitu smolenic podrtijo namesto ponosnega doma, tedajci krikne iz njega vsa zadržana bolečina da otrpne možem kri v žilah! Kakor pijan se opoteka Devetak. Župnik stoji poleg njega in ga drži s svojimi rokami, pa mu ne ve ničesar drugega povedati v tolažbo kakor: »No, Devetak!« Prav tiho izgovarja to, da ostane v teh besedah še zmerom mehko sočutje. Gornje niive pod mladim gozdom, ki ga je kar odbrilo, so vse zasute z gruščem. Sa- dovnjak ie odneslo; le tu in tam se še vidi med kamenjem in blatom ftekaj zlomljenih vej. Nikjer ni ogromnega skednja, kamor so spravili krmo. Tudi od hleva ni ostalo nič. In ponosen Devetakov dom? Strahoten plaz je najbrž pogodil zadnjo steno, potem pa je vse drugo povaljal kakor ogromen valjar. Samo dva, trije trami štrlijo pokoneu kakor vislice. Ko dospejo v vas po prečni bHžnici, spremi župnik Devetaka prav do Herleta: »Najboljše je. da si pri svojih ljudeh!« pravi s pametno preudarnostjo: »Gotovo so že v strahu in skrbeh za tebe Posebno materi jnoraš biti v oporo in tolažbo! No. pa saj ni. da bi ti prav jaz moral to povedati, Devetak!« Kakor že prej tako vcepi tudi zdaj župnik dolžnost v razburkane misli svojega spremljevalca. Ravna se po modri izkušnji svojih visokih let Ko se odprejo vrata pri Herletu, se župnik poslovi uverjen, da je boljše tako, da pusti Devetaka samega s svojci. Kolikor pozna Devetakovo mater, bo ts pač Loizu bolj v oporo kakor on njej. To ga bo tudi počasi snet vzravna^. Ves premočen se napoti župnik proti domu. toda zavest, da je tudi Jeraja in Habjana oplazil plaz, ga žene nazaj pod hrib. Prav oddahne si, ko vidi. da je strahoten plaz sicer uničil Devetakovino, toda njene razvaline so porinile plaz bolj na desno, da ni zgr-mel na sredo vasi Polom Devetakovine je rešil Solčavo pred plazom. Prav brez škode sicer tudi nista odletela Habjan in Jeraj; polja in travnike jima je plaz močno zasul. Tudi gospodarska poslopja jima je bolj ali manj poškodoval, toda stojijo pa še. Treba Sejmi I 1. marca: Krka. Nova vas na Blokah, Konjice, Planina pri Sevnici; 5. marca. Gornji Tuhinj, Koprivnica. Vransko, Velenje, Oplotnica; 4. marca; Petrovče; 6. marca- Boštanj, Vuzenica; 6. marca: Sv. Peter pod Sv. gora^.. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 22. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 24 01 do 24.16 Din; 1 nemško marko za 17 34 do 17 46 Din; 1 ameriški dolar za 42 59 do 42 95 Din; 1 angleški funt za 214 91 do 216 97 Din; 100 francoskih frankov za 140.66 do 142.10 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 150.83 do 151.93 dinarjev; 100 italijanskih lir za 225.05 do 228 13 Din Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 454 Din Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu v Ljubljani po 8.25 Din. nemški klirinški čeki pa po 14.38 Din. Drobne vesti '*= Boj Švice proti silni poplavi zlata, švicarski vladi prizadeva hude težave vse močnejši dotok tujega denarja in zlata, ki ga tuji bogatini skušajo naložiti v švicarske denarne zavode, da bi imeli svoje imetje na varnem. Ta zlata poplava je za Švico veliko breme, ker imajo švicarske banke toliko vlog v gotovini in zlatu, da ne morejo denarja več nikamor nalagati. Skupna vsota tuje gotovine v Švici znaša danes okrog 50 milijard dinarjev. Denar pripada povečini *nanim evropskim finančnikom, velikim trgovcem in članom raznih vladarskih rodbin. Preobilje denarja pomeni za Švico nesrečo, rato pripravlja bernska vlada neusmiljene ukrepe za izgon tujega denarja. = Precej lesa smo izvozili lani iz države, ln sicer za vrednost ene milijarde in 133 milijonov dinarjev. Ce primerjamo lanski izvoz s predlanskim, vidimo, da se je povečal po vrednosti za 73°/», po teži pa za 83n/o Največ lesa je šlo v Italijo, zatem v Anglijo, v Nemčijo, v Madžarsko, Grčijo, Nizozemsko, Argentino, Egipt, Avstrijo, Belgijo, Alžir, Maroko. Tunis in še drugam. = Velik izvoz lesa v Nemčijo se obeta. V i Sarajevo se je vrnil iz Nemčije glavni ravnatelj Šipada dr. Ulmanski. ki se je pogajal ' jih bo popraviti, pa bodo držala spet za nekaj rodov. Mnogo lažji je bil župnikov posel pri teh dveh družinah, čeprav so otroci in ženske vekali in so možje v skrbeh pove-šali glave. Celjska kolona je takoj zgrabila spet za lopate, da očisti cesto navlake, ki jo je porinil plaz čez njo. Dežuje še vedno brez pre-s tanka. XVIII. POGLAVJE V solčavsko dolino, zlasti v družine, ki jih je zadela nesreča, se je naselila žalost. Mnogo tolažbe pa je prinesla vsem pripravljenost za pomoč sosedov, ki jim je prizaneslo. Devetak, ki je imel prej mnogo zavistne-Sev, ni nič več mogočni Devetak. Dežuje pa še vedno. In iz teh večnih nalivov je nastala takšna povodenj, da je zajela vse do zadnjega. Iz vsake dolinice, z vsake planine, iz vsakega žleba, iz vsakega kamnitega kota, z vseh grebenov in previsov žubori, grgra in šumi voda navzdol. Vseh teh tisoč malih in večjih curkov pa hiti v Savinjo. Ta se jezna peni ob svojih kamnitih obrežjih in nasiDih. Toda nasipi, ki so jih pozidali pred desetimi leti, grozijo popusititi. Pozidali so jih po takratnem najvišjem stanju vode, saj niso iz prejšnjih izkustev verjili, da bi mogla biti kdaj še večja škoda. Zdaj pa kaže, da je bilo tisto pred desetimi leti prava otroška igra proti temu, kar je zdaj planilo nad Solčavo. Brez moči strmijo ljudje z grozo v blatno vodovje, ki vdira kot nov vesoljni potop v dolino. Prej bistrozelena Savinja je vsa rumena in rjava od zemlje in grušča, ki ga nalivi stalno prinašajo v njo. • z Nemci za izvoz našega lesa. Ta pogajanja so uspela ter bodo mogli naši izvozniki izvoziti v Nemčijo v prvem trimesečju za 3 milijone 185 tisoč mark lesa, in sicer hrastovih hlodov, drugega trdega lesa, rezane hra-stovine in drugega rezanega lesa, dalje mehkega lesa, furnirja in pragov. = Vprašanja novih plavžev brez uporabe koksa in uporabe premoga za pridobivanje pogonskih olj in bencina. Naša uprava državni rudnikov namerava zgraditi v Lubiji nove moderne plavže, odnošno naprave za topljenje železne rude Gre za naprave po Kruppovem načinu, ki omogoča pridobivanje železa in rude brez uporabe koksa, ki ga morajo uvažati i2 tujine V zvezi z naročilom takih naprav je odpotoval v Nemčijo ravnatelj državnih rudniških podjetij v Sarajevu Miloševič z nekaterimi strokovnjaki, da preučijo to vprašanje, preden se odda naročilo v vrednosti 25 milijonov dinarjev Krup-povemu podjetju. Prav tako se preučuje vprašanle pridobivanja pogonskih olj iz rjavega premoga. Minister za gozdove in rudnike Kujundjič je nedavno izjavil, da se vprašanje razširjenja premogovnikov preučuje v zvezi z vprašanjem porabe rjavega premoga za druge svrhe kakor za kurivo. NaS narodni zavod za rude in gorivo pri ministrstvu za gozdove in rudnike je nedavno pričel preučevati možnosti gradnje naprav za pridobivanje bencina in tehničnega olja iz rjavega premoga. Preučevanje se nanaša na vprašanje dobičkanosnosti take industrije, na vprašanje sposobnosti posameznih vrst premoga za ta namen in na vprašanje kraja, kjer naj bi se zgradile take naprave. V Nemčiji so pridobivanje bencina iz rjavega premoga znatno izpopolnili. D 0 P I SI BERICEVO. Društvo kmečkih fantov in deklet priredi v nedeljo 27. t. m. v Kmečkem domu predpustno zabavo s plesom in kmečko večerjo za vse došle goste. Začetek zabave ob 16. uri. a večerja bo takrat, kakor se navadno na kmetih vrši, torej ko se mrači. Da bo večerja res dobra, sklepamo iz tega, ker se naše kuharice že zdaj pripravljajo zanjo. Na svidenje v nedeljo! NOVO MESTO. Prostovoljna gasilska četa j v Novem mestu priredi 26. febr. ob 8. zve- I čer in 27. febr. ob 3. popoldne v dvorani I Na svojih valovitih plečih nosi cele sklad-nice človeškega dela s seboj: premetava izkoreninjena drevesa in se poigrava z obeljenimi platanicami, skorjo in trskami. Cele svinjake, hlevce in hleve vali s seboj. Tu vidiš mrtve živali odrgnjene, napihnjene in smrdljive plavati po vodi: mačke, pse, koze, teleta, svinje in celo tu in tam kravo ali konja, vmes pa les, buče in plasti sena. Vse to plavotje bije proti nasipom. Debla udarjajo ob kamenje: enkrat, desetkrat, stokrat, tisočkrat. Najprej se morda odlušči iz nasipa en sam kamenček; v to vdolbino pa ližejo valovi in udarjajo spet nova debla, in rušenje je čedalje večje. Kjer še stojijo nasipi, se morda nakopičijo v ovinku drevesa, ki ovirajo deroče valove, da se jezni mečejo kar čez nasipe. Tako postanejo iz njiv in travnikov jezera, ki se združujejo, dokler ni vse pod vodo. V teh hudih časih je postala vsa gorogranska dolina globoko jezero... Toda vedno še dežuje in dežuje. Pod vodo so pota in ceste. Samo na višjih klanci hjih je še videti. Ce se še spusti kakšen voz po cesti, zaliva voda kolesa prav do vasi s svojimi umazanimi valovi. Kjer so stali svinjaki in hlevci, ni o njih ne duha ne sluha Povodenj je vse odnesla. Povsod jih vidiš, kako plavajo kakor črne barke po ogromnem veletoku. Najhujše je še, da ni mogel izzoriti krompir, ki je bil zadnja nada v tem žalostnem poletju. Valovi so izgrebli nezrele gomolje, ki plavajo z drugim plavotjem vred po Savinji. Gorogransko jezero je široko in globoko in seže od ene stran« doline do druge. Iz njega štrlijo hišice. Skoro nobene ni med Prosvetnega doma, gasilsko veseloigro »Usta* novitev gasilske čete v Bendjah«. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, vljudno prosimo za obisk. Prostovoljna gasilska četa v Novem mestu. STRANICE. Stranice so gorska vasica prf Konjicah. Pred približno 10 leti je zapustil neki Gande straniški občini okrog 75 000 dinarjev in sicer je osebno zagotovil g Matiji Fijavžu, ki je bil dolga leta obče seštevani straniški župan, da bodi ta denar za zidanj« šole. Pred leti so občani od tega denarja do-volili takratnemu župniku 5000 dinarjev za zvonove in nekaj tisočakov za svinjake, sedanjemu župniku pa okrog 5000 dinarjev za popravilo zidu okoli cerkve. Ostanek je ostal naložen v Okrajni hranilnici. Zdaj pa se govori, da hočejo denar porabiti za zidanja Prosvetnega doma. Pri tem pa je šolsko poslopje v takem stanju, da je sramota, ko morajo otroci in učitelji sedeti v takih prostorih. šolsko poslopje je staro in pritlično. Ima samo dva razreda, da mora imeti ea razred popoldanski pouk. Poleti še gre, pozimi je pa huda in otroci se vračajo v trdi temi domov. Straničani vedo, da bodo morali seči v žep in zidati novo ali pa povečati sedanjo šolo. Vedo pa tudi, da šolskega po* slopja ne zida vsa občina, marveč samo tiste vasi, iz katerih hodijo otroci v Šolo. Straničani hočejo omenjeni denar porabiti za šol" sko poslopje, ker ne premorejo denarja, da bi iz lastnih sredstev zidali šolo. ZABUKOVJE PRI SEVNICI. Veliko število naročnikov priljubljene nam »Domovine« v občini in župniji Zabukovju dela mnogo preglavic našemu g. župniku, ki bi pag rad pridobil ljudi za »Slovenskega gospodarja« ln »Domoljuba«. Ker smo Zabukov ljani trde hribovske grče, se seveda za to ne zmenimo, ampak pridno čitamo in naročamo »Domovino«. Ko je g. župnik v času božičnih praznikov hodil po hišah blagoslavljat tako zvani božičnik. kakor je pri nas navada, je tu in tam naletel na »Domovino«. To ga je tako jezilo, da je potem po drugih hišah pripovedoval, da imamo ponekod strup pri hiši. Ce bi bil ta priljubljeni list res tako strupen, bi ga kot kristjani tudi ml obsodili Ker pa pri njem tega ne vidimo* se nam čudno zdi, da g. župnik v take hiSe sploh pride po bero in se ne boji, da ne bi dobil zastrupljene pšenice, ajde in dru?ih pridelkov. G. župnik, roko na srce in povejte po pravici, ali berete kaj protiverske-ga v »Domovini«. njimi, ki bi ne utrpela večje ali manjše okvare. Samo nekaj izjem se tišči varno pobočij, kakor da bi se bale. da jih ne bo zdaj jja zdaj odneslo v dolino. Do oken in še čez segajo valovi, kleti so polne vode, iz posameznih hiš plavajo kosi pohištva... Ljudje so ušli na podstrešja in strehe. Celo koze so spravili s seboj. Nesreča je takšna, da nihče ne pomni hujše. Zares je Devetaka hudo zadelo: domačijo mu je odneslo, svet nad hišo in pod njo je opustožen. Na tem mestu se ne bo dal postaviti nov dom, ker voda še vedno hruje izza, ostankov Mahovitega slemena in se meče hudournik prav čez bivšo Devetakovo domačijo. Hudo razdejanje je to zares, toda Se hujše je zadelo zdaj dolince. Stiska in skrbi so tako j>ovezali ljudi, da so postali drug drugemu več ko sosedje. Zdi se, kakor bi bili vsi člani ene same velike družine. Morda bi se ljudje kljub vsem strahotam ne bili znašli, če bi ne bilo modrega župana Kneza. Noč in dan je na delu, v vsako hišo ga zanese. Pa govori možem: »Poglejte, vsi ste v hudi stiski. Nikomur ni prizaneslo: enega je oplazilo huje. drugega manj. Nobeden od vas menda ne verjame, da si bo lahko opomogel sam brez tuje j>omoči. Jaz sodim, da ga ni takega med nami! Kdo nam bo pa pomagal, vas čujera vpraševati?« Začudeno ga gledajo ljudje, on pa se zvito smeji: »Drug drugemu bomo pomagali. Zdaj, ko je nesreča za vse enaka, tudi naj ne bo raz-' like med malim in velikim. Uime so vam pobrale toliko, da ste si danes skoraj tako drug drugemu podobni kakor takrat, ko ste Politični mM V soboto je končal banovinski 'svet dravske banovine svoje letošnje zasedanje na katerem je obravnaval novi proračun dravske banovine Ob zaključku se je g. ban lahvalil članom banovinskega sveta za sodelovanje in izrekel tudi zahvalo uradništvu banske uprave Potek razprave je bil raz-merno živahen. Govorniki so skoro vsi na-glašali. da bi morala imeti banovina višji proračun, če bi hotela vsaj za silo ustreči potrebam prebivalstva. V narodni skupščini se je nadaljevala razprava o državnem proračunu, ki Je bila skozi zelo živahna in je večkrat prišlo do prerekanj med vladnimi poslanci in opozicijo. V sredo se je končala splošna razprava in je bil državni proračun v načelu sprejet. Na podlagi dogovora, ki ga je sklenil Hit ler z dr Schuschniggom na sestanku v Ober-salzbergu. je bila preosnovana dunajska vlada in so zdaj v avstrijski vladi štirje hitlerjevcl, med njimi je zlasti znan dr Arthur Seyss-Inquart, ki je prevzel notranje ministrstvo. Dogovor obeh kancelarjev je imel tudi za posledico pomiloščenje nad 3000 avstrijskih hitlerjevcev, ki so bili zaprti zaradi raznih političnih prestopkov. V nedeljo popoldne je bila v Berlinu v proslavo petletnice narodnosocialistične vladavine seja nemškega državnega zbora, na kateri je imel kancelar Hitler tri ure trajajoč govor c uspehih petih let. Med drugim Je Hitler naglašal kot enega največjih uspehov dejstvo, da je dal nemškemu narodu polno orožje, s katerim lahko brani svojo državo. K tem uspehom spada tudi zgraditev čisto enotnega vodstva naroda in države. Nadalje je poudarjal, da bo Nemčija vztrajala pri svoji dosedanji politiki in da o vrnitvi v Društvo narodov ni govora, češ da je bila 1. 1919. nekaterim narodom vsiljena krivična mirovna goli privekali na svet. Saj je vsa dolina kakor eno samo pokopališče, kjer tudi leži bogatin poleg berača v najlepšem miru!... Zato vam pravim, združite se. Jaz bom že gledal. kaj se bo dalo še kje dobiti!« »Odkod kaj?« hočejo vedeti ljudje. Spet še Knez pritajeno smeji: »Treba bo za takšno splošno nesrečo potrkati tu in tam na pristojnih mestih, da splošnost pomaga nositi naše hudo breme. Seveda pa moramo v prvi vrsti skrbeti za to, da bomo v vsem edini!« Toliko časa je dopovedoval in prigovarjal ter pritiskal na kmete, da so v Solčavi osnovali pomožno akcijo Vsak lahko pomaga s tem, da da od tega, kar mu je ostalo: krme za živino, živeža za tiste, ki ga nimajo, obleke ..., karkoli pač kdo more. Ta ali oni ima morda prostor, ki ga lahko pogreši: torej sem z njim!... Tukaj se lahko spravi pod streho družina, ki ne more več ostati v svoji hiši. Drugod se morda najde vsaj prostora za otroke. Prav, bodo pa starši našli kje drugod streho. Seveda, predvsem je pa potreba denarja. Solčavska občina ga bo pač morala nekje dobiti, vsaj za ublažitev najhujše stiske. Knez sede za svojo mizo in drugi dan pišejo že vsi časopisi o plazu, ki je uničil Devetakovino, in o strahotni povodnji, ki je mnogim odnesla vse, kar so premogli. Članki se končujejo s pozivom na državo, da pomaga nesrečnežem. Morda s posojilom brez obresti ali pa s prav nizko obrestno mero. .Vse to pa seveda pod pogojem, da tisti, ki »prejme pomoč, sam zgrabi za delo! V Herletovi dvorani se zbere na poziv župana Kneza vsa soseska k ustanovitvi »Skup- pogodba, a naloga Društva narodov da je, to nasilje učvrstiti kot nekak večen in nespremenljiv temelj mednarodnega življenja. Hitler je zatem izvajal, da Nemčija priznava državo Mandžukuo, da bo vodila neizprosno borbo proti boljševištvu, zaradi česar je bila tudi sklenila protiboljševiški dogovor z Japonsko, da hoče za vsako ceno imeti kolonije, da Nemčija nima ne v vzhodni Aziji in ne v Španiji ozemeljskih interesov, da nemško zavezništvo z Italijo sloni na skupnem svetovnem naziranju in da je skupni smoter Nemčije in Italije neodvisna Španija. Glede od-nošajev s Francijo in Anglijo je dejal, da Nemčija nima po vrnitvi Posarja nobenih ozemeljskih zahtev več nasproti Franciji. Tudi z Anglijo da nima Nemčija nobenih sporov. Razen kolonij ni povodov za kakršenkoli spor. Glede Češkoslovaške je menil, da bi morala tudi za tamošnje Nemce veljati pravica samoodločbe in da bi se z dobro voljo že našla pot do sporazuma Omenil ie še zbližanje s Poljsko in izrekel odkrito zahvalo avstrijskemu kancelarju dr. Schuschniggu, s katerim se je bil pred dnevi sporazumel. Tz Londona javljajo, da je pod vtiskom derjevega govora, v katerem je bila malo ^Krcana angleška zunanja politika, angleški zunanji minister Eden podal ostavko Začasno vodstvo zunanjega ministrstva je prevzel lord Halifax. Glavni vzrok Ed°no-vega odstopa pa so bila nesoglasja z nekaterimi tovariši v vladi glede italijansko-an-gleških pogajanj, češ da čas za taka pogajanja še ni pripraven spričo italijanske gonje proti Angliji. Med Hitlerjem in Schuschniggom sklenjeni dogovor je porazno učinkoval na avstrijske monarhiste. kakor je razbrati iz izvajanj raznega časopisja, ker smatrajo, da so z njim prekrižani vsj njihovi načrti o vzpostavitvi avstrijske monarhije pod habsburškim Sezlom Prav tako je razumljivo, da je vest o dogodkih v Avstriji potrla tudi Otona Habsburškega, ki je v zadnjem času z vso resnostjo računal, da ni daleč čas, ko bo lahko zasedel avstrijski prestol. Zato je sklical sestanek svojih zaupnikov, ki se bo te dni .tajno vršil v kneževini Lichtensteinski. Na ta sestanek pridejo voditelji monarhističnega gibanja iz Avstrije, pa tudi drugi prijatelji Habsburža-nov. ne pomoči«, ki naj vodi vsa dela. ki bodo potrebna, da se popravi prizadejana škoda. V tej veliki stiski so vendar prišli ljudje do iste misli, da morajo opustiti vse strankarske boje in držati krepko skupaj. Zato so takoj izvolili tri odposlance, ki naj gredo v Ljubljano, če bo potreba pa tudi v Beograd, da izposlujejo denarno pomoč. Na čelu te odprave so župan Knez, župnik in Devetak, kakor je predlagal župan: »Sodim, da bi šla ta dva! Kaj ne? je vprašal župan. Seveda, ta dva naj gresta!« vzklikajo od vseh strani. Odposlanci prevzamejo pred seboj in pred drugimi hudo odgovornost, da bodo ravnali tako, da bo za vse prav in pravično. Ne samo sestavitev potrebne vloge jim je pripadla, temveč jih čaka tudi mnogo potov, ki jih bo treba morda še napraviti v teh zadevah. Takoj se lotijo dela. Ni še preteklo štiriindvajset ur in se že peljejo vsi trije v Ljubljano. Tam dobijo povsod odprta vrata in vse umevanje za težavni položaj Vse siromašči-ne. povzročene po naravni katastrofi, sicer ne morejo oblastva takoj odpraviti, toda mnogo se bo dalo pomagati. Posebna komisija bo pregledala škodo in bo našla sredstva, da bo odpomogla najhujši bedi. Prav zadovoljni se vračajo domov solčavski odposlanci s svojim uspehom. Ko sedijo pri čaši vina pri Balantu v Celju, vsi prisluhnejo. Pri sosedni mizi se pogovarjajo o zanimivi razpravi, ki bo prihodnje dni na sodišču. Kakor morejo razbrati iz pogovora, gre za razpravo proti Francetu Grego-rinu.., Zdaj pade celo njegovo ime kakor Moskovska »Pravda« je priobčila proti Angliji naperjen članek, v katerem napada tiste angleške državnike, ki bi radi pripravili Rusijo do tega, da bi posegla v vojno med Japonsko in Kitajsko. Nekateri angleški politiki, izvaja »Pravda«, zdaj na vse načine dopovedujejo Ameriki in Rusiji, da so njune koristi na Daljnem vzhodu najbolj ogrožene in da bi morali nastopiti proti Japonski. »Pravda« naglaša, da s« Rusija ne bo vmešala v vojno proti Japonski, tudi če bi ji dale velesile jamstvo Evrope, da ne bo nobena evropska država napadla njene meje na zapadu. Hkratu »Pravda« odločno zanikuje vesti, da Rusija vrši vojna priprave na Daljnem vzhodu. Rumunska vlada je izdala vrsto važnih odredb. Tako je poslej vsem rumunskim uradnikom prepovedano članstvo v političnih strankah. Uradniki, duhovniki vseh ver, učitelji in javni nameščenci ne smejo več hoditi na politične shode. Prepovedane so vse parade političnih strank. Na javnih prireditvah so prepovedane tudi vse zborne deilamaeiie. Prepoved, ki jo je izdala bivša Gngova vlada proti izhajanju ruskih listov v Besarabiii, je še vedno v veljavi. Iz Barcelone poročajo, da so se republikanci umaknili iz Teruela, ki so ga frankovci skoro čisto obkolili. Umik je potekel v popolnem redu, kakor zatrjuje republikansko uradno poročilo. Tudi nikake-ga orožja niso pustili v mestu. Kaže, da so frankovci nastopili z veliko premočjo in da so ta uspeh izvojevali s hudimi izgubami. Iz Šanghaja javljajo, da so Japonci začeli ofenzivo ob Rumeni reki. Kitajci se tukaj krepko branijo in ni slišati, da bi dosegli Japonci zadnje dni kakšne pomembne usoehe. Japonske vesti govore le O Rincianoa DEKLE, KI »ŽENO IN DOM« SI NAROČI, SE GOTOVO KMALU POROČI. Ženski časopis »Žena in dom« stane četrtletno 12, s prilogo vred pa 18 dinarjev. Naročite ga pri upravi Ljubljana 108/D. tudi ime žrtve: potoškega lovca. Vsi ugibajo, kje je škofijski gozdar, ki ga že vsi smatrajo za ubijalca »Nemara boš moral spet kmalu v Celje, Devetak!« pravi župan pri tej priliki. »Mor« da tudi Mimika zaradi pričevanja, sodim.., Nerodna reč! Toda tudi to bo minilo!« To je bil samo Knezov ovinek, da bi zvedel, kaj bo rekel Devetak k vsej tej zadevi. Oba z župnikom zato pazljivo prisluhneta, ko Devetak izpregovori: »Kaj nerodna?« pravi Devetak in zmaje % glavo. »Kar se ti danes zdi nerodno, nemara že jutri ne bo več! . Hudo nam je vsem danes, čez nekaj tednov bo že vse drugače. Mene je vse to izučilo: Hudo je samo v nas, v naših srcih!« Župnik se nasmehne tem njegovim besedam: »Tako je, Devetak! Kdor je prišel do tega prepričanja, ta more napraviti celo iz slabega dobro!« Vsi trije trčijo, ker jih ž« kliče zategel avtobusov glas. XIX. POGLAVJE Solčavska zasilna pomoč kakor tudi izdatna podpora javnosti sta dobra poroka za bližni preokret v stiski. Tudi nebo, se zdi, se je usmililo ljudi. Še visijo debeli oblaki kakor ogromne umazane zastave med gorovjem nad dolinskimi hišami, toda počasi se dvigajo više nad belo kalovje in se umikajo za gorske velikane. Spet se pokaže zamolklo modro nebo v vsej zgodnje jesenski krasoti. Kakor za slovo še pade zdaj tu zdaj tam za vevnico dežja, čez nekaj dni že spet plove zvečer mesec preko gorskih čeri med gosto posejanimi zvezdami. <5TR*V » g^JKSSTTilIMBi. Domače novosti * Volitve patriarha srbske pravoslavne cerkve so bile v nedeljo v Beogradu v tako imenovani saborni cerkvi Izmed šestonce, ki jo je sv sinod izbral iz svoje srede, so dobili največ glasov črnogorski mitropolit dr. Gavrilo Dožič, potem budimski mitropolit dr Georgij Zupkovič in dabro-bosanski mitropolit Petar Zimonjič. Kraljevo namestni-štvo je potem postavilo za patriarha dr Ga-vrila Dožiča, ki je dobil 50 glasov, med tem ko je dobil dr. Zupkovič 27, Zimonjič pa 23 glasov. S tem je bilo spet zasedeno dolge mesece prazno mesto patriarha, to je vrhovnega poglavarja srbske pravoslavne cerkve v Jugoslaviji * Razpis občinskih volitev za 48 občin. »Službeni list b3nske uprave dravske banovine« objavlja razpis banske uprave, s katerim se določajo za nedeljo 27 marca občinske volitve v 48 občinah Volile bodo občine: v srezu Brežicah' Brežice; v srezu Celju: Kalobje. Slivnica, Sv. Jurii pri Celju in Žalec, v srezu Črnomlju: Dra«atuš; v srezu Dravogradu: Črna, Kapla, Mežica in Rem-šnik; v srezu Gornjem gradu: Gornii grad in Nova Štifta; v srezu Laškem: Laško; v srezu Lendavi: Genterovci; v srezu Li*ri: Šmartno pri Litiji; v srezu ljubljanski okolici: Ze-limlje, v srezu Liutomeru: Razkrižie. Štrigo-va in Ver^ej; v srezu Logatcu: S^ari trg: v srezu Mariboru desnem bregu: Cre*nlovec. Laoorje, Polj6= ne Slov Bistrica in Soodma Polskava; v srezu Marboru lev°m bresm: Korena. Sv. Lenart v Slov gor Sv Ruoert v Slov. gor. in Sv Troiica v Slov gor ; v srežu Murski S-biti- Bodonci. CanVova. Gornji Petrovci. Grad Kira-Mn^i Mart'an"i. čarovci Pertoča. Pueon-n Selo v Prekmii'--ju in Šalovci; v srezu Ptum Kop Ormož Središče in Svefnie- v sr°m Slov°nigr^H"u: Slovenigrad"1":, Šmartno ori Slovn;«radcu, Šoštani in Št TI j ori Ve1«n'u V nr^n-r-skih Genterovih so r^zii^n0 w"':*v» z-to, ker je lan:k° vol;tv° ip',a"'1i so'*'**« v C°-liu r^zveliavilo T7 ostali1-' oS*mah na ^n razpisan0 nove volitve na o^^v' T-oV-^mas-fii odrejenih z zadn"-^ «rpV--ma saoi iskim ukazom V jocp^ti nrD+D1rjo(lq J«4-*! * Gasilstvo naj pride pod n -tr;nje ministrstvo. Te dni je izšla druga šte /il ".a glasi- j la beograJske padske žuoe »Požarn° odbra- BI j n m ii ii i ni . ----■a1.-;.«. »Mirno!« je zaklicai ko se je speči or .'budil in se začel močno uuirati »Green Wring-ton, pridita pomagat « Kakoi e bil močan. ^ bilo Fovleu težavno držati plen dotlei da sta orr-la ..bs o klicana na pomoč. Zdaj je n"Sta'a v t'ran! kabini obupna borba. Tecni Droctor in tema sta bila hudi oviri za ursdnike. Fovle je vztrajno držal ujetnika dokler mu ni spodrsnilo, da je udaril z glavo ob steno. Spričo lshke omotoce so Foyieove roke ma'o popustile, ir. ujetnik se mu je strgal iz rok in zbežal. Foyle. Green in Wrinqton so planili za njim. a bilo je preoozno Pljusk v vodo je povedal, da je možak ubral edino pot, po kaferi jim bo morda ušel »Užgite luči in za n;im!« je zavpil Wrirg-ton svojim ljudem. »Voz;te tesno ob obrežju.« Z bliskovito naglico in brez besede so b:li Izvršen5 njegovi uk?zi. Eden izmed čolnov je pazil, da odreže pot be»unou na severno obrežje, drugi pa je križarji previdno med čolni in oazil na to. če se bo begun hotel rešiti na katerega izmed čolnov. Foyie pa je skočil v eneea izm°d privezanih čolnov in poklical še ostale tri tovariše k sebi. Zdaj so tudi ti štirje s svojim čolnom začeli lov Dobri dve uri so vztrajno iskali, dokler ni do kosti prezebli Fnvle iziavil da je lov brez pomena. Nato je Wrington pok'ical oba čolna in vsi so se vrnili na ladjico, s katere ne«. Uvodnik je napisal notranji minister dr. Anton Korošec o preosnovi gasilstva. Članek pravi med drugim: »Statistika kaže stalno naraščanje požarov od svetovne vojne sem. V teku časa se je pokazalo, da vprašanje gasilstva ni bilo rešeno s tem, da je prišlo izpod nadzorstva ministrstva notranjih del in prešlo pod ministrstvo za telesno vzgojo. Gasilska služba se tiče predvsem koristi javne varnosti in spada vodstvo njenih poslov v roke bana, odnosno sreskih načelnikov kot nosilcev državnih oblastev. Kakor v drugih državah tako se mora tudi pri nas spojiti gasilska služba s policijsko požarno službo Ministrstvo notranjih del pripravlja posebno uredbo o ureditvi celotne obrambe proti požarom v naši državi. Pooblastilo za to bo dobilo v finančnem zakonu sa leto 1938-39.« * Prometni minister dr. Spaho je odpotoval v Italijo v spremstvu s pomočnikom inž. Šnelerjem. Dr: Spaho se namerava seznaniti s tamkajšnjimi prometnimi razmerami. zlasti z motoriziranim prometom. Prometnega ministra bo med njegovim 14 dnevnim prebivanjem v Italiji zastopal minister Svetozar Stankovič * Država je kupila rogaško železnico. Ministrski svet je odobril pogodbo, ki jo je sklenil v imenu države nrometni minister dr. Spaho z družbo rogaške lokalne železnice. Po tej pogodbi odkuoi država od omenjene družbe lokalno železnico za 6,300.000 dinarjev. * Nesebičnost, ki ji gre priznanje. Dne 6. februarja so bile volitve za senat. Senatorje volijo narodmi poslanci, banovinski svetniki, ki so imenovani, potem mestni predsedniki, ki so tudi imenovani in naposled občinski predsedniki Potni stroški za volilce. zlasti za one iz oddalienih občin so precej veliki. Zato dobiio volilei čisto lepe dnevnice za stro"ke. Volilei na Hrvaškem, ki so pristaši Markove seljašk° stranke, so si od dnevnic pridržali samo tol'ko, kolikor so za prave potrebe v Zagrebu in na potovanju v Zagreb m nazaj norab;li. ves oreoctanek. ki je •^na^al 2f> nf>0. ^a so poklonili svoii Obs^nHarski slo»i. Podobno so ravnali lani hrvaški kmetiiski svetniki ob orvem zasedanju Kmetr^ke zbornice v Zagrebu. DoMli so n^nr-e* tr?' dnevnice in po vrhu še zn«-!»]; za žel^z^jške orv"ga r~zr~da. Kar iim ie Dreo*-talo. so darovali v za pomoč n°rodovi+riim k^^r" in skladu za rtvnrT^J/, O o C-^.n J V O |im )e oil neznanec pobegnil. Pri luči žepne električne svetilke so našli v kabini ročno torbo s oeri 11 m Green je vzel iz torbe srajco in io otioal Nato je pokazal na naslov od ične tvrdke ki je bil prišit na ovratniku. »No. takih dragih srajc ne nosijo stražarji čolnov,« je menil Foyle »To torbo vzamemo s seboj Green. Vi, VVrington pač ostanete še tu. PreišMte ladjico temeljito in poizvedite, kdo je njen lastnik in kako se piše pobegli stražar. Jutri zjutraj mi pridite poročat..« Foyle je bil izredno slabe volje, ko se je vrnil v urad kriminalne policije. Njegovo razoo'ožen;e se Dač ni razvedrilo, ko je v uradu dob'l zaoisano nastopno telefonsko sporočilo iz Livernoola: »V prvem razredu londonskega brzega vlaka so našli omotenega moža. Po listinah, ki so bil3 najdene ori njem, je sklepati, da je omaml':enec nadzornik Blake od Ion Joncke kriminalne policije. Zdaj je v zdravniški oskrbi in je še vedno nezavesten Nevarnosti za življenje ni Pelial se je z elegantno damo s črnimi lasmi in modrimi očmi. Tz-kušali jo bomo najti. Ali veste kaj podrobnejšega o niej?« Besno je udaril uradnik s pestjo po pisalni mizi. »Rezen nas je še nekdo drugi počel neumnosti Preberite. Green, in brzojavite natančen osebni opis knežne Petrovske v Li-verpool. Naj jo aretirajo, če jo iztaknejo. Perilo je hitro oprano iSCHICHT0V0 terpentinovo milo * »Prosilec mora biti iskren pristaš *RZ.« V »Službenem listu bansite uprave dravske banovine« z dne 16. t. m. čitamo naslednji razpis: »Občina Dobova. okraj brežiški razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: najmanj štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole Plača po dogovoru. Varščina 5000 dinarjev Prosilec mora biti iskren pristaš JRZ Pravilno kol-kovane prošnje . je vložiti v roku 30 dni pri podpisani občini Uprava ob"ine Dobova.« * Izšla je že druga knjiga založbe »Cesta«, ki si je zastavila nalogo, da bo izdajala vsakomur dostopne, splošno zanimive, lepo opremljene in najcenejše knjige. Ne ramo inteligent. tudi kmet in delavec si želita dobrega branja. Založba »Cesta« izdaja izbrane knjige po 10 din, v platno vezane po 15 Din. Prva je izšla zbirka »Zgodbe b"ez groze«, v drugi knjigi Da sta kratka svetovno slavna romana »Peter Veliki« in »Rnsputin«. Toplo priporočamo obe kniian-ciscu in da se je takrat menda kar kooal v denarju. Greli je ur'šel tia ^ni ored njegovim odhodom in je od ondod odpotoval že dan no odhodu.« »Nakliučje.« »Morda. Ameriški listi pa so takrat stalno poročal' v Grellovih ontovaniih in krajih, kjer se mudi Zato je prav m >eo~e da je šel Goldenburg le zato v ^n ^ran^isoi. ga bil tam dobil Pred dvema letoma ko je stanov"! Gre1! v Ne^vo^ku 5e vco'>9''o Goldenburg iz Tndiie k njemu na ob;s-k in se je tri dni nato odpe^al v Kao*t»Ht T^o sem menda ne^o^no Hognal. da ie obstajala neka zveza med obema. »Prav utegnete imeti.« je priznal sir Hila-ry- »Razen tega je takrat Dris°i Gfilrteihnro v Newyork z neko damo katero opis co natanko uiema z ooi=om Potro"ck° si je takrat nadela ime gosne Rilt^no^re « »Rad priznam, da je v vaših odkritiih marsikaj, kar zveni zelo verjetno.« ie rekel policijski predsednik »Toda kako si razlagate 'rank Frop«t- Kriumridlnl roman * Za gostilničarsko pivovarno v Laškem je te dni dospelo nadaljnjih sedem vagonov potrebščin, med njimi dva vagona strojev. Kotlarna bo kmalu gotova Zdaj pride na vrsto varilnica in ostalo Prvo pivo iz nove pivovarne bo prišlo v promet najbrže šele na zimo * Založba Slovenska knjiga se je pred kratkim ustanovila v Kamniku Izdajala bo počenši s 1 marcem mesečno revijo »Slovenska knjiga« in na leto po 4 dobre, izvirne slovenske knjige, samo dela naših pisateljev (romane, povesti, novele itd) Založba ie pove bila vse slovenske pisatelje k sodelovanju in bodo zato njena revija in knjiga najlepši izbor sodobnega slovenskega slovstva. Mesečna naročnina za knjige in revije znaša skupno din 16., vpisnina ob prvem naročilu din 5— Podrobnejša pojasnila dobite v prospektu. ki ga prejmete brezplačno, če pišete poni na naslov Slovenska knjiga, Kamnik Uredništvo »Slovenske knjige« je v Ljubljani Vodnikova cesta 13/11 Urednik je književnik I Albreht in naj sotrudniki vse prispevke pošiljalo njemu na označeni naslov. * Na Murskem polju primanjkuje krompirja. Iz Ljutomera pišejo- Povpraševanje po krompirju na Murskem polju ie veliko. Kupci niso samo tujci temveč tudi domačini. Minilo deževno leto je vzelo nad polovico pridelka, nekaterim posestnikom pa še več. Mnogi gospodarji ga letos ne bodo imeli niti za seme. * Kako pokoplje bednik mrtvega novorojenčka. Grcbokop v Framu je na župnem pokopališču v Framu pri kopanju novega groba našel plitvo pod gornjo plastjo zemlje majhno krsto, v kateri je bilo trupeice novorojenega deteta ženskega spola Zadeva je bila prijavljena oblastvom in preiskava je dognala da je mrtvega otroka povila neka ubožna viničarka zaradi padca v nekem gozdu. Ker pa ni imela sredstev za pogreb, je viničarka mrtvega novorojenčka zavila v cunje. napravila majhno krsto in truplo ponoči pokopala na pokopališču * Po 23 letih se je vrnil iz Rusije. V Split je prispel Stjepan Curkovič iz Pasiča pri Tomislavgradu Mož je bil 23 let v ruskem •ujetništvu skoro ves čas v Kemerovu v Sibiriji Ko je prišel tja. je štelo to mestece 3000 prebivalcev zdaj jih pa šteje nad 130 tisoč ker je dobilo mnogo industrijskih podjetij Tam se je oženil, toda žena se ni hotela vrniti ker ni hotela zapustiti RuMie to da dobi Greli tu v Londonu ljudi, ki mu pomagajo izginiti in zvesto drže z njim, ko vendar pri zločincih navadno ni tako?« »Tega vam zaenkrat še ne morem reči. Toda nekaj vem,« — uradnikov obraz je posta) trd in odločen —, »da bom njegove pomočnike drugega za drugim zlomil Tistega, ki smo ga zasačili pri zadevi z rdečim Skej°m imamo že za zapahi. Res je. da ne zine niti besede toda Grellu vsaj pomagati n-> more več Ivana Abramoviča tudi lahko primemo vsak trenutek, in če se bo prijateljem v Li-verpoolu posrečilo ujeti knežno. ki se je izmuznila kakor jegulja, bo to spet pomenilo za Grella eno oporo manj.« V tem trenutku je stopil v sobo nadzornik Green in povedal: »Poročilo o lady Heleni Mereditovi. Ma-chin javlja da je davi ob petih odšla od doma. kupila pri postaji Rdečega križa številko »Telegrafa« jo hitro pogledala vzela potem svinčnik in papir ter začela nekaj računati Nato se je peliala domov odšla spet čez četrt ure in se peliala do Doliciiske stražnice ob Waterloojskem mostu Tam je hotela govoriti s kakšnim detektivom in so ji naročili naj se oglasi ob devetih dopoldne pri policijskem uradu v Waopingu Tega pa ni storila,« je končal svoje poročilo, ko ie videl da gleda njegov predstojnik na uro »ampak je š'a naravnost domov in se odtlej ni pokazala iz hiše « »Aha!« je vzkliknil Foyle »Vedela je, da bo izšel tisti oglas v »Telegrafu« in je go-dai vstala da bi Grella opozorila če bi slučajno navedel svoj naslov Potem je morda \aj brala ali slišala o našem včerajšnjem iz- * Motorno kolo ga je usmrtilo. Mladi Andrej Uršič iz Gorice je divjal z motorjem po cesti in zavozil v 54leinega Franca Zavad-lala. Zavadlal je padel tako nesrečno, da je bil prepeljan v bolnišnico in umrl. * Smrtna nesreča v tvornici. V tkaninski tvornici Jugobruni v Kranju se je zgodila huda nesreča. 321etni delavec Zakelj Franc je opazoval v tvornici delavce, ki so prevažali premog. Nenadoma pa mu je padlo na glavo dvigalo, s katerim so delavci dvigali premog. Bil je takoj mrtev * Zmrznii je Iz Smartna pri Slovenjgrad-cu pišejo, da so na cesti našli mrtvega 521et-nega zidarja Jakoba Globočnika Mož je zmrznil, ker je zaradi bolezni in preveč zaužitega alkohola na poti domov padel in obležal. * Dvt smrtni železniški nesreči. V nedeljo zvečer je odšel z doma iz Majlanda mizarski vajenec Cigole Franc ter hotel prekoračiti železniško progo. Ker so mu bili vagoni napoti, je hotel zlesti pod njimi na drugo stran V tem trenutku pa je potegnila lokomotiva in kolesa vagonov so šla nesrečnežu čez trebuh Na obupne klice so prihiteli pre-mikači in nesrečnega Cigoleta prenesli v brzojavno skladišče Ponesrečenec je v smrtnih vzdihih še povedal svoje ime. Učil se je za nrzarja pri mojstru Gričariu v Loki pri Zidanem mostu. Druga nesreča pa se je pripetila v ponedeljek dopoldne v Gračnici med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami Tam je dovlačilniški tir Faltarjeve parne žage Ko je lokomotiva na tem tiru opravila svoje delo, je zavozila spet na glavni tir. kjer jo je premikač Franc Janiič priklopil k vagonom. Nato je Jančič držeč se za železni drog železniškega voza stopil med vagoni izood odbijačev V tem trenutku pa je prisopihal osebni vlak iz Zagrebu in je tender lokomotive udaril nesrečnega Jančiča tako silno oo glavi, da mu je prebil lobanjo in zlomil tudi tilnik Osebni vlak se je ustavil sredi proge in vzel ponesrečenca v službeni voz. hoteč ga prepeljati v celjsko bolnišnico. Ponesrečenec pa je že med potjo do Rimskih toplic izdihnil. * Mladeniči rekruti! Oni. ki ste potrjeni ali skrajšanega roka službe čimorejšniega vstopa v kader ali od'ožitve službe v kadru informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen se ne da več pomagati Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daie za malenkostno plačilo konsecionirana j pisarna Per Franc kaoetan v d Livbliana. letu in je upala da bo lahko izprašala kakšnega uradnika.« Sir Hilary je pokimal in zapustil sobo. Med vrati je pozdravil nadzornika Wringtona, ki je prihajal. »No?« je vprašal Foyle radoveden in stopil k peči. »Nerodna, neprijetna noč je bila, ali ne?« »Nisem utegnil misliti na to,« je veselo odvrnil uradnik »Odkrili smo, da so lastniki čolnov najeli tega človeka na prijKiročilo neke posredovalnice za izposojanje ladij, ki pa je moralo biti ponarejeno kajti v posredovalnici za zadevo nihče ne ve Izdal se le za ameriškega mornarja in se skoraj nikoli ni pokazal Davi je prišlo zanj na ladjo oismo pa ga nisem odprl, ampak Sem ga prinesel s seboj. Bilo ie naslovljeno na Jamesa Flovda Pri preiskovanju čolna smo odkrili marsikaj, kar vas bo morda zan;malo Najvažnejše sem prinesel kar s seboj.« Vzel je iz žepa majhen zavitek razvil papir in spustil na mizo zaviti predmet. »Hudiča!« je vzkliknil Green. »Nožnica za bodalo!« XVIII. POGLAVJE Heldon Foyle je hotel že odpreti pismo, naslovljeno na Jamesa Flovda, toda prav tedaj so mu naznanili prihod lady Helene Me-reditove. jn zato sta se oba nadzornika umaknila. Dekle je bilo očitno zelo razburjeno. Hitro je stopilo v sobo in je med potjo reklo: »Gospod Fovle. kaj je z Grellom?« Foyle je skomignil z rameni in odvrnil: »Gospodična, zelo srečen bi bil, če bi to vedel.« Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din * Smrt po nesrečnem naključju. Te dni je v Trutkovi pii Sv Benediktu v Slovenskih goricah neki 18 letnik po nesrečnem naključju zadel s strelom iz puške 39 letnega posestnika Ivana Vrbnjaka. Vrbnjak je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico, kjer je v noči na soboto izdihnil. * Strašna smrt zaradi nepremišljenosti. V Priradi pri Osluševcih se je pripetila huda nesreča. 20-letni Alojzij VilčniK je na vlaku izmaknil sklepnemu sprevodniku signalno ploščo m razpočnik Na svojem domu si je Vilčnik potem ogledoval razpočnik Pri tem pa je nastala strahovita eksplozija in mladenič je obležal ves v krvi Poškodovanec je nekaj minut zatem izdihnil. * Požar. V viničariji Mihaela Petroviča v Sedlašku je nastal požar in je vsa stavba pogorela do tal. Družina viničarja Štefana Gajzerja si je komaj rešila življenje. * Smrt pred hišo. V Zgor. Voličini se je pripetil žalosten primer smrti. Posestnik Franc Hrastnik se je močno opil in ponoči obležal pred hišo. Ko so ga našli, je bil že mrtev Umrl je zadet od možganske kapi. Bil je vdovec ter je zapustil tri nepreskrbljene otroke. * V rudniku mu je zdrob lo nogo. Tridesetletni rudai Lojze Rogelj iz Toplic, oženjen in oče dveh majhnih otrok, je te dni delal v kisovškem rovu. Ko je z dvema tovarišema vrtal premog, se je utrgala težka plast Rogelj je bil na najbolj izpostavljenem mestu, pa ga je podsulo tako. da so mu težki skladi zajeli desno nogo in mu jo zdrobili pod kolenom Če bi ne bil dovolj hiter in priseben. bi ga bila plast vsega pokopala pori seboj Ko so ga prinesli iz jame. mu je nudil prvo pomoč zdravnik bratovske skladnice, ki je odredil takojšen prevoz v Ljubljano. Zdaj ie mož razmerno dobro zaslužil a poslej za takšen posel ne bo vač sposoben. Zaslužek se bo skrčil. izredn'h doklad za nezgodo pa po novem pravilniku bratovskih skladnic ni več. Tako bo nesrečna druž;na v veliki meri odvisna od usmiljenja rudniškega ravnatelja. * Krava je utonila v hlevu. Pri Močilni-karju v Veliki vasi pod Sv. Miklavžem imajo v hlevu nanajališče. Nesreča je hote^, da se je v nedavni noči odtrgalo od jasli več goved. Boj, ki je nastal med živino, je oo- j gnal mlado kravo v globoko jamo, iz katere se ni mogla re*it' in utonila Nestrpno je udarila s peto po tleh. »Ne ravnajte z menoj kakor s kakšnim otrokom!« je rekla »Vem. da se je nekaj zgodilo, in hočem, da mi vse poveste1« »Lady Helena, že večkrat sem vas opozoril.« je dejal uradnik. »Z ognjem se igrate in ne škodujete samo gospodu Grellu ampak tudi sebi Za vsak vaš korak vem Poslušajte nasvet moža ki vam hoče dobro, kaiti niti vaš polo7ai niti vaše ime vam ne bosta mogla pomagati če boste še kdaj na poti meni in mojim ljudem Storil bom svojo dolžnost, ne da b' se oziral na kakšne posledice « »Torej ga niste našli!« je vzkliknila »Kaj vam more škodovati, če mi to odkrito poveste?« »Grella doslej nismo našli.« je odgovoril Foyle »Njegovo skrivališče smo izvohali pa se nam je izmuznil.« Po teh besedah je vstal in se je priklonil Začutila je tolikšno olajšanje, da ni niti opazila, kako na hitro je končal pogovor. Nato je šla Tedaj je Foyle odprl pismo in bral: »Ljubi gospod Flovd' Poskusil sem izv°stl vaše naročilo, toda sreča mi ni b'la naklonjena in moral sem b:ti zelo previden Mornarske papirje in izpričevala sem kupil z lahkoto. Lole pa nisem več videl od včeraj, ko je odnesla oglas v unravo lista. Zato ne vem. ali si je priskrbela kaj denarja. Mi=lim, da sem tu precej varen Ljudje so zanesljivi, samo zaradi večnega igrania in kajenja tu ni prav priietno Pisite mi vendar še kaj n= naslov: Gospod Mackirty, Smikestreet 146, Shadvvell « Da ie napisal te vrstice Ivan in sicer prav verjetno v kakšni kvartaški ali celo opijski STRAN 7 anmaMI * Smrt pod drevesom. V Selnici ob Muri I se je pripetila huda nesreča 24 letni posest- I nikov sin Jožef Gornik in njegov oče sta se domenila, da pojdeta v gozd spravljat posekano drevje k poti. Ker se je oče še nekaj zadržal v hlevu, je šel sin naprej in se kar sam spravil na delo, in sicer je hotel najprej spodnesti težak hrast, ki je na strmem pobočju posekan obvisel na drugem drevesu. Ko je to deblo z dolgim vzvodom dvigal, je drevo res padlo, pri tem pa je padel tudi Gornik tako nesrečno, da ga je deblo pritisnilo ob tla Ko je prišel v gozd oče. je našel sina že nezavestnega Zdravnik mu ni mogel več pomagati in je nesrečnež kmalu izdihnil * Demonstracije so zahtevale smrtno žrtev. V Sibeniku je nedavno zvečer priredil Dimitrije Liotič predavanje. Spremljan od skupine svojih pristašev je prišel Ljotič v pre-davalno dvorano in začel predavati. Komaj pa se je predavanje začelo, je v dvorani nenadno ugasnila elektrika. Zborovalci, po večini gimnazijci, so nato prižgali sveče, da se je Dredavanie nadaljevalo. Ta čas pa se je zunaj na cesti pred dvorano zbrala velika množica ljudi in vpila: »Dol z Ljotičem dol s fažizmom!« Skuoina stražnikov je hotela demonstrante raz^nati. vendar se ji to ni posrečilo Demonstranti so metali kamenje v okna dvorane in jih vse razb;li Zarad; tega je policija poklicala na pomoč četo orožnikov, vendar se številni demonstranti kliub temu niso hoteli raziti Policija ie zaradi tega streliala v zrak in ko še to ni pomagalo, je ustrelila med ljudi Padlo je več ž rte v Sedemnajstletnega nrz^rja Dragana Bela-mariča je krogla zadela v vrat da je umrl med orevozom v bolnišnico. Poleg tega je oblegal hudo ranien še en demonstrant, -a d »t y plavo. laže na dva Od kamenja, ki so^ ga metali demonstranti na Dolicijo ie obl°žalo pi-ecej ranjenih šest stražnikov in o^ožriiški oficir. Šele okroe Dolnoči se je policiji posrečilo rszpnati demonstrante in vzoostaviti jred na ulicah Liotič ip moral ves čas ostati V dvorani, nato pa ga je policija spr°mila do avtomobila, s katerim se je odpeljal proti Knmu * Odkritje zanimive rimske grobnice pri Ludbregu. Ko so prekonavali ozemlii? za železniško Ot;nska toln.a prijeta. Orožnikom pri Sv Barbari se ie posrPč!lo oriip^i vlomilsko tolno ki ie d~l"o ča^a st^ahevala Haloze Aretirani so b:l' F-~nr Fajt iz. Je-' lovca Štefan Prašnicki iz Zlo®onia Rod^f Hrženiak iz Budi*s^ka in Fran- Hab-ka iz Bud'fi*aka v savski banovini Prebivalstvo Haloz se ie zdai r>ddah>rlo o-* n'"r staneta strahu prod fo tolno Vrli orožniki zaejuži-jo vso pohvalo * Sleparski cigani. V hišo posestnika Franca Zajca v VelikQm Sirju s0 prišli t-ije cigani in ena ciuanka 7,aičpva žena ie b la sama doma in so ricani od n'p izvabi]- rožno rlatnino m sre^r-iino jej, Po or niki oierane aretirali in iih izročili v zapore v Laškem Sv Anton v Slovenskih giricah Ali ja bila izžrebana vaša tobačna srečka, ponrašajte na davčni upravi Lok avci — Križrvci. Tistega dopisa nismo priobčili Saj ie bo!jš= tako Prosimo oa vas, da nam dopisujete Kratko m jedrnato! Gotovlje Ugankarji p-idejo PonatniKouotrt štri^oviki §t»k*l fa prvič zboroval v svojem domu Strigova. fpbruaria V nedeljo 13. februarja je imel štrigovski Sokol občni zbor v lastnem domu. ki si ca je kupil v minulem letu. Zadovoljstvo, da se je mogel zbor vršiti že pod lastno streho, je privabilo številne člane t° naše mlad® so-kolske postojanke v sokolsk- d^m ki°r je na odru visela velika slika prvega star ste Ni. Vel kralja Petra II.. ki mu ie ob o'voritvi zborovanja zaklicalo članstvo krepki Zdravo! Zbor je vodil zsslužn' starosta br T^mi-slav Kovač, predsednik obline Zupno upravo je zastopal br Sašelj, okrr-žie pa br Sto-par Čitanju poslanice so sledila poročila, ki so pokazala veliko delavnost mladega društva Tajniško poročilo je podal vneti sokol-eki delavec br Golub. ki je obrazložil d°!o poedinega Sokola v organizaciji ter podal sliko društvenega dela v preteklem letu. ki je bilo pretežno v izvrševanju programa pet- letke, ki se je z nabavo doma že delno izvršil Prosvetno poročilo je podal br. Turko. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bilo društvo tudi v tem pogledu zelo marljivo. Uprizorjene so bile tri predstave, vršila so se predavanja in nagovori, jsoslovala je knjižnica, narodni prazniki so bili dostojno proslavljeni in tudi društvenim večerom se je posvečala pažnja. Načelniško poročilo je podal br Sitnik. Telovadci so nastopali pri vseh nastopih v okrožju, deca pa si je na mladinskem dnevu v Ljutomeru pridobila prvo mesto. Telovadili so vsi telovadni oddelki Se živahneje ie postalo delo. ko je društvo dobilo svoj dom Blagajniško poročilo je podal br Stiberc ki je zelo štedljivo vodil gospodarsko stran društva Precej čistega je vrgla tombola, tako ima društvo s kupljenim domom samo 9070 dinariev dolga. Za svoje marljivo delo je dobil brat Stiberc pohvalo. Tudi ostala poročila so pokazala vsestransko delavnost društva Pri volitvah je bila izvoljena dosedanja uorava ki bo izvršila vse, kar si ie lani stavila v izvršitev v Petrovi petletki Na dosežen;h uspehih je društvu čestital župni delegat br Šaše'j. ki je omenil med drueim da sokolstvo tudi danes ne sme kloniti. Sokolska misel ie vedno zrmg"vala in mora tudi zdaj. Okrožni načelnik br Sto-par je vzradoščen čestital društvu k nabavi doma ter podal nekai smernic za delo v t°m letu, zlasti za nro^lavo 20 letnice zedinip-nja, proslavo 75 letnice Sokola Li"bliane in za priprave za praški zlet. . Dragoceni hrastov les se prodaja pod ceno Ljutomer, februarja. Z Murskega polja prihajajo tožbe, da so začeli kmetje lepe stare hraste kar na debelo sekati in prodaiati. Po večini so menda ta hrastovina izvaža v tujino. Če se bo to pustošenje nadaljevalo, bo kmalu hrast prava redkost Murskega polja in n» bo hrasto-vine niti za domačo potrebo, saj je znano, da to drevo zelo počasi rase. Po vrhu vsega pa se hrastovina, kakor ču-jemo, prodaja oo izredno nizki ceni. ker kmetje ne poznajo pravih cen ali oa često sploh ne vprašujejo po pravih cenah ker jim manjka denarja. Tako je neki kmet prodal 15 hrastov, ki bi bili vredni okroi 7000 dinarjev, za manj ko 3000 dmariov Med prodanimi hrasti je b;lo eno dpblo do1-go 15 metrov. . Odločilni činitelji bi morali posvečati t-a*nika, na je vpn-dar izrazil sum na neke osebo ki je bila po-zneie aretirana Ali ie ni°"iv sum ooraviče^ b"do seveda dognali orožniki. xr pločevina-ti kan^lici niideni n.b stenj na kraiu napada, ie bilo šp nekai Henoina Čigava je ta posodica. so baip 70 difn-M Nameravanega z7o-čina si razb^r^eni lju^ie morein razTeV+i. Namen -P rn-ral b4ti očitno v t°m, da bi unixil cve-;; živi i eni e. De- narja na ta nač'n neznanec pač ni iskal. tik sls hiši * Kozjak, februarja. V Spodnjih Selcih pod KozjaKcm, zraven hiše Antena Smoleta so odkrili že 1. 1900. podzemsko jamo, ko so razkopavali neko groblje. Ker je pa bila nevarnost, da bi kdo padel vanjo, so jo zamašili. Leta 1922 so vhod iz radovednosti spet odprli, a ga kmalu sjiet zasuli Jama je imela do letos mir toda mladi ljudje so bili radovedni, kaj je v njej. Zlasti domači sin je zmerom ugibal kako bi odprl luknjo. Letos se mu je posrečilo pregovoriti očeta, da mu je dovolil odpreti jamo. Fant se je s svojimi prijatelji takoj spravil na delo. Po dobro premišljenem načrtu so pričeli kopati od vseh strani. Delo je bilo težavno, mno?i so jim početje odsvetovalL Mladeniči pa niso odn°hali in te dni so prišli pod zemljo skupaj z obeh strani. Zelo so se čudili, ko so videli, kake lepote so skrite pod zemljo. Ze zdaj, ko še ni vse urejeno in preiskano, se vidi toliko lepega kakor v malokateri jami. V niei je izredna množina različnih kanniških tvorb. Tako je podjetnost naših mladeničev odkrila znamenitost, ki jp vredna prav tako kakor leoi razgled z razvalin kozjaškeea gradu, da si jo pridejo tujci in domačini ogledovat. Radio Liubliana od 27. februarja do 6. marca. Nedelja, 27. februarja: 8.00: Vesel nedelj-»ki pozdrav (ruski sekstet in plošče). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Veselo rajanje (plo-4če). 10.00: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. 11.00: Otroška ura (Manica Komanova). 11.30: Nastop učencev Rudolfa Piliha (Rudi gchmidt, Tonček Hofbauer in Albert Fonda). 13.00: Napovedi, obvestila. 1315: Koncert radijskega orkestra 16 00: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 17 00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila za marc in tržna poročila. 17.30; Vodopivec: Srce in denar, spevoigra (člani »Grafike«), nato Cimer-inanov kvartet. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Slovenska ura: IMoritati in zabavne pesmi (Fantje na vasi); Brnčani in njihovi običaji (Janjčka Čuček-Kleinmajerjeva). 20.30: Veseli napevi (sodelovali bodo Dragica Sokova, Vida Rudolfova, Banovec, Petrovčič in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Ponedeljek, 28. februarja: 12.00: Zvoki z dežele in za deželo (plošče). 12 45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13 20: Operni napevi (plo-iče). 14.00: Napovedi. 18.00: Zdravstvena ura: Opekline - ozebline (dr. Brecelj). 18.20- Wald-teuflovi valčki (plošče) 18.40" Kulturna kronika: Slovenski kulturni program (dr Stanko Gogala). 19 00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Operetni odlomki (izvajali bodo člani narodnega gledališča Štefka Poličeva Ivan Gorski, Drago Zupan, Demeter Zebre — klavir in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Šramelkvartet učiteljskih abitu-rientov. Torek, 1. marca: 11.00: šolska ura: Kar bo, pa bo (veseloigra v štirih dejanjih; dogodivščine Kolobarnika na pustni torek; spisal Drago Košmerlj; izvajali bodo brezposelni učiteljski abiturienti; vodil bo pa Mehora). 12.00: Zakaj veseli bi ne peli (znani in priljubljeni napevi na ploščah). 12.45: Poročna 13.00: Napovedi. 13.20: Šramelkvartet. 14.00: Napovedi. 18 00: Magistrov trio. 18.40: Narodnostna vzgoia (Stanko Gogala). 19.00: Nano-vedi, poročila. 19 30: Nacionalna ura. 19 50: Zabavni zvočni tednik. 20.00: Direndaj na pustni torek (pisan večer ob besedilu Jakoba Zvana in sodelovanju članov radijske igralske družine, terceta sester Stritarjevih in pevskega jazzkvarteta). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert radijskega orkestra in citraški trio »Vesna«. Sreda, 2. marca: 12.00: Radijski šramel. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13 20: Vir-tuozi (plošče). 18.00: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. Anton Dolinar). 18 40: Zgodovina goreniskih mest (dr. Josip Zon-tar) 19.00: Napovedi, poročila 19 30: Nacionalna ura. 19 50: šah. 20.00: Hoffmannsthal-Zupančič: Slehernik (člani narodnega gledališča v Ljubliani) 21.30: Polnočna reviia (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert radijskega orkestra. č>trtek, 3. marca: 12.00: Fantazije in rapsodije (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Slovenske narodne s spremljeva-njem radijskega orkestra (nel bo Ladislav Rakovec). 14.00: Napovedi. 18.00: Koncert radijskega orkestra. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: 10 minut zabave (Fran Lipah, član narodnega gledališča). 20.00: Prenos simfonijskega koncerta iz Zagreba. 22 00: Napovedi, noročila. 82.15: Baletna glasba (radirki orpester). Petek, 4. marca. 11.00: Šolska ura: Morje v slovenski književnosti (gl. Slavko Šuster). 12.00: Iz naših krajev (ološče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Narodne pesmi od vsepovsod (plošče). 14.00: Nanovedl. 18.00: Kako si ustvarim svoj dom TI. (Cilka Vračko-va). 18.20: Igor Stravinski: Žar tica (L'oi«;seau de feu), suita (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.35: Bach: Pasijon po Mateju (prenos z Dunaja). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Plošče. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 5. marca: 12.00: Vožnja neznano-kam (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Vožnja neznanokam (plošče). 14.00: Napovedi. 17.00: Vesel delopust (igral bo radijski orkester). 17.40: Obramba mest pred zračnimi napadi (Drago Arčon). 18.00: Šornov šramel-kvartet. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: »Pepelnični panoptikum« ali pisan večer; besedilo Vinka Bitenca; sodelovali bodo Fantje na vasi in člani radijske igralske družine). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec, (radijski orkester). Varujmo se nalezljivih bolezni Vsaka nalezljiva bolezen pomeni za družino pravo nesrečo, največkrat pa tudi za sosede. V največji meri more vsakdo, če se mu je prikradla v hišo nalezljiva bolezen, omejevati to nesrečo, pa tudi uspešno zdraviti obolelega. V knjigi »Boj nalezljivim boleznim« ie znani praktični zdravnik dr Josip Tičar popisal dolgo vrsto onih opasnih nalezljivih bolezni, katerih nastop in zdravljenje bi moral poznati vsakdo, da bi mogel v primeru, če je kateri izmed rodbinskih članov obolel, ukreniti vse potr°bno. da se bol-zen ne prenese na druge člane družine, zlasti pa ne na sosede. Zdravnik po domače pripoveduje, kako je ravnati z okužencem in kako ga je negovati. V knjigi so pregledno popisane posamezne bolezni, kakor t'fus, kolera, griža, davica, ošpice, škrlatinka, k^ze. malarija. šeni trahom, tetanus itd Kniiga stane samo 13 Din. po pošti 16 Din. torej prava malenkost proti velikim koristim ki jih ho pnnesla v vsako hišo. Zato jo naj vsakdo takoi naroM pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Coionhurgova ulica 3 Ženski vestnik Sol v domačem zdravilstvu Pri vnetju grla (angini) grgraj slano vodo, pomešano z limonovim sokom. Posebno priporočljivo za otroke, če otrok ne zna dobro grgrati. Slana voda z limonovim sokom ne bo otroku prav nič škodovala. Če je v bolnikovi sobi suh zrak, tedaj zmoči rjuho v slani vodi in jo obesi v sobo. Bolnik bo takoj laže dihal. To tudi r.-zkužuje zrak. Če te dražijo kašelj, nahod ali katar, tedaj vdihavaj vročo slano vodo. To narediš tako, da naliješ v lonec kropa, ga osoliš. so nagneš na soparo in jo skozi usta in nos vdihavaš. To delaj seveda v topli sobi in oo:sm ne smeš vsaj nekaj ur na mrzel zrak. Če teče kri iz nosa, tedaj vsrkni v nos malo slane vode, pa bo kmalu prenenala teči. Če krvavijo dlesni (meso okrog zob), tedaj si usta izpiraj s slano vodo. Če se zastrupiš s kako jedjo (gobami in sličnim) tedaj raztopi pet zvrhanih žlic soli v pol litra vode in popij v počasnih požirkih. Slana voda navadno povzroči bljuvanje. Po bljuvanju je želodec izpraznjen in s tem odstranjena vsaj prva nevarnost Seveda je to le prva pomoč, sicer pa je pri zastrupljenju treba takoj poklicati zdravnika. Za kuhinjo Šartcl. V skledico postavi kvaseč iz dveh dek kvasca, žličice sladkorja, žlice moke in štirih žlic mlačnega mleka. V skledi pa mešaj, da narase, 15 dek sirovega masla, štiri deke sladkorja v prahu, dve jajci in nariba-no lupinico ene limone. Nato primešaj vzhajani kvaseč, 42 dek suhe moke in toliko to- plega mleka, da dobiš srednje gosto testo. Tesio osoli in stepaj toliko časa, da se začno delati mehurji in se loči od kuhalnice. Vtepl v testo še pest opranih rozin. Posodo za šar-tel ali pa kozo pomaži s sirovim maslom, stresi noter testo, razravnaj, pokrij s prtičem in postavi na toplo da vzhaja. Vzhajani šar-tal daš peči v srednje vročo pečico. Peci ga približno dobre pol ure. Ko je pečen, ga zvrni na sito in potresi z vanilijevim sladkorjem. Ocvrt ohrovt. Majhne in trde glavic« ohrovta operi in jih skuhaj v slanem kropu. Kuhani ohrovt ocedi na situ. Ko se ohrovt shladi, prereži vsako glavico na štiri dele, povaljaj vsak del najprej v moki, nato v raz* tepenem jajcu in drobtinah ter ocvri na vroči masti. Riž z jabolki. Skuhaj v treh četrtinah litra mleka četrt kile riža. Ri. malo osoli in posladkaj. Ko je riž kuhan in ko se je shla-dil, primešaj dve jajci, žlico siroveka masla in jabolka. Osem jabolk olupi, zreži na drobne krhlje in skuhaj v malo vode. da dobiS prav gosto čežano. Ko so jabolka kuhana, jih dobro zmešaj, dodaj od pol limone naribano lupinico in po okusu sladkorja v prahu. Kozo pomaži s sirovim maslom, stresi noter riž, razravnaj in peci približno pol ure, da se lepo zapeče. Pečeni riž po vrhu potresi 8 sladkorjem in daj na mizo. Goveje meso v omaki. Na masti prepražl drobno zrezano zelenjavo (tri korenčke, en peteršilj, zeleno in tri čebule). Pol kile govejega mesa zreži na majhne in tenke koščke. Ko se je zelenjava podušila in zarumeni-la, stresi zraven meso. osoli. malo poponraj in pokrito duši poldrugo uro Nato potresi po mesu dve žlici moke in ko se moka za* rumeni, zalij z vodo in tremi žlicami rdečega vina. Ko vse skupaj vre še pol ure, je jed gotova. Zraven daš makarone, valjance in slično. Ohrovt na francoski način. Tri do pet glavic ohrovta očisti, operi, razreži vsako glavico na štiri dele in skuhaj v slani vodi Kuhani ohrovt na situ ocedi. V kozi razbeli 10 dek sirovega masla ali masti, stresi na maslo ocejeni ohrovt in žlico drobno sesekljanega zelenega peteršilja. Po okusu še osoli. pa naj ohrovt še malo (10 minut) povre in se po-duši. Daš kot prikuho z govejim mesom in krompirjem na mizo. Praktični nasveti Zamrzle šipe umij s toplo slano vodo in zbriši s časopisnim papirjem. Zamazane preproge zdrgni s slano vodo pa jih boš očistila vse nesnage, a obenem osvežila barve. Če pereš blago, ki pušča barvo, ga operi v slani vodi, da ne bo šla barva preveč od njega.______ Kako pomagati ponesrečenim živalim To bi moral znati vsak kmečki gospodar, pa jih je vendar tako malo, ki to znajo Nji« hova nevednost je kriva, da žival trpi. da je za delo nesposobna in največkrat so gospo* darji sami krivi, če žival pogine, če bi se v boleznih in zdravljenju le malo poučili, bi se mnogokrat obvarovali škode in bolno ali pa ponesrečeno žival ozdravili in si jo rešili. Profesor za živinozdravstvo dr. Ferdo Kern je spisal knjigo »Prva pomoč ponesrečenim živalim« in ji dodal 96 slik. ki ponazorujejo popis bolezni in zdravljenje. Kmečki gospodarji, živinorejci se v njej spoznavajo s sestavo živalskega telesa in zdravili in obklad* ki. Nauče se iz nje masiranja, kako čistiti in obvezati rane Nadalje po domače razpravlja o puščanju krvi. o poškodbah živali, otekli-« nah, zlomu kosti, o koliki, napenjanju, soln* čarici. zastrupitvi, razkuževanju itd., torej « reček. ki jih mora poznati vsak živinorejca. Ali ni pametnejše kupiti si to knjigo, ki sta« ne samo 23 Din. da boste mogli živalim pravočasno pomagati, kakor pa odlašati isS potem izgubiti žival ki stane mnogo več tca* kor pa ta knjiga V vsaki hiši naj bi bila t« knjiga. Naročite 1o pri Tiskovni zadrugi f Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. Iz Prebmiirlfl Popravite od povodnji podrti most Crensovci februarja. Na tem mestu smo že poročali, da je pri »dnji veliki poplav« Mura odnesla most na mem izmed svojih rokavov in je Se zdaj onemogočen promet lz Crensovcev preko gibin-skega broda proti Strigovi in Sv Martinu Zhna gre h koncu in promet je čedalje večji Poleg tega pa so začeli ljudje delati v gozdovih in spravljati gnoj na njive Ljudje morajo zdaj seveda čakati s posekanimi drv-mi. da se bodo odločilni činitelji zganili in napravili most. Kakor čujemo se Se vedno prerekajo kdo mora ta most napraviti, ali občina Crensovci ali pa občina Gibina Ponovno pozivamo sre-sko načelstvo, da reši vprašanje tega mostu. Mislimo, da je bilo časa za premišljanje že dovolj. Kako »Novine Slovenske krajine« skrbe sa ljudsko prosveto Za ljudsko prosveto v našem Prekmurju gotovo še ni tako vzorno poskrbljeno kakor v nekaterih pokrajinah na oni strani Mure Zato pa imaš več čini-teljev, ki na svoj način Sirijo »prosveto«. V Lendavi izhajajo »Novine Slovenske krajine«. ki so nedavno takole poučile svoje či- tatelje: »Kakši katoličanec, takše liste čte. Neki širiteo nam piše iz Gornjega, da je po-nujavo naše katoličanske Novine pri kato-ličanskih hišaj I odgovorili so njemi, da ma.10 naročeno .Domovino' i jo čtejo. pa se njim dopadne. Gotovo, komi je ne za ja-kostno živlenje, raj čte protikrščanske liste, kak krščanske, ar tej ga ne opominajo, naj se varie greha, krščanski pa so to dužni včiniti Ali na božem sodi ne de mogo takši slab katoličanec odgovoriti na eta pitanja: 1 Zakaj si čteo liste, štere ti je moja Cerkev zabranila čteti? 2 Zakaj si podpirao s svojimi penezi slab tisk, ki je sramotio mojo vero i pogUblao duše? 3. Zakaj ne si Steo svoj domači krščanski list i poleg njega drii-ge krščanske liste, ki so ti ponttjali zdravo vretino za dflšo i širili mojo diko? 4 Zakaj si spačo svojo familijo 1 vnoge drfige dflše po slabom tisku i s tem, da si zametavao dober domači krščanski tisk? Jeli de Večni Sodnik zadovolen slab katoličanec. s tvojim zagovorom. ,ka sam zato čteo slab list ar le več kepov i več papira bilo notri?' Povej, jel te reši ta lzgovoi obsodbe? Nikdar ne.« Tako torej pravijo »Novine« slovenske krajine. Prekmurci. ki čitamo »Domovino«, se čudimo, kako more kdo »Domovini« očitati kaj zlega. Kal nas imajo »Novine Slovenske krajine« za tako bedaste, da bomo sedli na tak lim? V »Domovini« ni9mo Se nikdar čitali česa protiverskega, pač pa poučnega, česar ni v »Novinah Slovenske krajine«, ki niso nič drugega kakor kup velike duševne siromaščine in njenega Stiva noben človek če je le malo brihten, ne prebavi zlahka. varno, odlikovali z zlato kolajno. Odlikovanje mu je izročil njegov predstojnik Monda-nel. Ko je bil Bourquin takrat hotel prijeti VVeidmanna, je morilec na policista ustrelil z revolverjem Krogla je preluknjala policistov klobuk, njega samega pa m poškodovala. Vendar se Bourquin strela ni prav nič ustrašil, temveč je planil na morilca in ga g kladivom pobil na tla, da je zločinec nezavesten obležal Nato pa ga je zvezal in odvedel na policijo. Pri slavnosti odlikovanja je predstojnik vprašal Bourquina, zakaj m streljal tudi on, ko je morilec streljal nanj. Bour-quin, ki je pravi orjak, je odgovoril: »Se a kladivom sem ga udaril samo toliko, da ja omedlel. Zločinca sem namreč hotel čim bolj nepoškodovanega izročiti rokam pravice.« X Sele kot general se je naučil pisati. Ruski komisariiat za vojsko v Moskvi j« pravkar izdal knjigo o ruskih maršalih Kakor je posneti iz te uradne knjige, se more ponašati z viSjo izobrazbo edinole maršal Jegorov. zakaj maršala Blilcher in Vorošilov imata izobrazbo osnovne šo'e. Maršal Bud-jeni pa sploh nima nikake Šolske izobrazbe. Pisanja se Je naučil Sele po boljševiški revoluciji, ko je bil že general. X Cea 15 minut je spet oživel. V neki bolnišnici v Rimu je profesor Chiasserinl operiral 70 let starega bolnika. Operacija se je dobro posrečila, toda takoj po operaciji je operiranemu bolniku naenkrat zastalo srce. Zdravniki so dolgo poskušali, kako bi oživili zastalo srce. nazadnje pa je profesor začel masirati srce. To je rodilo uspeh. Po 15 minutah je začelo srce spet biti. Bolnik je bil tako reSen. X Hiša se je pogreznila. V nižjeavstrij-skem kraju Mostelbachu sta v neki majhni hiSici živela priletna zakonca. Te dni pa sta naenkrat zaslišala pod seboj čudno pokanje. Žena je prva zbežala ven Za njo pa jo je ucvrl tudi mož. Komaj sta bila dobro zunaj, sta videla, kako se je hiša začela pogrezati v tla, kjer je kmalu s truščem izginila. Preiskava je dognala, da je hiša izginila v skriven hodnik, ki ga nihče ni poznal, ker so bili dohodi vanj že zasuti. Hodnik je bil narejen že ob času 30 letne vojne, kakor pripoveduje ustno izročilo, ljudje pa seveda že niso več vedeli, kje je bil narejen. X Celo zbirko pip ima. Društvo predavateljev v Parizu je imelo po letnem zboru te dni svečano večerjo, katere se je udeležil tudi znani francoski državnik Herriot. Kakor običajno, je prišel Herriot tudi na to večerjo s svojo večno pipo v ustih. Naprosili so ga, naj ob tej priliki tudi on izpregovorl nekaj besed, saj je znan kot zelo šaljiv govornik. Herriot je ob tej priliki na zelo svojstven način pripovedoval, kako njegova pipa pomaga pri političnem delu. Če se poglobi v kajenje pipe, mu prihajajo misli kar same od sebe in najtežavnejša vprašanja se z lahkoto rešujejo. Ob koncu svojega govora o pipi in politiki je Herriot še dodal, da je dobil od premnogih znancev in prijateljev doslej v dar že na stotine pip, ki jih je vse spravil, tako da bi danes lahko poklonil Franciji dokaz zanimivo zbirko najrazno-vrstnejših pip. X Kitovo srce je veliko kakor cel voi. V, pristanišče v ameriškem mestu San Fran-ciscu se je zatekel kit, dolg 20 m. Žival si zdaj zaman prizadeva, da bi našla izhod na prosto morje. Z udarci svojega mogočnega repa dela valove, ki so nevarni čolnom. Pristaniška oblastva so bila prisiljena povečati redarsko službo, da lahko zadržujejo radovedno množico, ki ima s kitovimi plavalnimi vajami seveda veliko veselje.. Zdaj so se odločili za lov na kita, ki mu bodo prisostvovali tudi snemalci velikih hollywoodskih filmskih družb. Razburjenje meščanov San Francisca si lahko razlagamo, če primerjamo velikost kitovih udov z udi drugih živali. Jetra tako velikega kita imajo velikost krave, srce mu je veliko kakor vol. Kitovo olje in kitova mast sta glavna pri dobitka iz takšne živali, ki tehta do 70.000 kilogramov. Kitova moka je zelo dragocen dodatek k živinski krmi. Dragocene pa so tudi druge snovi, ki jih dobivajo od kitov, kakor ribja kost, ribje olje in drugo. Borba policije s pobesnelimi maškarami V praškem predmestju Zižkovu so v noči na nedeljo 6. t. m. priredili veliko maškara-do v neki razvpiti gostilni. Ko so gostje bili najbolj razposajeni, so se zdajci odprla vrata in v dvorano je pridrvelo Sest maškar, ki so bile okrinkane kot kaznjenci. Gostje so nove maske sprejeli z velikanskim veseljem. Možje, ki so pridrveli v dvorano, so bili opravljeni v tako kaznjensko obleko, kakrS-no nosijo kaznjenci praške kaznilnice. Se je vse veselo kričalo, ko so se vrata v dvorano vnovič odprla in vanjo je planilo 20 stražnikov z revolverji v rokah. Policija je prihitela, da bi prijela tiste »kaznjence«. Poveljnik policije je zaklical: »Roke kvišku! Nihče naj se ne premakne s svojega prosto- ra!« Na te besede pa je nekdo izmed maSkar iz svojega revolverja ustrelil v veliko električno obločnico, ki je takoj ugasnila. Tisti trenutek je nekdo drugi že ugasil vse druge luči v dvorani. Nastala je tema. Ženske so začele vriščati, moški pa preklinjati, metati stole in vrčke k vratom, kjer so stali stražniki. Vmes so se sliSali udarci z gumijevkami in palicami hkratu z ječanjem tistih, ki so bili zadeti. Priti je morala na pomoč še nova policijska četa, ki je poklicala še gasilce in reševalce. Uspeh te maškarade je bil tale: 14 maškar so morali prepeljati v bolnišnico, 28 na policijo, tri ženske in dve moški maškari pa so morali vtakniti v prisilne jopiče, ker so čisto pobesneli. X Papaniuuva znanstvena odprava rešena s ledene plošče. Zadnjič smo poročali, da je prišla v nevarnost skupina ruskih učenjakov pod vodstvom Papanina, ki se je že lani uta-borila na veliki ledeni plošči v severnih polarnih krajih v svrho raziskovanja polarnega ozemlja. Ledeno ploščo je morski tok počasi zanašal proti Grenlandu in nastajala je čedalje večja nevarnost, da se plošča razbije. Tudi hrane je začelo primanjkovati. Da reši Papanina in tovariše, sta zaplula proti ledeni plošči dva ruska ledolomilca. Zdaj poročajo, da so 19. t. m. rešili Papanina in tovariše. Ledolomilca »Tajmir« in »Murman« sta po težavni poti prodrla tik do ledene plošče, na kateri je bilo Papaninovo taborišče, in sta vzela na krov vse člane odprave, vse instrumente in vso važnejšo opremo taborišča. Oba ledolomilca sta takoj nato krenila nazaj proti jugu. X Razlastitev cerkve v Rusiji. Moskovska »Izvestja« objavljajo uradne podatke o razlastitvah premoženja ruske pravoslavne cerkve v poslednjih 20 letih. Po teh podatkih je ruska vlada razpustila 676 samostanov ter podržavila 436 samostanskih mlekarn, 620 živinorejskih farm, 1112 stanovanjskih hiš. 704 hotele in gostilne in 227 bolnišnic in zavetišč. Na bivši samostanski zemlji je naselila več kakor poldrugi milijon delavcev in državnih uradnikov. Vrednost vsega cerkvam odvzetega premoženja znaša sedem milijard rubljev (okrog 60 milijard dinarjev). X Kako se izvrši poroka v Nemčiji. Civilna poroka v Nemčiji se izvrši takole: Ko stopita ženin in nevesta v poročno dvorano, zaigra v ozadju godba. Zatem pregleda poročni uradnik, ali so listine v redu, nato vstane in slovesno nagovori poročni par z besedami o pomenu družine in o čistokrvnem plemenu. Po nagovoru stavi nekaj obrednih vprašanj. Godba igra ves čas in naposled odpojejo vsi navzočni himno »Deutschland liber alles«, priče podpišejo poročno listino, poročenca izmenjata prstana in poroka je končana. X Novi zobje na stara leta. Turku Mardi-rosu Tatoianu, ki je najstarejši prebivalec Kanade, so kakor pišejo listi, zrasli novi zobje, čeprav šteje že 108 let. Rasti so mu začeli pred tremi leti, ko mu je zobni zdravnik populil zadnje ostanke starih zob. Starec se počuti zdaj zelo dobro, saj lahko spet uživa trda jedila. Primeri, da dobi človek na stara leta nove zobe, so silno redki in učenjakom se še ni posrečilo pojasniti tega pojava. Leta 1926. je dobila 92 let stara Nemka Katarina Reimersova nove zobe. Zdravniki so preučili način stark i nega življenja in ugotovili, da je starka v vsakem pogledu povsem normalna. X Odlikovanje, ker je prijel nevarnega morilca. Pred nekaj meseci je pariški policijski nadzornik Emil Bourquin prijel morilca Weidmanna, ki je bil umoril vrsto žensk. Te dni so policijskega nadzornika zaradi tega junaškega dejanja, ki je bilo ne- Mali o 91 a s i VODNE TURBINE vseh velikosti ugodno naprodaj. Tehnična pisarna ing. Borštnar, Ljubljana, Pražakova 8. PRODAM kromatično harmoniko, 140 basov, 102 prima, troglasna. Cena po dogovoru. Mivec Anton, .Trbovlje I, Loke 2. MIZARSKEGA POMOČNIKA ki razpolaga z nekaj gotovine sprejmem za skupno izdelavo večjega naročila. Zaposle-nje je stalno. Mizarstvo Maribor, Gregorčičeva 8._ PRODAM IIISO s 1700 kvad. metrov zemlje. Cena 12.000 dinarjev, dvajset minut od postaje Ponikve ob južni železnici. Lastnik I. Droie, Tržišče 18, Rogaška Slatina. TESAČ1 20 dobrih tesačev za prage dobi dobro in stalno delo, zaslužek dober, oglasite se takoj pri Ivan Veršec, Podčetrtek. POROČITE SE SREČNO in bogato, samo potom našega zavoda. Imamo tisoče kmetskih deklet, mestnih gospodi-čen, vdov. med njimi ogromno število Slovenk, z raznimi dotami, do milijon dinarjev takoj za poročiti. Pojasnila daie. Union. Zagreb 2. LEPA SADNA DREVESA zajamčena rodovitnost, zahtevajte seznam. Drevesnica Šauperl, Sv. Barbara pri Mariboru. KROJAČU ki ima veselje do gostilne, oddam isto na račun. Ponudbe upravi »Domovine« pod »Gostilna zraven trgovine«. »MIGLJAJ USODE« je naslov velikega ljubavnega romana, ki ga pravkar prinaša »Družinski tednik« Zahtevajte eno številko popolnoma brezplačno na ogled! »Družinski tednik«. Ljubljana 345. KRASNO tzniRO vzorcev za ročna dela dobite v Nifergalovi predtiskariji, Maribor. Koroška c 1. Zelo je sklenila: v bodoče bom prala vse svoje perilo z Radionom, ker ljubim blesteče belo, zdravo perilo l Pri kuhanju z Radionom se razvijajo milijoni kisikovih mehurčkov, kateri skupno z milnico prodirajo skozi tkanino, ki ]o temeljito operejo. Tako postane perilo bleščeče belo in se mu že od daleč pozna, da je bilo oprano x Radionom. DOMOVINA 6T. 8 'mmmrntmmmmmmmmmmmmmmmm^wmmmmmmm mmmrnmmmm Pleničke je prala - seveda - Schichtov toda kako sivkasta je blazina, ki ni bila oprana z Radionom! varuje perilo STRAN 12 HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje, 3°/o obveznice, za likvidacijo kmečkih dolgov stalno kupujem. Al. Planinšek. Liubliana, Beethovnova 14. Telefon 35-10. — tiiim — uai«m\i mariborskih tekstilnih lovarn. pristnobarvni, bre2 napak. tn sicer: Paket serija R z vsebino 16 20 m dobro uporabnih ostankov tlanelov in barhen-tov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo Paket serija T z vsebino 4 m Cisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih Pn naroČilu prosim navedite barvo Vsak paket Din 128 — Reklamni paket serija K. vsebina 20 25 m boljšega flanela za moško, žensko in otročje perilo v najlepši sestavi, paket Din 136 Dalje specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17 — 21 m i a barhentov za ženske obleke, bluze, in prvovrstnih flanelov za pldžame, žensko moško in otročje perilo za izjemno ceno Din 150 Paket serija »Z« zvseblno 3- 3 Ž0 m dobrega suk-na za moško obleko, damski Kostum al) plašč m SIcer: 2 št 1 Din 130.—; Z št 2 Din 160. — ; Z 6t 3 Din 250.—; zadnji 1 a kamgarn Vsak paket poštnine prosto, prt dveh ali več paketih primeren popust Neprimerno vzamem nazaj tn zamenjam Pišite še danes obče znam. start, solidni razpošiljalmcl »Kosmos«, Maribor. Kralja Petra trg. — Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem oa razpolago! Najboljši prijatelj šolsklli otrok za deževne in mokre dni so naše galoše, ki ne jpi opuščajo vode, ne mokrote. Za majhen ;