GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XVI ŠTEVILKA 148 JANUAR 1988 NE GLASUJTE PROTI SEDANJOSTI, GLASUJTE ZA PRIHODNOST Referendum za samoprispevek za nov borovniški vrtec v nedeljo, 31. januarja Krajani krajevne skupnosti Borovnica se bodo 31. januarja na referendumu odločali za samoprispevek, s katerim bi zbrali del denarja za gradnjo novega (prepotrebnega) vrtca. Preostala potrebna finančna sredstva pa bodo v pretežni meri prispevale delovne organizacije iz občine, seveda ob pogoju da bodo Borovnicam na referendumu izglasovali samoprispevek: Gradnja novega vrtca je nujnost, ki je ne kaže odlašati, saj so pogoji za varstvo v več kot sto let stari zgradbi že kar zaskrbljujoči, zato vodstvo krajevne skupnosti upa, da bodo takšnega mišljenja tudi krajani, ko se bodo v nedeljo 31. januarja na voliščih odločali za samoprispevek. (Več na 2. in 3. strani) Ob slovenskem kulturnem prazniku Kaj je kultura ? Kateri pojem izraža ta beseda, kije nam vsem tako domača in hkrati tako strašno tuja ? Literatura, umetnost, znanost -to je le zunanji izraz, je le dokument narodove kulture, je dokument narodovega duševnega in materialnega blagostanja. Naša slovenska kultura, kakor je na današnji stopnji, je rezultat vsega našega duševnega in materialnega dela od začetka narodovega življenja do danes. - Zgodovina narodove kulture in zgodovina naroda samega je zgodovina njegovega političnega, družabnega in gospodarskega razvoja. (Ivan Cankar: Slovensko ljudstvo in slovenska kultura. Predavanje v Delavskem domu v Trstu aprila 1907.) Predstavitev »Človeka« V petek, 12. 2.1988 ob 18. uri bo v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki predstavitev knjige »Človek« Andreja Grabarja. Knjiga je marca lanskega leta izšla pri Mohorjevi družbi v Celju in je bila več mesecev med najbolj prodanimi knjigami. Predstavitev bo vodila Manca Košir, vabilo nanjo pa naj bodo besede o knjigi in iz nje. »(Avtor) ni pod vplivom nobene posebne ,šole' in ne posnema nobenih posebnih avtorjev; razodeva nam samo to, kar sam v posebni duhovni ubranosti doživlja.« (Dr. Anton Trstenjak v spremni besedi.) »ČLOVEK je kontinuirano premišljevanje o smislu človekovega bivanja, ne toliko na filozofski, ampak predvsem na življenjski ravni . . . vtem kritičnem času potrebujemo nasvete na takšni preprosti ravni, a ne prakticističnih nasvetov, temveč prav take, vkoreninjene v modrosti duha, kakršne lahko v obilici najdemo v besedilu »ČLOVEK« (Marko Pogačnik v recenziji rokopisa). Nekaj odlomkov iz knjige. - Resnično razumevanje življe-»nja prinaša toplino, ker je narava ustvarjena tako pravično in modro ter ima tih odgovor na vsako pošteno upanje. Ta tihi odgovor človeku dopoveduje, da ni treba imeti nekega posebnega upanja, niti vere kot držanje za nekaj. In da je vse, kar je oblikovano, preveč prazno. Življenje je tako veliko, da je najbolj naravno, če smo do njega vedno tako nerazdeljeno in preprosto zaupljivi, kakor majhen otrok v naročju staršev. - Vsakdo išče pravi mir in pravo življenje. Resnično razumeš človeka, če ga jemlješ kot sebe in mu dovoljuješ iskati na vsak možen način, ter mu ob tem ostajaš prijatelj. Nisi upravičen obsojati nepravilnosti pri soljudeh, saj prihaja do njih zaradi iskanja, v katerem se vsakdo tudi moti. Treba je sočloveku dovoliti napako, dajo bo lahko videl. - Vse, kar je, pačje. In zato edino, pravo in zadnje. V življenju ni nič vznemirjajočega, vmesnega, iščočega. Vse je dejansko, dokončno. Vendar iščoči tega ne vidi, niti bi ne bil zmožen sprejeti. Ko pa postane dovolj močan za svobodo, iz iskanja odide. Tedaj šele je pripravljen stopiti v življenje. Kajti dokler nekdo ni pripravljen dati, tudi vzeti ne mara. - Človek pleza na goro svojih utvar, dokler živi v prividu vrha. Četudi še tako velike sile vloži v plezanje, se nikamor bistveno ne premakne, ker neskončnost gore vsak korak sprevrača v nesmisel. Ko to uvidi, preostane kot rešitev samo še samodejni padec v brezno življenja. V tem ni tveganja, kajti tudi brezno je neskončno in se nikjer ne bo razbilo. Kdor se ne spusti, bo vso večnost moral plezati. (Pripravil FRANC SMRKE) Dobra predstava - slab obisk Na »Večeru sodobnega plesa«, ki je bil decembra v Cankarjevem domu na Vrhniki, so se predstavile plesne skupine MEDEJA in AURORA iz občine Vrhnika in plesna skupina IGEN iz Celja. Pravimo, da je ples dejavnost mladih! Če bi sodili po obisku te prireditve, bi lahko zaključili, da to ne velja za moderni ples, čeprav imamo v občini skupine osnovnošolskih otrok, ki imajo ambicijo, da bi obogatili plesno dogajanje. Vendar je vse premalo, če bi to radi naredili le s svojimi nastopi na odru. Lahko je žal vsem tistim, ki so zamudili odlično predstavo plesne skupine IGEN iz celjskega Plesnega studia, pa vsem tistim, ki niso videli domiselnih kostumov in koreografije plesne skupine MEDEJA in nastop plesne skupine AURORA. Pa kdaj drugič! KOŠARKARJI FENOLITA IZ BOROVNICE NEPRIČAKOVANO NA PRAGU SKL Višji rang ob jubileju Košarkarji Fenolita iz Borovnice se bodo malo nepričakovano, vendar pa popolnoma zasluženo borili za vstop v Slovensko košarkarsko ligo. Iz boja v kvalifikacijah niti teoretično ne morejo več izpasti. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da je 2. SKL - zahod najmočnejša. Moral bi se zgoditi čudež, če niti ena od ekip, ki sodelujejo v kvalifikacijah, ne bi postala članica 1. republiške lige. »Morda je ta uspeh za športno javnost naše občine, pa tudi širše, malo nepričakovan,« pravi ambiciozni trener Drago Djedović. V pripravljalnem obdobju smo trenirali po štirikrat na teden, odigrali smo petnajst tekem z zelo močnimi nasprotniki, ekipa ima kvalitetne igralce - ob vsem tem je jasno, da je uspeh rezultat kvalitetnega dela in dobrih posameznikov.« Igralski kader je skupek izkušnje in mladosti. Na eni strani so izkušeni »veterani« Sivka, Križnar in Prodan, na drugi strani pa so mladinci Gabrov-šek, Centa, Sumina in Peršin, ki so svoje kvalitete dokazali že na tekmah v 2. slovenski mladinski ligi. Starostni razpon je pomemben za odnose znotraj ekipe, prijateljstvo in tovarištvo pa sta pomembna dejavnika uspeha. Letos proslavljajo košarkarji Borovnice pomemben jubilej - 20. obletnico delovanja. Prav ob obletnici želijo svojemu kraju in navijačem prinesti pomemben uspeh. Njihovo željo bodo pomagale uresničiti tudi občinske strukture, ki bodo podpirale ekipo, da bo v kvalifikacije prišla čimbolj pripravljena. »Duša« ekipe je vsekakor Franjo Modrijan. Skrbi, da je vsaka malenkost rešena na zadovoljstvo vseh. »Za ta uspeh se moramo zahvaliti tudi našemu pokrovitelju, TOZD Fenolit. Po dogovoru na ZTKO naj bi vsaka selekcija v prioritetnem športu našla svojega pokrovitelja. Mi smo našli skupni jezik s to delovno organizacijo in mislim, da na zadovoljstvo obeh strani. V letu jubileja želimo kraju in našemu pokrovitelju prinesti lep športni uspeh. Uvrstitev v kvalifikacije smo dosegli, ostane nam še zadnji korak. Upamo, da bo uspešen« M. ARSIĆ OBČINSKA KONFERENCA SZDL VRHNIKA Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisuje za leto 1988 SREBRNA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti pri: - uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh. - uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil. - uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega dela in življenja ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog za srebrna priznanja OF naj predlagatelji (družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva in drugi družbeni dejavniki) pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Vrhnika. Cankarjev trg 8. najkasneje do 21. marca 19KX. Žirija opozarja vse predlagatelje, da obnove tudi predloge iz prejšnjih let, če želijo, da jih bo ponovno obravnavala. Obenem žirija vzpodbuja vse DPO. OZD. KS. društva, društvene organizacije in druge dejavnike v občini, da večjo pozornost namenijo tudi predlaganju in oblikovanju predlogov za podelitve raznih državnih odlikovanj in priznanj. Svečano v vojašnici Ivan Cankar V prisotnosti predstavnikov DPO občin Vrhnika in Logatec, borcev bojne enote, predstavnikov osnovne šole iz Dekanov, ki nosi ime te enote, mladine in pionirjev so v vojašnici Ivan Cankar proslavili 43. obletnico ustanovitve JLA. Prisotnim je spregovoril starešina Budimir Gavrić, pred Poveljstvom LAO pa je prisotne pozdravil general-podpolkovnik Mirko Mirtič, ki je ob tej priliki komandantu enote izročil veliko prehodno zastavico kot najboljši med združenimi sestavi v LAO. Ob prazniku JLA so mnogim starešinam prebrali ukaze o napredovanju in odlikovanju, najboljšim in najzaslužnejšim pa so bile izročene nagrade in priznanja. Številnim vojakom so izročili značke Primeren vojak. M ^ Predsednik občinske skupščine Herman Bole je s predstavniki družbenopolitičnih organizacij ob dnevu JLA priredil sprejem za mlade starešine, ki so letos prišli v enote v naši občini. »Pamet je boljša kot žamet« so na osnovni šoli Log -Dra-gomer poimenovali razstavo in prikazali kaj vse je primerno darilo za vzbujanje zgodnjega zanimanja za naravoslovje in tehnologijo pri mladostnikih. S tem s6 želeli staršem pomagati tudi pri zbiranju daril za svoje otroke. Košarkarsko igrišče na Stari Vrhniki V juniju lanskega leta so delavci SCT Ljubljana položili asfalt na novem košarkaškem igrišču na Stari Vrhniki. Tako se je uresničila dolgoletna želja mladine, da tudi v njihovi krajevni skupnosti pridobijo novo površino za rekreacijo. Poleg igrišča za košarko so uredili tudi balinišče, tako da bo poskrbljeno tudi za rekreacijo starejših krajanov. Načrtujejo, da bodo v neposredni bližini postavili tudi otroško igrišče, tako da bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši. Vso akcijo pri izgradnji igrišča je vodilo športno društvo »POVŽ«, ki je eno najaktivnejših v občini. Predvsem prizadevni so bili mlajši člani društva, ki so opravili veliko število delovnih ur. Načrtujejo, da bo igrišče dobilo dokončno podobo v maju, ko načrtujejo tudi svečano otvoritev. Ob tej priložnosti bodo v goste povabili veteransko ekipo Vrhnike in z njimi odigrali košarkaško tekmo. Sredstva za izgradnjo igrišča sta prispevali Telesnokulturna skupnost Vrhnika in Krajevna skupnost Stara Vrhnika. p p NE GLASUJTE PROTI SEDANJOSTI, Referendum za samoprispevek za nov borovniški lim JUGOVZHODNA FASADA Jože Kirn, predsednik KK SZDL: Že novembra, ko smo se začeli po vaseh borovniške krajevne skupnosti pogovarjati o možnosti gradnje novega vrtca in samoprispevka, mi je dejala starejša upokojenka: »Veste Jože, eno penzijo so nam vzeli, starejšim upokojencem, toda za vrtec bom rada prispevala. Će že naši otroci niso imeli dobrega vrtca, naj ga imajo vsaj naši vnuki!« Tako mišljenje, tudi starejših, ti da voljo do dela, te vzpodbudi, da vztrajaš tudi takrat, ko ne gre vse po željah in načrtih. Analiza podatkov in ocena stroškov za gradnjo vrtca I. PROGRAMSKE OSNOVE Nadomestna gradnja VVO Borovnica je programirana na osnovi podatkov, zbranih v vprašalniku, ki ga je posredovalo vodstvo VVO Vrhnika in na osnovi podatkov, ki jih je obdelal Studio za otroško varstvo pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva Ljubljana. Programirani objekt bo imel: 1 oddelek za do 2-letne otroke - 14 otrok 1 oddelek za 2-3-letne otroke - 16 otrok 1 oddelek za 3-4-letne otroke - 20 otrok 1 oddelek za 4-5-letne otroke - 24 otrok 1 oddelek za 4-5-letne otroke - 24 otrok Skupaj 5 oddelkov z zmogljivostjo 98 otrok Dislocirana enota bo imela poleg osnovnih površin še: - prostor za vodjo enote in za potrebe vzgojnega osebja - razdeljevalno kuhinjo zmogljivosti 80 EK in mlečno kuhinjo - pralnico zmogljivosti 290 kg/teden ali 60 kg/dan - kurilnico za ogrevanje prostorov Površina zemljišča: - zazidana površina 98 x 6 m 588 m2 - igrišča na prostem 98 x 15 m 1470 m2 - dostopi, dovozi, parkiranje 450 m2 Skupna površina zemljišča 2500 m2. 2508 m2 II. OCENA STROŠKOV NOVEMBER 87 A. Gradbena dela 149.168.000 B. Obrtniška dela 110.174.000 310.092.000 C. Elektrika, vodovod, ogrevanje 50.750.000 D Oprema 98.170.000 E. Zunanja ureditev 52.000.000 Skupaj A+B + C + D + E 460.262.000 F. Ostali stroški - priključki vodova, kanalizacije, elektrike 12.000.000 - nepredvidena dela 46.000.000 - sprememba namembnosti zemljišča 3.000.000 - energetski prispevki 4.000.000 - komunalni prispevek 9.000.000 Skupaj ostali stroški 74.000.000 G. Urbanistična in tehnična dokumentacija - geodetski posnetek stanja zemljišča 800.000 - urbanistična dokumentacija, zazidalni načrt 5.700.000 - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo del 14.500.000 - investicijske priprave, vodenje in nadzor 12.700.000 Skupaj urbanistična in tehnična dokumentacija, vodenje in nadzor 33.700.000 SKUPAJ A+B+C + D + E+F+G 567.962.000 III. SISTEM GRADNJE OBJEKTA IN GRADNJA PO FAZAH Idejna zasnova VVO Borovnica, ki je izdelana na osnovi programskih podatkov, upošteva možnost gradnje objekta v klasični, masivni izvedbi in tudi v montažni izvedbi tipa MARLES. Predvidevamo, da bo čas gradnje objekta masivne izvedbe 8 mesecev, čas gradnje montažne izvedbe pa 5 mesecev. Montažni objekt bo zaradi krajšega časa izgradnje cenejši za 20-30 % na račun gradbenih in obrtniških del ter instalacij. Smatramo, da je klasično grajen objekt trajnejši, da so stroški vzdrževanja in obratovanja nižji kakor pri objektu, ki je zgrajen iz montažnih elementov. Objekt je možno graditi v dveh fazah tako, da se v prvi fazi gradi dve enoti za dojenčke in za 2-3-letrte otroke, v drugi fazi pa tri enote za 3-7-letne otroke. Objekt je zasnovan tako, da je možna širitev v dveh smereh z dodajanjem enot. Z ozirom na razpoložljivo površino zemljišča se k petim enotam lahko dogradita še dve enoti. IV. NAČIN IZVAJANJA INVESTICIJE Osnova za izvajanje investicije je izdelan in potrjen zazidalni načrt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in odločitev, ali bo objekt grajen v klasični ali montažni izvedbi. Izvajalec gradnje objekta bp izbran na podlagi razpisa za oddajo del, ki ga pripravi strokovna služba, pregleda in potrdi pa gradbeni odbor. Prispele ponudbe je treba analizirati, komisija sestavljena iz predstavnikov strokovnih služb in predstavnikov Krajevne skupnosti, pa odloča o izbiri najugodnejšega ponudnika. ZAVOD ZA NAČRTOVANJE v VRHNIKA SEVEROZAHODNA FASADA Odgovori na vprašanja iz javne razprave Na zborih krajanov po vaških skupnostih in zaselkih, ko so Borovničani imeli javno razpravo o uvedbi samoprispevka za nov vrtec so krajani izpostavili tudi nekaj pomembnih vprašanj in mišljenj, na katere predstavniki krajevne skupnosti Borovnica niso mogli sami takoj odgovoriti. Zato so zaprosili predsednika občinske skupščine in predsednika izvršnega sveta za pomoč, da so od pristojnih služb v občini dobili konkretne odgovore. Če strnemo vprašanja lahko ugotovimo, da so odgovori oziroma pojasnila strokovnih služb konkretna, zato smo jih združili v en sklop v upanju, da pojasnjujejo vse bistvene dileme. Odgovori oziroma pojasnila so takšnale: Zbori občinske skupščine so ob-# ravnavali zaključno poročilo Sklada za gradnjo šolskih in vzgojno-varstvenih objektov občine Vrhnika dne 23. 9. 1987 in ga sprejeli. Poraba sredstev sklada je podrobno opisana v poročilu in tudi v odgovoru na delegatske vprašanje, ki je bilo posredovano delegatom z dodatnim gradivom za seje zborov 12.11.1987. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je 29. 10. 1986 pričel z neposrednimi aktivnostmi za izgradnjo vrtca v Borovnici z dopisom republiškemu sekretariatu za finance, da v občini Vrhnika skladno s srednjeročnimi planskimi dokumenti načrtujemo začetek izgradnje otroškega vrtca v Borovnici. Zaradi zakona o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v drugem polletju leta 1986 in v letu 1987 je bilo potrebno za negospodarske investicije predhodno pridobiti ustrezen sklep Izvršnega sveta Slovenije. Podrobnejše podatke je IS SR Slovenije 12.12.1986 posredovala Vzgojno-varstvena organizacija Vrhnika. Glede na dejstvo, da sredstva za gradnjo niso bila zagotovljena, pozitivnega sklepa od IS SRS nismo dobili, oziroma nam je bilo sporočeno, da verjetno s soglasjem ne bo težav, če bodo zagotovljena sredstva. Z namenom, da se zberejo potrebna sredstva, je IS SO Vrhnika ob zaključnih računih za leto 1986 v februarju 1987 predlagal poseben samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo vrtca v Borovnici vsem OZD s področja gospodarstva. Sredstva naj bi se združevala iz čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1986. Opredeljevanje o pristopu k sporazumu je potekalo zelo počasi, tako da kljub urgencam nismo pridobili sklepov od vseh organizacij združenega dela. Med najpomembnejšimi soglasji za sofinanciranje vrtca je vsekakor sklep DO LIKO, ki pa je svojo udeležbo pogojevala z uvedbo krajevnega samoprisepvka v KS Borovnica. Vodstvo KS Borovnica je bilo o tem pogoju informirano ter je pričelo s pripravami na referendum. Izvršni svet bo na osnovi uspešno izglasovanega referenduma intenzivno nadaljeval z razgovori z OZD gospodarstva Vrhnike, pri čemer prispevek DO LIKO ter ostalih, ki so svoja soglasja že dali, ne bi smel biti vprašljiv. Menimo pa, da se bodo na osnovi velike pripravljenosti krajanov KS Borovnica za sofinanciranje odločili delavci še v ostalih OZD na Vrhniki, ne glede na to, da nimajo neposrednih interesov. Seveda je potrebno na koncu podčrtati dejstvo, da bo sofinanciranje OZD pogojeno z gospodarskimi rezultati ter razpoložljivimi sredstvi za take namene. Občinsko vodstvo v celoti podpira aktivnosti za izgradnjo vrtca v Borovnici, kar se izraža v vključenosti te naloge v razvojne dokumente občine ter dosedanje aktivnosti na tem področju. V sedanji situaciji ne vidimo pomembnejših možnosti za zbiranje sredstev. Vse napore pa bomo usmerili skupaj z aktivisti v KS, da zagotovimo potrebna sredstva, pri čemer bomo proučili možnosti tudi za še drugačne možnosti združevanja sredstev. Peter Petkovšek, predsednik izvršnega sveta: Izvršni svet se je angažiral v tistem delu, kjer ima svoje pristojnosti, in tudi tako, da so se vse aktivnosti le pričele. Če bo referendum uspešno izveden, se bo IS angažiral v organizacijah združenega dela, da bi zagotovile še preostala oziroma manjkajoča finančna sredstva. To je naša najpomembnejša naloga in seveda bomo tudi poskrbeli, da bodo pravočasno stekli vsi upravni postopki, potrebni za gradnjo novega vrtca. Herman Bole, predsednik skupščine občine Stanje v starem vrtcu v Borovnici je res izredno zaskrbljujoče, zato je zadnji čas, da steče akcija. Vendar je danes situacija taka, da je v tem trenutku težko zagotoviti, da bo tudi v zamišljenem obsegu izpeljana. V obdobju izgradnje šol in vrtcev je ta iz programa izostal zaradi omejitev pri skupni porabi, ki so v tistem času nastopile. Ob teh omejitvah je preostalo samo še toliko sredstev, da smo lahko za že zgrajene objekte, seveda z nekaj težavami, odplačali najete kredite. Medtem pa se je situacija še mnogo bolj zaostrila (omejitve sredstev in dovoljenega obsega takih objektov v Sloveniji). Seveda se je tudi že tako slabo stanje obstoječega vrtca še poslabšalo. Menim, da je ta trenutek prelomnega značaja, ali z vso voljo in zagnanostjo pripeljati to akcijo, ki je še nedorečena, do kraja, ali pa stopiti ob stran in čakati na boljše čase. To je dilema, ki je postavljena pred ljudi s tem referendumom, da se tudi sami opredelijo za ali proti. Midva oba za tem osebno stojiva, uspeh pa lahko dosežemo le vsi skupaj. Tone Janežič: »Nov vrtec v Borovnici bo seveda, če bo samoprispevek izglasovan, velika pridobitev za kraj. Vsi vidimo, da se je stari začel skoraj podirati, otroke pa je treba nekam spraviti, ko so starši po službah. Imam pa občutek, kot da nismo vsi v isti krajevni skupnosti, na kar bom opozoril s temile primeri: mi na Pakem moramo hoditi telefonirat -če so vratarji dobre volje - do Fenolita, če pa ne, pa kar v Borovnico ali pa k drugim krajanom na Breg, kjer telefon imajo. Ko se zvečer oziraš gor po hribu na Pakem, ne veš, ali si v naši vasi svetijo še z leščerbami ali svečami, tako slaba luč sili izza oken. V vasi zveš, da imajo zelo šibko elektriko. Tudi otroci, najbolj oddaljeni z našega konca, nimajo zagotovljenega prevoza do šole: imajo pač avtobus, toda večji morajo plačati polno ceno. Če jih imaš toliko, kot jih imamo pri nas doma (ne vem, ali je že kaznivo priznati, da jih je kar pet), si je treba brž izračunati, koliko to stane. K sreči ne hodijo vsi v šolo, njihova mati pa je k sreči združeni kmet, se pravi, da je doma. Kljub tem pomanjkljivostim nam vsem Borovničanom privoščim nov vrtec, saj verjamem, da bo kraj napredoval tudi na ta način, tudi zato, ker se malo ljudi odseli in ker ima zaradi mladosti in mladih družin vso možnost, da ostane živ. Koliko vasi je v Sloveniji brez otroškega živžava, pa ve samo tisti, ki ga pot pogosto zanese v take kraje.« Mojca Šega, ravnateljica Vzgojno varstvene organizacije Antonije Kucler Vrhnika Glede na potrebe predšolske vzgoje in varstva v KS Borovnica bi nujno potrebovali nov objekt s petimi igralnicami za otroke v starosti od 1. do 7. leta. Kvadratura igralnih prostorov v novem objektu znaša 436,36 m2 brez spremljajočih gospodarskih prostorov, od tega 200,72 m2 igralnic. Ta kvadratura bi dovoljevala sprejem 98 do 110 otrok. Trenutno je v VVE Borovnica vpisanih 75 otrok v starosti od 3. do 7. leta. Število rojstev v KS Borovnica od leta 1982 do 1987 nekoliko pada (leta 1982 se je rodilo 57 otrok, leta 1987 pa 43 otrok), zato smo mnenja, da kapaciteta novega vrtca ne bi smela biti vprašljiva. Najbolj pereč problem je varstvo otrok od 1. do 3. leta. Ker do sedaj nismo imeli prostorskih možnosti za to obliko varstva, nimamo natančnih podatkov o številu teh potreb. Znan nam je le podatek, da je bilo samo v letošnjem letu odklonjenih 38 otrok v starosti od 3. do 7. leta. Zunanje igralne površine so sestavni del VVO. Glede na standarde in normative mora biti celotna površina tolikšna, da pride na vsakega otroka vsaj 15 rrr, kar na maksimalno kapaciteto 110 otrok znaša 1650 m2. Igrišča za otroke do 3 let morajo biti ločena od igrišča za starejše otroke z grmičevjem oz. igrali. Vsako igrišče je opremljeno z igrali, ki ustrezajo starosti otrok, namenu in vrsti dejavnosti. Igrišče za otroke do 2 let mora biti delno pokrito, drugi del pa mora biti urejen kot trata z nekaj klopmi in drevjem. Igrišče za otroke od 2 - 3 let je pretežno travnato. Opremljeno je z naslednjimi igrali: - peskovnik - hlod za plezanje - leseni vlak, avto, konj - mizica - leseni čoki različnih višin. Igrišče za otroke od 3 do 7 let je travnato, z vzpetino. Na njem so igrala za plezanje, za ravnotežje, gugalnice, peskovniki, predeli za dejavnost z žogo, z vodo, zamiki za mirne in živahnejše zaposlitve. K igrišču za starejše otroke spada še asfaltirana ploščad za kotalkanje in kolesarjenje. NAS ČASOPIS JANUAR 1988 3 GLASUJTE ZA PRIHODNOST vrtec v nedeljo, 31. januarja od 7. do 19. ure mm JUGOZAHODNA FASADA Franc Drailer, predsednik krajevne skupnosti: Prebivalci krajevne skupnosti Borovnica se odločamo v nedeljo, 31. januarja 1988 z referendumom o gradnji otroškega vrtca v Borovnici. V razpravi po vaseh smo ugotovili, da vrtec v Borovnici nujno potrebujemo, zato smo se tudi odločili, da razpišemo referendum za izgradnjo tega vrtca. Sredstva, ki naj bi jih zbrali s samoprispevkom, predstavljajo v finančni konstrukciji le četrtino predvidene vsote, ostala sredstva bodo zbrana iz gospodarstva v občini in skupnosti otroškega varstva. Seveda je predpogoj, da uspešno izglasujemo samoprispevek in da se zavestno odločimo, da bomo v treh letih zbirali denar od neto osebnih dohodkov in to 1,5 odstotkov mesečno. Poudarjam, če se bomo 31. januarja odločili ZA samoprispevek, potem bomo še v letošnjem letu začeli graditi vrtec, vsaj tako so nam zagotovili odgovorni na občini Vrhnika. V primeru, da samoprispevka ne izglasujemo, v Borovnici vrtca ne bo in seveda, kar je najhujše, bomo stari vrtec zaprli 31. oktobra letos. Predno se bomo odločili, kako glasovati, moramo s svojo zavestjo čutiti, da kraj, v katerem živimo in morda tudi delamo, potrebuje vrtec in da bomo za boljše počutje in vzgojo najmlajših tudi namenili le malenkost cd svojih sicer skromnih" osebnih dohodkov. Pa vendar bomo z ZA storili veliko, da bodo naše sedanje ■n bodoče družine srečnejše in bolj sproščene opravljale vsakdanje dejo in za ta čas tudi pustile brez skrbi v varstvu svoje otroke. Tudi "sti, ki sicer trenutno nimate proble-"Jpv z varstvom, morate s svojo vdanostjo kraju in mlademu rodu Pomagati, da bo bogatejši, lepši in srečnejši. Zato naj še enkrat poudarim, da se zavestno odločamo vsi prebivalci krajevne skupnosti Borovnica 2a našo prihodnost in da na referendumu 31. januarja glasujemo ZA. Mlja Ocepek, vzgojiteljica: Stavba, v kateri je vrtec v Borovici, je že praznovala 100-letnico. Jo je zelo stara hiša, v kateri se je dogajalo marsikaj. V njej je pristal ■udi otroški vrtec. V njem so trije oddelki za otroke od 3 do 7 let. Prostori so majhni, vlažni, neprimjerni za to dejavnost. Hiša stoji tik °o cesti. Vhod je obrnjen nepo- sredno na cesto, kar je zelo nevarno za otroke. Za 70 otrok imamo le tri školjke in 5 umivalnikov. Prostori so bili prirejeni za pisarne, sedaj so to naše majhne igralnice. Na otroka pride slab kvadratni meter. V tako utesnjenem prostoru naj se otrok razvija v vsestrano osebnost?! Nekatere moti hrup, saj nas je pri malčkih 21, pri sredinčkih 23 in malih šolarjev 26. Za razne gibalne dejavnosti (telesna vzgoja, ritmika, skupinsko delo) imamo premalo prostora. V šoli telovadimo le, če je malo otrok. Kljub temu nudimo otrokom veliko, le da se prilagajamo okoliščinam. Veliko dejavnosti prenašamo v naravo. Ob praznovanjih se potrudimo tovarišice in za njih pripravimo lutkovne igrice, dramatizacije tako da naši mali otroci niso prikrajšani. Kljub nemogočim razmeram (ni dovolj sanitarij, stopnice, betonski hodniki, majhne igralnice, električna napeljava dotrajana) se trudimo, da bi se v teh razmerah dobro počutili otroci, starši in osebje. Naša želja je, da bi otroci živeli in delali v boljših pogojih, to pa bo mogoče le v novem vrtcu. Aleksander Jerič: Kot član IS sem zvedel za gradnjo otroškega vrtca na seji IS v mesecu februarju. Malo sem bil presenečen, ko je bila podana zahteva o nujnosti gradnje vrtca v Borovnici, bilo pa je vprašanje, kako do sredstev za gradnjo. Marca je bil na KS Borovnica širši sestanek, sklican na pobudo Samoupravne skupnosti otroškega varstva in tu je bil določen program aktivnosti. Pregledali naj bi vse možnosti za pričetek izboljšav za varstvo otrok v Borovnici. Na to temo je bilo do septembra več sej, na katerih smo se odločali, da vrtec zgradimo na Majaronovem vrtu. V mesecu septembru sem bil imenovan za predsednika komisije za gradnjo vrtca. Naredili smo program aktivnosti do referenduma, ta program pa je bil tudi sprejet. Ko sem sprejel funkcijo predsednika, sem se hotel prepričati, ali je stanje v sedanjem vrtcu res tako porazno. Govoril sem s starši, ki imajo svoje otroke v vrtcu. Moram reči, da me je zelo presenetilo, ko sem zvedel za njihovo ogorčenje. Povedali so, da so v stalnem strahu, za varnost svojih otrok. Starši so zato zahteva- ZN Dol-Laze - lokacija WZ V skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor smo za območje Laze-Dol pripravili variantne strokovne rešitve kot osnovo za izdelavo zazidalnega načrta. . Variantne strokovne rešitve naj bi raziskale, na kakšne načine je mogoče Grabiti obravnavano območje. V skladu z dolgoročnim družbenim planom je bil preko srednjeročnega družbenega plana in programskih zasnov določen način urejanja tega prostora z osnovnimi podatki. Izdelane so bile torej 4 variantne rešitve. Sklad stavbnih zemljišč se je opredelil za 3. varianto, ki dosega najugodnejšo izrabo območja; s tem, da bo verjetno potrebno upoštevati določena izhodišča iz 4. variante v zvezi z že opredeljeno parcelacijo. izbrana varianta dosega večji delež večstanovanjskih objektov (21 %) v odnosu do stanovanj v individualnih objektih (17 individualnih objektov, 97 vrstnih). Predvideva izgradnjo trgovine v osrednjem delu in vzgojno varstvenega *avoda za približno 60 otrok v spodnjem (severnem) delu območja. Predvidena kapaciteta izhaja iz predvidene rasti demografskih podatkov dolgoročna družbenega plana. , Po usklajevalnem postopku in z zbranimi pripombami na variantne strokovne rešitve bomo pričeli z izdelavo zazidalnega načrta v letu 1988. Vrtec le, če uspe referendum Še ena in verjetno najbistvenejša novost, če hočemo, da bo borovniški vrtec zgrajen je, da morajo biti zagotovljena finančna sredstva. Tako predvideva nov predlog zakona o razpolaganju z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letošnjem letu. Po tem novem zakonu se lahko gradi objekt, za katerega je z odločbo pristojnega inšpekcijskega organa ugotovljeno, da ne ustreza predpisanim zahtevam in kar je še posebej pomembno, da morajo biti za gradnjo zagotovljena finančna sredstva. Torej: — za borovniški stari vrtec je ugotovljeno, da ni primeren, celo nevaren je, za varstvo otrok; — zagotoviti pa je potrebno še denar za gradnjo, o čemer se bodo odločali krajani na referendumu in delovne organizacije s prispevki. Če povzamemo: brez uspešnega »ZA«, v nedeljo na referendumu, v Borovnici verjetno še dolgo ne bo vrtca. Krajani Borovnice, odločitev je v vaših rokah! li, da bi čimprej začeli z gradnjo novega vrtca. Pripravljeni so tudi sami sodelovati in udarniško delati. Starši pa so bili na zborih občanov tudi pobudniki za gradnjo. Na Zato želim, da bi vsi krajani dobro pretehtali, preden se odločijo za ali proti, kajti gradnja vrtca je za krajevno skupnost bodočnost. Pričakujem, da se bodo občani in krajani množično udeležili referenduma 31.1.1988. Alojz Unetlč: V Borovnici prav gotovo ne moremo biti zadovoljni z razvojem in standardom kraja. Najbolj pereča vprašanja so po mojem mnenju otroški vrtec, varnost šolskih otrok na poti v šolo in iz šole (pločnikov skoraj ni), neurejen Molkov trg, slaba oskrba z osnovnimi živili (npr. kruha popoldan skoraj ni dobiti), nepokrivanje dela kraja s telefonskim omrežjem in še bi lahko naštevali. Za reševanje teh in tudi ostalih problemov so nam lahko za zgled gasilci in lovci, z akcijo samoprispevka za izgradnjo novega otroškega vrtca pa v tem času opravljamo zrelostno preizkušnjo vsi kra- sestanku na Bregu so starši zahtevali, da se čimprej reši problem varstva otrok v kraju. Zborov občanov smo se udeleževali, sam sem bil na večin zborih po KS, razen v Lazah. Na teh zborih je bilo po vaseh od 2 do 60 udeležencev. Od 14 zborov po vaseh so povsod soglašali z gradnjo novega vrtca, razen v vasi Breg-Pako, kjer je od prisotnih 27 bilo 15 občanov proti gradnji novega vrtca. Na tem zboru je mladi občan izjavil: (citiram) »Občani, zakaj ste proti, ker mlade družine nimamo kam dati otrok v varstvo? Tudi mi bomo vam pomagali, ko boste v stiski starejši, zato sedaj vi nam pomagajte!« Na zborih je bilo postavljenih tudi več vprašanj in pritožb. Krajani Pokojišča in naselja Dol pri Mlinu so spraševali, kdaj bodo lahko pili dobro vodo, na kar pa jim mi nismo mogli odgovoriti. Zato pozivam odgovorne, da odgovorijo preko Našega časopisa. Prav tako je problem prevoza delavcev na delo in z dela na Poko-jišče. Zahtevali so tudi naj bo vrtec zgrajen masivno in ne montažno, saj bi na tak način lahko tudi udarniško delali. Bil sem prisoten tudi na zboru staršev v osnovni šoli, kjer je bilo prisotnih približno 200 ljudi, vendar se ni oglasil niti eden od staršev. Ne vem, ali zaradi prevelike množice ljudi ali kaj. Menim, da so krajani Borovnice zelo prizadevni, na sestankih zelo revolucionarni in zahtevni, včasih tudi grozijo, na sestankih postavljajo razne protiuteži in mislim, daje skrajni čas, da nekaj naredimo -tako kot smo gradili in napeljali elektriko na Pokojišče, šolsko igrišče, po posameznih naseljih gradili ceste, telefonsko omrežje, kanalizacijo, električno omrežje itd. Zato pravim, da je v slogi moč. To so naši krajani že pokazali in mislim, da bodo tudi v tem referendumu pokazali solidarnost. jani. Ta stavek ne gre razumeti kot politično parolo, vendar se moramo zavedati pomembnosti otroškega vrtca za kraj, pa tudi, da v zadnjem času brez samoprispevka žal ne moremo ničesar več zgraditi. Bistvenega pomena v mojem razmišljanju pa je želja, da se kljub vse slabšemu položaju družbe krajani ne smemo odpovedovati tistemu delu razvoja, na katerega lahko sami vplivamo in da si zagotovimo položaj aktivnega člena pri kar najbolj učinkoviti porabi zbranih sredstev. Utesnjenost v starem vrtcu je takšna, da se otroci ne morejo počutiti dobro. Na podlagi 8. in 16. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in 47. člena Statuta krajevne skupnosti Borovnica je Skupščina Krajevne skupnosti Borovnica na seji dne 23. decembra 1987 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Borovnica Lčlen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Borovnica. 2. člen Referendum bo v nedeljo, 31.1. 1988 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija krajevne skupnosti Borovnica. 3. člen Sredstva*zbrana s samoprispevkom, bodo uporabljena za gradnjo otroškega vrtca v Borovnici. 4. člen Vrednost programa samoprispevka znaša 600.000.000 din. S samoprispevkom bo zbrano 153.000.000 din, ostala sredstva bodo zagotovile Občinska skupnost otroškega varstva in organizacije združenega dela v občini Vrhnika po posebnem sporazumu. 5. člen Samoprispevek bo uveden za dobo treh let in sicer od 1.4 1988 do 31.3.1991. 6. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Borovnica po stopnji 1,5 % od naslednjih osnov: 1. delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka 2. občani, ki prejemajo pokojnino 3. delovni ljudje, ki samostojno, kot glavni ali kot postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka 4. delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kot: - glavni poklic od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu od dejavnosti v istem letu 5. delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, ter pri dohodkih iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 5 % delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 7. člen Samoprispevka ne bodo plačevali občani od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevka tudi ne bodo plačevali delavci, katerih osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. 8. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Vrhnika. 9. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje programa je odgovoren Svet krajevne skupnosti, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih letno poročal Skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirala SDK in Občinska Uprava za družbene prihodke Vrhnika. 10. člen Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci ob izplačilu, zavezancem od kmetijske, obrtne in poklicne dejavnosti pa občinska Uprava za družbene prihodke Vrhnika. 11. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Borovnica, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku, in tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, ki še nimajo splošne volilne pravice. 12. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe Zakona o delegiranju in volitvah v skupščine. Referendum bo vodila volilna komisija krajevne skupnosti, ki bo tudi ugotovila rezultate referenduma. Izid referenduma bo objavljen na krajevno običajen način. Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme Skupščina krajevne skupnosti, če se bo veČina vseh upravičenih glasovalcev odločila na referendumu za samoprispevek. 13. člen Na referendumu bodo glasovali delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Borovnica GLASOVNICA Na referendumu dne 31. 1. 1988 za uvedbo samoprispevka za gradnjo otroškega vrtca v Borovnici glasujem PROTI ZA žig Glasuje se tako, da obkroži besedo »ZA« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja, in besedo »PROTI« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma bo zagotovila krajevna skupnost Borovnica. 15. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. Borovnica, 23. decembra 1987 Predsednik skupščine KS Borovnica Alojz Sivka, l.r. Na Dolu in Lazah že zvonijo telefoni GOSPODARSKA BANKA Ljubljana n. sub. o. Ul. Josipine Turnograjske 6 LJUBLJANA Delovna skupnost vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje prostih del in nalog v SEKTORJU ZA POSLE Z OBČANI Ekspozitura Vrhnika - vodenje in organiziranje del v ekspozituri 1 delavec Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske organizacijske, pravne ali upravne smeri znanje knjigovodstva - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Podrobnejša pojasnila dobite v službi za kadrovske zadeve, telefon 271-561, int. 352. Prijave o dokazilih o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LB-Gospodarska banka Ljubljana, Služba za kadrovske zadeve, 61000 Ljubljana, Subičeva 2. Nenavadne igre na vrhniškem pokopališču Vaščani majhnih vasi Laze in Dol v svojih domovih niso imeli telefonov. S pričetkom priključevanja 18. decembra 1987 pa vse do zadnjega priključka 15. 1. 1988, se pravi v nepopolnem mesecu dni, se je priključevanje izteklo. V dobrem letu dni, se je ta akcija zaključila na splošno zadovoljstvo občanov teh dveh vasic. Breme akcije je padlo na gradbeni odbor, ta pa je to breme do kraja nosil in akcijo dobro izpeljal. Seveda ob tej priliki ne moremo mimo dejstva, da bi akcija brez podpore KS Borovnica, njenega vodstva, posameznih članov SO Vrhnika in zelo prizadevnega direktorja TOZD PTT Vrhnika Marjana Kopine, težko uspela. Zato se ob tej priliki v imenu gradbenega odbora zahvaljujemo za pomoč pri izpeljavi akcije vsem družbenopolitičnim organizacijam ter posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k zaključku akcije, hkrati pa tudi vsem vaščanom, ki so kakorkoli pomagali s soglasji pri prekopu zemljišč, postavljanju drogov ter napeljavi kolov. Še enkrat se je pokazalo, da samo s skupnimi močmi lahko naredimo vse. Lepo je bilo poslušati pohvale od samega začetka gradnje, pa vse do priključitve zadnjega naročnika Ne bi rekli, da je vse šlo kot po maslu. Bile so težave, toda ne take, da jih ne bi mogli premagati. Upam, da bodo občani vedno za take in podobne akcije, ki peljejo v razvoj našega kraja. Zavedati se moramo, da smo tukaj doma in da tukaj ostajamo. Poudariti moramo tudi to, da primarna linija, ki je zgrajena z našo udeležbo, ne samo, da zagotavlja boljšo slušnost, temveč je tudi zelo močna po kapacitetah priključkov. Del omrežja od PTT do gostilne »Doma« na križišču je že pripravljen za nadaljevanje gradnje linije proti Bregu in Pakemu. Vsa ostala linija na potezu od gostilne Doma do Mejačeve hiše pa je v ceveh, kar omogoča vleko nešteto linij. Ostali del po Lazah in Dolu zadostuje za veliko novih priključkov. To seveda pogojuje večjo centralo v borovniški pošti. Še enkrat hvala za vse in vsem! GRADBENI ODBOR Božični in novoletni prazniki 1987. Spoštljivo tišino nad vrhniškim pokopališčem motijo le zamolkle eksplozije petard iz bližnjih stanovanjskih sosesk. Grobovi molčijo, a vsak od njih ima svoj spomin in molče govori o neobstojnosti umrlji-vega, o usodah in dejanjih pokojnih, ki jih trajno povezujejo z živimi. Temu spominu, ki ga vsak od nas v sebi živi in ohranja po svoje, se ljudje že stoletja, z nežnostjo in bolečino, iskreno oddolžujejo. Ta prižge svečo, oni položi šopek cvetja, spet drugi samo nemo postoji,' njegov sosed pa zaradi svojega razumevanja življenja in smrti grob okrasi bolj vidno in razkošno. Tako je bilo minule praznične dni tudi na vrhniškem pokopališču. A ne dolgo. Spokojni mir poslednjega počivališča umrlih sta zmotili dve skupini napol odraslih fantov - verjetno iz bližnjih stanovanjskih sosesk -, ki sta zaradi mladostne razbrzdanosti ali dolgega časa začeli spreminjati pokopališče v nenavadno otroško igrišče. Iz spominskih sveč so nekateri izmed njih naredili kres, raznobarvni okraski so se znašli v žlebovih mrliške vežice. Ob pokih petard so se potlej varno skrili v temno zavetje silves- trske noči. Svojci umrlih so drugi dan presenečeno in žalostno zmajevali z glavami in se spraševali, ali gre pri takih dejanjih samo za mikavnost prestopka, za prepovedane igre ali za nekaj mnogo globljega za nerazumevanje tradicije in nespoštovanje v stoletjih utrjenih navad. Noč je kajpada nadvse pripravna za prikrite in nenavadne igre mladostnikov, žal pa se igrice onih, ki so sicer zelo občutljivi za svoje osebne pravice, začenjajo že podnevi. Ploščad pred mrliško vežico je postala kaj pripraven poligon za preizkušanje vzdržljivosti avtomobilskih zavor, trdnosti mopedovih blažilcev in akrobatske sposobnosti vseh vrst vozil. Torej ne gre samo za nenavadne igre napol odraslih otrok, saj sicer ni moč razumeti kako je mogoče, da kljub opozorilnim tablam pred pokopališčem še zmeraj parkirajo tovornjaki?! Naj bo dovolj, za konec le še vprašanje: ali se vam ne zdi, da bi morali vrhniškemu Navju znova povrniti njegovo spokojnost in spoštljivo tišino? FRANC KUHAR ELEKTRIFIKACIJA STARGA MALNA V LETU 1988 Zgornja skica kaže najboljšo varianto za napeljavo električne energije do koče Stari mlin in sicer od počitniške hišice, last Marjana in Cvetke Seljak s Strmice. Vse ljubitelje -delavce TOZD, OZD, turiste, planince in ostale koristnike Starega mlina prosimo, da se nam pridružijo in nam pomagajo uresničiti predlagani načrt. Akcija bo potekala do uresničitve. (Razmerje skice je 1:2880) Turizem smo mi vsi! TD VRHNIKA Gradbeni odbor OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VRHNIKA RAZPISUJE NAGRADE INOVATORJEM IN IZUMITELJEM ZA LETO 1987 Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika poziva vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v občini Vrhnika, da do 25. februarja 1988 prijavijo svoje kandidate za nagrade inovatorjem in izumiteljem za leto 1987. Predlog naj poleg splošnih podatkov vsebuje se: 1. podroben opis inovacije oziroma izuma 2. opis dosedanje oziroma nameravane uporabe 3. oceno finančnega učinka predlagane inovacije oziroma izuma. Prispele predloge bo ocenjevala posebna komisija pri Skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika. Predloge pošljite do roka na naslov: Delovna skupnost Skunne strokovne službe SIS občine Vrhnika, A1360 VRHNIKA. Cesta 6. maja 1. ISKRA ANTENE, p.o. Industrija anten in elektronskih naprav Vrhnika, Idrijska c. 42 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge TRŽENJE IZDELKOV, PLANIRANJE IN NADZOR REALIZACIJE Pogoji: - višja ali visoka strokovna izobrazba, smer elektrotehnika — elektronika - 3 leta delovnih izkušenj na poefonnih delovnih nalogah - vozniški izpit »B« kategorije Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa pristojnega samoupravnega organa. Na podlagi sklepa samoupravnih organov Skupščine OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI VRHNIKA objavljamo RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1988 Naloge naj bi bile namenjene naslednjim področjem - energetskim virom - surovinskim virom - kmetijstvu - varstvu okolja in kulturne dediščine - preskrbi - turizmu Sodelujejo lahko - delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS - delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti. Prijava naj vsebuje - naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oziroma raziskovalno nalogo - naslov raziskovalne naloge - ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela - izhodišče, cilji in namen dela - utemeljitev in uporabnost - časovni potek, finančni predračun in predvideni sofinancerji. Prijave sprejemamo do 25. februarja 1988 na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika Cesta 6. maja 1 Vrhnika Skupina izletnikov Društva upokojencev Vrhnika na Krvavcu, kjer so si ogledali TV oddajnika. Vedno nas spremlja optimizem Vrhniško Društvo upokojencev ima 1175 članov, kar je preko 70 odstotkov vseh upokojenih članov v našem kraju. Število članov pa se stalno veča, saj se v zadnjih letih dejavnost društva širi. V teh januarskih dneh je v prostorih vrhniškega Društva upokojencev še posebno živahno. Člani prihajajo plačevat članarino, prihajajo se naročat na svoj upokojenski list Vzajemnost, kar precej pa je tudi tistih, ki se pridejo včlanit. Zakaj? Pri sosedih, prijateljih ali sorodnikih so slišali, da je bilo lani ha Krvavcu prav prijetno, da se upokojenci srečujejo na rekreacijskih večerih ali ob ročnih delih, da odidejo kdaj pa kdaj skupaj tudi v Močilnik, (proslave ob 8. marcu, Dnevu republike, novem letu itd.) na trgatev, na morje. Stane Kogovšek je predsednik vrhniškega Društva upokojencev od maja 1985. leta. Kaj vse so delali v preteklem letu, je že delno napisano v prejšnjem odstavku, dejavni pa so bili tudi v balinarski sekciji, tako moški, kot ženski, kolesarskih izletih, na katerih je bilo vedno okoli 70 udeležencev. Proslave so s kulturnim programom popestrili šolarji vrhniške osnovne šole, kvartet Ladka Korošca, ženskim pevskim zborom iz Sinje gorice in kvartetom Raskovec. - Na družabnih srečanjih in na izletih tudi plesa ne manjka. Na enem takih srečanj je ples otvorila 91 let stara Ogorevčeva mama. To srečanje je bilo v Močilniku, udeležili pa so se ga upokojenci, starejši od 75 let. Izlete se da, kot pravi Stane Kogovšek, z nekaj iznajdljivosti in pomočjo sodelavcev organizirati tako, da so zanimivi, a ne predragi. Samo na pravem mestu je treba zastaviti besedo. Lani so obiskali Izolo in tamkajšnjo ladjedelnico, priredili piknik na Krvavcu, obiskali Draž-goše in bolnico Franjo. Izkazali so se na trgatvi v bližini Krškega, na hribu Sremič. Izletnikov je bilo kar za tri avtobuse, dela v vinogradu pa so jim odmerili veliko premalo. Računali so, da bodo obrali le nekaj vrst grozdja, ker niso pričakovali tako pridnih upokojencev. Z delom pa je pričelo 120 upokojencev, organiziranih po dva v vsako vrsto in so tako Podelitev medalj prvouvrščenim moške in ženske ekipe balinar-I ske sekcije Društva upokojencev Vrhnika: Pri ženskah: Kokot I Marica - zlata, Nagode Marija - srebrna, Jeraj Betka - brona-I sta. Pri moških: Letonja Nace - zlata, Cafuta Ivan - srebrna (ni 8 na sliki), Seles Ivan - bronasta. nabrali skoraj 8 ton grozdja, lahko pa bi še več, če se ne bi pokvarila stiskalnica (preša). Nadalje so obiskali še samostan v Pleterju, Koštali njevico ter njene galerije, mimogrede pa so si ogledali še vinsko klet. Gospodarske težave naše države in krizo naše družbe občutijo tudi upokojenci. Tisti, ki so bili upokojeni do I. 1983, so najbolj prizadeti z } odvzemom ene pokojnine. Nihče jih o tem ni nič vprašal in nikogar ne zanima, kako bodo preživeli tisti, katerih pokojninske osnove-odmere so tako nizke, da komaj razporedijo sredstva za cel mesec. Društvo upokojencev pa svojim članom pomaga z raznim; nasveti, za večje probleme pa jih napoti v posebno pravno posvetovalnico za upokojence v Ljubljano. Nekaj možnosti pa ima društvo pri reševanju stanovanjskih proble-; mov svojih članov. Pred leti si je s sovlaganjem zagotovilo pravico do razpolaganja z nekaj stanovanji. Lani so uspešno rešili stanovanjski problem; s tem bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu, seveda z dogovorom s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo na Vrhniki. I Upokojenci dobivajo tudi regres za letovanje v Domu upokojencev j Delfin v Izoli, kljub temu pa so cene bivanja v tem domu za mnoge veliko [ previsoke. Upokojenci menijo, da je bil dom zgrajen izključno zanje in z njihovimi sredstvi. Ali so take cene res potrebne, bodo v kratkem na seminarju govorili z direktorjem tega doma. Članice društva so pripravljene pomagati ZKO Vrhnika pri oskrbovanju Cankarjeve hiše, pri raznih kulturnih prireditvah. Pripravljene so pokazati tudi že izumirajoče veščine, kot so pečenje medenih srčkov in podobno. j Njihovih medsebojnih družabnosti pa se kar ne da našteti. Seveda je starost posebno obdobje s svojimi čisto posebnimi težavami, zato večkrat povabijo strokovnjake, ki jim o tem kaj več povedo. Kar tako se res ne dajo in za optimizem je med njimi vedno dovolj prostora. Ob koncu najinega pogovora je predsednik društva tov. Kogovšek, želel dodati in pojasniti še naslednje: - naročila za premog sprejema društvo od 1. marca 1988. j - zaželeno bi bilo, da se včlanijo v društvo upokojencev še upokojenci, ki niso še člani, s tem bi bila dejavnost društva še bolj razširjena - želel bi se zahvaliti vsem sodelavcem, ki so vse leto intenzivno sodelovali pri organizaciji izletov, družabnih srečanjih in rekreacijskih dejavnostih Obenem pa pozdravlja vse člane društva z željo, da se bomo v letošnjem letu tako množično udeleževali dejavnosti kot v preteklem letu ter zaželel vsem veliko, veliko zdravja v novem letu 1988. NAS ČASOPIS JANUAR 1988 S mam SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA URADNE OBJAVE Št. 8 27. januar 1988 1987 Na podlagi 16. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. listSRSšt. 39/74 in 4/78) ter 201. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji Zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 12. 1987 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE VRHNIKA ZA LETO 1987 1. člen Spremeni se drugi člen Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1987 tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1987 znašajo 1.331.917.000 din in so razporejeni v posebnem delu proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1987. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Herman inž. BOLE BILANCA PRIHODKOV IR SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 1987 zap. St. PRIHODKI zap. št. RAZPOREDITEV PRIHODKOV 1. Prihodki od davkov od 1. Dejavnost organov DFS I.068 .084 491 osebnih dohodkov 794 2oo 000 24 .382 2. Sredstva prenesena drugim DPS 000 2. Prihodki od davkov od prometa proizvodov in 3. Sredstva za intervencije . 5oo storitev, ter od davka v gospodarstvu 3 000 od prometa nepremičnin 295 6oo 000 4. Sredstva za družbene 3. Prihodki od davkov na dejavnosti 28 .413 000 prihodek od premoženja in 5- Sredstva za druge splošne premoženjskih pravic 95 87o 000 družbene dejavnosti . 188 .207 5o9 4. Prihodki od taks 4o 482 000 6. Stalna proračunska rezerva 13 -32o 000 5- Prihodki po posebnih predpisih 11 000 000' 7. Tekoča pror. rez. 5 . 5oo 000 6. Prihodki organov uprave 8. Drugi odhodki 51o 000 in drugi prihodki 76 867 000 7. Preneseno iz prct. leta 23 898 000 3KUPAJ FRIHODKI 1.331 917 000 SKUPAJ ODHODKI 1.331 • 917 000 Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 2/5-400-01/86 Datum: 25. 12. 1987 Na podlagi 23. in 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) ter 201. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in druž-benopolitičenga zbora dne 24. 12. 1987 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB V I. TRIMESEČJU LETA 1988 1. člen Do sprejetja proračuna občine Vrhnika za leto 1988 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna za 1. trimesečje leta 1988 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Vrhnika za leto 1987. 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 % vseh sredstev, razporejenih z Odlokom o proračunu občine Vrhnika za leto 1987. 3. člen Bilančni pregled prihodkov proračuna iz lega Odioka je sestavni del proračuna občine Vrhnika za leto 1988 in se more izkazati tudi v zaključnem računu proračuna za leto 1988. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna občine Vrhnika, ki ga je treba vrniti najkasneje do konca tekočega leta. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v uradnih objavah glasila občine Vrhnika v Naš časopis, uporablja pa se od 1. januarja 1988 dalje. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA c . ,. .., .... „. BOLE inž. Herman Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 2/5-010-01/87 Datum: 25. 12. 1987 Zbori Skupščine občine Vrhnika so na sejah, dne 24/12- 1987 sprejeli Resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine Vrhnika v letu 1988 RESOLUCIJA O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VRHNIKA V LETU 1988 1. UVOD S to resolucijo delovni ljudje in občani Vrhnike opredeljujemo temeljne usmeritve in naloge za uresničevanje opredelitev iz Dolgoročnega plana občine do leta 2000. Naloge za leto 1988 oblikujemo na podlagi Družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1986-1990 in usmeritev resolucij o politiki uresničevanja družbenega plana v SFRJ in SR Sloveniji. Predpostavke, na katerih ocenjujemo splošne pogoje v letu 1988. so: - spremembe sistemske zakonodaje in ukrepi tekoče ekonomske politike bodo zagotovili pogoje za doseganje planskih ciljev, s posebnim poudarkom na izvozu; — odpravljanje vzrokov inflacije, izvajanje finančne konsolidacije in reševanje zunanje likvidnosti bo zahtevalo izvajanje zastavljene politike realnejšega vrednotenja produkcijskih tvorcev in uveljavljanje delovanja tržnih zakonitosti; - spremenjen način zagotavljanja virov sredstev za delovanje družbenih dejavnosti bo pogojeval različne možnosti razvoja posameznih dejavnosti in racionalno uporabo sredstev za skupne in splošne družbene potrebe. Na tej podlagi opredeljujemo temeljne usmeritve za leto 1988. ki so predvsem naslednje: a) Povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje in ohranitev doseženega razmerja med uvozom in izvozom. Pri tem bomo podpirali zlasti tiste ukrepe ekonomske politike, ki bodo zagotavljali enakopraven položaj aktivnih izvoznikov. Zavzemali se bomo. da se v izvoz vključijo tudi OZD, ki še ne izvažajo, pa imajo za to pogoje in možnosti. h) Povečanje obsega in kakovosti proizvodnje z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in z vlaganji v posodobitev proizvodnih zmogljivosti ter proizvodnih in tehnoloških postopkov. Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezno motivacijo delavcev ter krepiti vlogo domačega znanja in inovacijske dejavnosti. c) Odpravljanje vzrokov motenj v poslovanju OZD. d) Zagotavljanje izvajanja sprejetih opredelitev razvoja družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti v okviru materialnih možnosti in s konkretno podporo prizadevanjem za izvajanje programa krajevnih samoprispevkov. c) Zagotavljanje izvajanja sprejetega minimalnega programa čiščenja in odvajanja odpadnih voda in pospešitev aktivnosti za zmanjšanje onesnaženja okolja; pričetek gradnje L laze centralne čistilne naprave. f) Izvajanje programa II. faze vodooskrhe s programom varovanja vodnega vira. g) Izboljševanje kvalitete kmetijskih zemljišč z namenom povečevanja proizvodnje hrane. 2. GLOBALNI OKVIRI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA 2.1. Materialni okviri Ocenjujemo, da bomo v letu 1988 dosegli naslednje stopnje gospodarske družbeni proizvod — realno za dohodek — realno za industrijska proizvodnja produktivnost zaposlovanje izvoz uvoz pokritje uvoza z izvozom osebni dohodki — realno za skupna in splošna poraba rasti: % 1.5 2 I 1 0,5 160 1 1 2.2 Zaposlovanje in kadrovska politika Stopnja rasti zaposlovanja bo v letu 1988 znašala okoli 0,5 %. Na nižjo stopnjo rasti kot je predvidena v srednjeročnih planskih dokumentih (1,2 %) bo vplival načrt nekaterih OZD, da bodo znižale število zaposlenih. Tako naj bi se v letu 19X8 dodatno zaposlilo okoli 25 delavcev. Z nadomestitvijo naravnega odliva iz vrst zaposlenih se bo zaposlilo še okoli 130 delavcev, skupaj torej 155 delavcev. Glede na pričakovani priliv iz šol (cca 250 učencev in študentov) in ocenjene kadrovske potrebe pričakujemo presežek nekaj manj kot 100 delavcev, ki bodo iskali zaposlitev v drugih občinah. Na ta način lahko tudi v letu 1988 pričakujemo, da bomo ohranili polno zaposlenost prebivalstva. V organizacijah združenega dela bomo istočasno z načrtovanjem razvoja, modernizacije,ali reorganizacije predvideli morebitne ekonomske ali tehnološke viške delavcev in načine za njihovo prezaposlitev na druga produktivna dela. Skupnost za zaposlovanje bo nudila strokovno in gmotno pomoč pri prekvalifikacijah in prezaposlitvah tistih delavcev, ki jih ne bo mogoče prezaposliti znotraj temeljne, delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Skupnost za zaposlovanje bo nadaljevala z razvijanjem vseh oblik in metod dela pri prekvalifikacijah in dokvalifikacijah iskalcev zaposlitve in na ta način delno razreševala strukturna neskladja med potrebami združenega dela in iskalci. Razvijali in izpopolnjevali bomo sistem načrtnega spremljanja kadrov in sistem planiranja kadrovsko izobraževalnih potreb. Izvajanje nalog s področja kadrovske politike bomo izboljšali z dograjevanjem informacijskega sistema in z zaposlovanjem strokovno usposobljenih delavcev v kadrovskih službah. \ ■ 2.3. Družbeni proizvod in usmerjanje njegove delitve Ob upoštevanju dosežene ravni razvoja gospodarstva v občini in njegove sestave, pričakujemo povečanje družbenega proizvoda za 1 %. Pri razporejanju družbenega proizvoda bo osnovna usmeritev v ohranjanju doseženega deleža akumulacije v dohodku gospodarstva. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev bodo organizacije združenega dela oblikovale in razporejale skladno z določili svojih samoupravnih splošnih aktov in usmeritvami za izvajanje družbenegadogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji. Osebne dohodke v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih negospodarstva bomo sproti usklajevali z osebnimi dohodki v gospodarstvu. 3. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 3.1. Investicijska vlaganja Organizacije združenega dela in delovne enote s področja gospodarstva planirajo za leto 1988 naslednja večja investicijska vlaganja: Iskra Antene - razvojna oprema: razvoj SATV, ant. merilno mesto - uvajanje nove proizvodnje: novi izdelki, uvajanje pretočne proizvodnje - obnova proizvodne opreme: stiskalnica za plastiko, druga oprema - razvoj sistema za vodenje proizvodnje: vlaganje v PMPS - investicijski) vzdrževanje - od tega gradbeni del: asfaltiranje ceste (sofinanciranje), ureditev parkirišča Obrtnik Borovnica - posodabljanje proizvodnje in orodij - uvajanje novega proizvodnega programa Doni! - TOZD Penolit - izvedba čistilne naprave - pretakališče na železniški postaji - rekonstrukcija obrata za mletje smol - manjše investicije LIKO Vrhnika - modernizacija masivnega modernega pohištva - modernizacija stavbnega pohištva - modernizacija primarne predelave - širitev proizvodnje računalniških sklopov IUV - TOZD Usnjarna - nadaljevanje vlaganj v reševanje ekologije - predelava odpadkov - zagotavljanje lastne električne energije, izboljšanje izkoristka goriva, adaptacija kotlovnice - plinifikacija kotlovnice (začetna vlaganja) - izkoriščanje odpadne toplote odplak - širitev prostorskih kapacitet usnjarne (projektna dokumentacija) -- zamenjava tehnološko in tehnično stare opreme - avtomatizacija proizvodnih postopkov - nadaljevanje rekonstrukcije ščetinarne s ciljem izboljšanja pogojev dela - izkoriščanje ostankov usnja, dopolnitev asortimana, povečanje proizvodnje galanterije, širitev dejavnosti na Viču (začetna vlaganja) - polnilnica akumulatorjev - črpališče tehnološke vode (avtomatizacija) - nadaljevanje sanacije skladišča kož v Ligojni - naložbe v trgovsko dejavnost ŽITO - TOZD Pekarna - zamenjava peči, mešalcev in stroja za tehtanje Kmetijska zadruga - pričetek gradnje povečanih kapacitet širnih kleti - nabava stroja za mletje mesa in stroja za odstranjevanje kož - preureditev trgovine v Verdu in ureditev bifeja v trgovini Dragomer GG - TOZD Gozdarstvo - izgradnja 1 km gozdne ceste GG - TOK Gozdarstvo - gradnja 1,6 km dolge kamionske ceste v Raskovcu Mercator — TOZD Hotel Mantova - rekonstrukcija bifeja »Jazon« s katero bi pridobili 48 sedežev - delna rekonstrukcija restavracije Močilnik s katero bi pridobili 50 sedežev Avtomcrkur — TOZD Servis - adaptacija prostorov, ki so bili odkupljeni v letu 1987 od TOZD Kovinarska in prilagoditev novi proizvodnji Zavod za načrtovanje - preureditev podstrešja v poslovne prostore - za potrebe enote projektiva ZG ŽTO Postojna — TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog - remont levega lira proge Ljubljana—Sežana 2.435 m - sanacija podpornega zidu v km 600 + 7/8 proge Ljubljana—Sežana Droga Portorož - TOZD Gosad — enota Vrhnika - tehnična izpopolnitev delovnega procesa pakiranja - nadaljevanje investicije za nove objekte v industrijski coni 3.2. Energetika Nadaljevali bomo s pripravami za priključevanje največjih uporabnikov energije na plinovod. Področje električne energije: - TP/J daljnovod in n.n. omrežje Borovnica—Pako - n.n. omrežje kjer bodo največje potrebe 3.3 Proizvodnja hrane in gozdarstvo Na področju kmetijstva bomo nadaljevali z aktivnostmi, ki so usmerjene na povečanje pridelave hrane. Kljub slabim ekonomskim pogojem, ki spremljajo razvoj kmetijstva, naj bi se živinorejska proizvodnja (mleko in meso), kot tudi rastlinska proizvodnja (pridelovanje pšenice, koruze, krompirja) gibala na ravni leta 1987. Izvajanje prostorsko ureditvenih operacij v naši občini bo potekalo tudi v letu 1988 in sicer: a) dokončana bodo hidromelioracijska dela v Podlipski dolini III (področje III), izveden bo komasacijski postopek na tem področju, b) pričela se bo hidromelioracija Blatna Brezovica—Sinja gorica, ki zajema 270 ha površin, sledila bo uvedba komasacijskega postopka, c) nadaljevanje izvajanja agromelioracijskih del na območju Zaplane in Smrečja (I(K) ha). d) ureditev skupnega pašnika v Zaplani - Ulova (22 ha). V letu 1988 bo aktivnosti sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Vrhnika prevzela Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Vrhnika. Z novo samoupravno organiziranostjo bo zagotovljena tesna vsebinska povezava na področju usposabljanja zemljišč, pospeševanja proizvodnje hrane, intervencij v proizvodnji in porabi hrane ter blagovnih rezerv, kar bo možno zagotoviti s programi. Področje veterine: - predvidena izgradnja prostorov veterinarske postaje. Gozdno gospodarske organizacije bodo z večjim smotrnim izkoriščanjem gozdov zagotavljale boljšo preskrbljenost lesno predelovalne industrije na območju občine, trajnost gozdov v biološkem smislu, trajnost gozdne proizvodnje ter donosov in krepitev produktivne sposobnosti gozdnih zemljišč. Blagovna proizvodnja v družbenem sektorju bo znašala približno 16.300 nr\ v zasebnem sektorju pa 16.930 m\ 3.4. Trg in cene Nadaljevali bomo z. oblikovanjem stalnih blagovnih rezerv skladno s programom, del sredstev pa bomo namenili za izgradnjo skladiščnih prostorov za te namene. Z intervencijami iz blagovnih rezerv in sredstvi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe bomo odpravljali morebitna neskladja na trgu najnujnejših življenjskih potrebščin. Skladno z zakonodajo, ki ureja področje cen, bomo od vseh zavezancev, katerih cene so v občinski pristojnosti, zahtevali, da obvestilo o spremembah cen posredujejo Komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. V okviru cenovne politike bomo oblikovali stanarine v takšni višini, da bomo do konca srednjeročnega Obdobja zagotovili ekonomske stanarine. Na področju cen komunalnih storitev bomo v okviru cen storitev zagotovili del sredstev za razvoj in za razširjeno reprodukcijo. 3.5 Drobno gospodarstvo Poleg aktivnosti, ki so predvidene za pospeševanje drobnega gospodarstva v SR Sloveniji bomo v okviru veljavnih predpisov izkoristili vse možnosti pri priznava- nju davčnih olajšav za vlaganje v nove in obstoječe obratovalnice oz. enote drobnega gospodarstva in se zavzemali za ugodnejše kreditne pogoje za razvoj storitvene dejavnosti." Pričeli bomo s pripravljalnimi deli za ureditev obrtne cone. 3.6. Komunalno in cestno gospodarstvo 3.6.1. Vodooskrba - dokončanje lokalnih rezervoarjev v Ligojni in Podlipi - dokončanje visoke cone Dragomer (prevezave) - dokončanje povezovalnega cevovoda Log - gradnja I. faze cevovoda za visoko cono Hrib-Partizanski klanec - izdelava investicijsko tehnične dokumentacije za tehnološki vod, vodarna, črpališče - preveritev tehnične rešitve za vodovod Zaplana 3.6.2. Zaščita vodnega vira - izgradnja povezovalnega »D« kanala v Borovnici - preveritev generalne rešitve in investicijsko tehnična dokumentacija za primarni »S« kanal - projekt PDG in PZI za povezovalni S-l kanal Cegunca - Dol-Laze 3.6.3. Kanalizacija — minimalni program - investicijsko tehnična dokumentacija za S-A in V-S kanal (povezava, prečrpa-lišče, razbremenilnik) na Vrhniki - programsko idejna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda (Drenov grič. Dragomer, Log) - izdelava lokacijske dokumentacije za primarni »F« kanal na Vrhniki 3.6.4. Program CČN Vrhnika - pričetek gradnje I. faze CČN Vrhnika - mehanski del - dokončanje laboratorijskih in polindustrijskih raziskav, možnosti optimalnega primarnega čiščenja odpadnih voda (pilotna naprava) - naročilo PGD in PZI za II. fazo CČN - naročilo lokacijske dokumentacije in odkup zemljišča za novo odlagališče odpadkov na Tojnieah Za realizacijo navedenih nalog bomo uporabili sredstva 1,5 % samoprispevka, nepovratna sredstva OVS Ljubljanica-Sava, kredite LB SKB Ljubljana, sredstva razširjene reprodukcije in amortizacije za gradnjo kanalizacije. Odplačilo kreditov bomo vključili v ceno vode. 3.6.5. Kolektivna komunalna raba - vzdrževanje nekategoriziranih cest, objektov, ulic, trgov, parkov, zelenic, zimska služba in javna razsvetljava - pridobitev PGD in PZI za rekonstrukcijo mostu v Močilnik - asfaltiranje dela šolske ceste v Dragomeru - pričetek rekonstrukcije Ulice 6. maja na Vrhniki - pridobitev PGD in PZI za semaforizacijo na Vrhniki - pridobitev lokacijskega načrta za območje magistralne ceste do nadvoza v Sinjo gorico - ureditev pločnikov ob Zalarjevi cesti v Borovnici - sofinanciranje večjih vzdrževalnih del na povezovalni cesti Borovnica-Poko-jišče - manjše rekonstrukcije in modernizacije posameznih cestnih odsekov ob sofinanciranju krajevnih skupnosti, krajanov in OZD Sredstva za realizacijo bomo zagotovili iz sredstev povračil 1,52 % iz dohodka (osnova BOD). 3.6.6. Cestno gospodarstvo - rekonstrukcija dela lokalne ceste L 8(X)1 - Verd- Pokojišče (do kamnoloma) s sodelovanjem ŽG ŽGP Ljubljana - dokončanje razširitve vozišča na lokalni cesti Podčelo- Ulova ob sodelovanju IUV Vrhnika - asfaltiranje dela lokalne ceste L 5(KI1 Cesarski vrh - Prezid-Ceste (cca 750 m) - dokončanje gradnje podpornih zidov in ostalih nalog ter plačilo odškodnin (prenesene naloge) ■ - dokončanje idejnih projektov rekonstrukcije lokalnih cest v Smrečju in Zaplani - večja vzdževalna dela na lokalnih cestah in regionalni cesti • Sredstva bomo zagotovili iz povračil 0,55 % iz. dohodka OZD sredstev Skupnosti za ceste Slovenije in ostalih sofinancerjev. 3.6.7. Pridobitev, priprava in urejanje stavbnih zemljišč Da bi zagotovili pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, bomo morali zagotoviti in uresničiti kot naloge Sklada stavbnih zemljišč, sledeče: - pravočasno izdelavo urbanistične in tehnične dokumentacije - pravočasno planiranje nameravane stanovanjske in industrijske gradnje, upoštevajoč, da je pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč potrebno izvesti pred gradnjo objektov v skladu z.dogovorjenimi plani - povrnitev stroškov posameznih investitorjev po dejanskih stroških - oddaja stavbnih zemljišč v skladu s plani: Samoupravna komunalno-cestna skupnost - Samoupravna stanovanjska skupnost - Sklad stavbnih zemljišč Za posamezna področja priprave in opremljanja stavbnih zemljišč predvidevamo sledeče naloge: a) Zemljišča odkupi za potrebe: - industrijske cone Vrhnika - obrtne cone Vrhnika - zazidalnega načrta Idrijska - odkupi za dolgoročne potrebe b) Priprava stavbnih zemljišč - zazidalni načrt Vrtnarija - obrtna cona Vrhnika - Industrijska cona Vrhnika c) Izdelava ZN in ostale tehnične dokumentacije - prostorski ureditveni pogoji (PUP) - ZN Idrijska - I. faza - ZN Dol-Laze - I. faza - tehnični posnetki parcelacije - projekti sekundarnih vodovodov - Partizanski klanec - Dol-Laze , - tehnična dokumentacija obrtne cone Vrhnika d) Opremljanje stavbnih zemljišč Vodovod - ZN Vrtnarija - vodovodi v krajevnih skupnostih Kanalizacija - ZN Vrtnarija - Sivkina - Delavsko naselje - soudeležba pri ČČN e) Zunanje ureditve — ceste - ZN Vrtnarija - bloki »B« Borovnica - modernizacija po posameznih krajevnih skupnostih v okviru finančnih možnosti Sredstva za realizacijo bomo zagotavljali tako. kot je predvideno s srednjeročnim planom in letnimi plani Sklada stavbnih zemljišč: - prispevki za urejanje po dejanskih stroških od blokovne in individualne gradnje - prispevki investitorjev za potrebe posameznih nalog - združena sredstva OZD - sredstva iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč - ostali prihodki (obresti, delež v dohodku l.B - SKB) 3.7. Urejanje prostora Dolgoročna in srednjeročna planska dokumentacija bo usklajena z mnenjem medresorske komisije pri Izvršnem svetu SR Slovenije in obvezno metodologijo, tako, da bosta zakonita osnova za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov, ki kasni prav zaradi nedorečenosti vsebine planske dokumentacije. Po javni razpravi in usklajevanju bodo sprejeti prostorski ureditveni pogoji za območje ljubljanskega kraka. Pričeta bo izdelava začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveni območji mesta Vrhnike in Borovnice. Izdelan bo ureditveni načrt odlagališča na Tunjicah, zazidalna načrta za izločeni prioritetni območji v zazidalnih kompleksih Idrijske ceste in Dola, lokacijski načrt obcestnega pasu Črni orel-Vrtnarija. Pričeta bo izdelava zazidalnega načrta vrtca v Borovnici in strokovnih rešitev za območje Molkovega trga v Borovnici, zaklonišč na Vrhniki, širitve pokopališča v Podlipi in območja centralnih dejavnosti na Drenovem griču. 3.8. Stanovanjsko gospodarstvo - zgradili bomo stanovanjski objekt V-2 na Vrtnariji z 29 stanovanji in stanovanjski objekt B-12 v Borovnici z 22 stanovanji - opravili bomo vsa pripravljalna dela in pričeli z gradnjo stanovanjskega bloka V-3 na Vrtnariji z 22 stanovanji - pridobili bomo dokumentacijo za gradnjo bloka V-4 na Vrtnariji s 36 stanovanji - nadaljevali bomo s prenovo stanovanj, ki so brez osnovnega stanovanjskega standarda in pričeli s prenovo spomeniško varovanega objekta Stara cesta 45 in s tem pridobili 4 stanovanja - pridobili dokumentacijo za izdelavo strehe na objektu Ulica 6. maja 10 in izdelave 4 stanovanj - v okviru cenovne politike si bomo prizadevali, da bi dosegli tako stanarino, ki bi zagotavljala vsaj 2,72 % revalorizirane vrednosti stanovanj 4. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Sredstva za delovanje družbenih dejavnosti bodo odvisna od materialnih možnosti gospodarstva. Uveljavili bomo določila zakona o celotnem prihodku in dohodku, pri čemer se bodo za področje kulture in telesne kulture v celoti spremenili viri financiranja (iz osebnega dohodka na dohodek), kar bo pomenilo tudi omejevanje programov na teh področjih, če ne bodo v republiških okvirih sprejeti učinkoviti sistemi solidarnostnega prelivanja sredstev. V zaostrenih pogojih financiranja bo pomembna naloga za zagotavljanje relativno enakega materialnega položaja delavcem v družbenih dejavnostih kot v letu 1987. Rast osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih dejavnostih bomo tekoče usklajevali z rastjo osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu občine. Na področju šolstva bomo v okviru finančnih možnosti nadaljevali z obnovitvenimi deli na šolskih stavbah (Borovnica. Log—Dragomer). Na področju zdravstva bomo ohranjali doseženo raven zdravstvenega varstva. Na področju socialnega skrbstva bomo tudi v letu 1988 sproti usklajevali socialno-varstvene pomoči skladno z gibanjem življenjskih stroškov. Na področju otroškega varstva bomo v skladu z družbenimi usmeritvami povečali število ur priprave otrok na osnovno šolo. Nadaljevali homo z aktivnostmi za prostorsko razrešitev vzgoje in varstva otrok v Borovnici. 5. PODROČJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Planirane naloge po krajevnih skupnostih za leto 1988: KS Bevke - nadaljevanje asfaltiranja vaških cest - nadaljevanje gradnje pokopališča - obnova strehe in obnove v kulturnem domu - obnova gasilskega doma za potrebe civilne zaščite - začetek del za kanalizacijsko omrežje na »Policah« - žična ograja pri šoli in odtočni jarek iz šole - dvig ceste Bevke—Blatna Brezovica KS Blatna Brezovica - ureditev dela kanalizacije - vzdrževanje krajevnih cest - ureditev nogometnega igrišča - nadaljevanje ureditve orodjarne v gasilskem domu - obnovitev škarpe na pokopališču KS Borovnica - ureditev križišča RC 324 Laze - gradnja VVF. Borovnica - garderoba pri nogometnem igrišču - popravilo kinodvorane - gradnja »S« kanala - gradnja »D« kanala - asfaltiranje ceste na Dol v dolžini cca 1.300 m - asfaltiranje dela Gradišnikove ulice 150 m KS Drenov grič—Lesno brdo - obnova in adaptacija gasilskega doma (dom družbenih organizacij) - dokončanje del na izgradnji pokopališča v Veliki Ligojni in pridobitev dokumentacije za pokopališče Lesno brdo - postavitev novih postajnih hišic na avtobusnih postajališčih na regionalni cesti Vrhnika-Ljubljana - obnova asfaltne prevleke na cesti Gasilska ulica in Cesta na Boben - ureditev javne razsvetljave - vzdrževanje krajevnih cest KS Dragomer—Lukovica ^ - melioracija cca 50 ha zemljrSč s sredstvi Kmetijske zemljiške skupnosti in lastnikov - posodobitev gozdnih vlak s sredstvi GG - posodobitev krajevnih cest s sredstvi krajanov - regulacija potokov - Snežaka in Malenščice s sredstvi OVS - dokončanje priključevanja telefonskih naročnikov - izgradnja zunanjih površin pri OŠ Log-Dragomer, naloga se prenaša iz leta 1486 s sredstvi OIS in TKS - semaforizacija (prehod za pešce) - asfaltiranje šolske ceste KS Ligojna - kanalizacija - vodovodno omrežje - preureditev gasilskega doma - električno omrežje - ostalo asfaltiranje cest — del v letu 1988 KS Log - dokončanje pokopališča - povezava med lokalnim vodovod:.im omrežjem in krajevnim - vzdrževanje cest - kanalizacija Log — vas in Kačja vas - adaptacija doma borcev in upokojencev - javna razsvetljava - razširitev trgovine (v kolikor bo zainteresiran Mercator) - asfaltiranje ob gasilskem domu - elektrifikacija Ferjanke - dokončanje športnega objekta in igrišč - skupna čistilna naprava Log-Dragomer-Drenov grič KS Podtipa - delna rekonstrukcija ceste Podlipa-Smrečje - pridobitev dokumentacije za polcopališče in začetek del - nasutje krajevnih poti - vodovodno omrežje KS Sinja gorica - pridobitev zemljišča za dom krajevnih skupnosti in začetek del - javna razsvetljava - postajne hišice na avtobusnih postajališčih - kanalizacija na SAP-u - vzdrževanje krajevnih cest KS Stara Vrhnika - sanacija zadružnega doma - dokončanje večnamenskega igrišča - ureditev pokopališča in načrti za širitev - vzdrževanje cest in drugih komunalnih naprav - ureditev protipožarnega zajetja - ureditev križišča pri kasarni »Ivan Cankar« - popravilo slabe asfaltacije po položitvi vodovoda v okviru sanacije vodo-oskrbe — posedanje asfalta KS Verd — pokopališče — ureditev rekreacijskega centra v dolini »Matjaževka« z ureditvijo Retovja in speljave »trim« steze — pomoč pri gradnji gasilskega doma — vzdrževanje krajevnih cest — vodovod — 11 družin — 200 m asfalta KS Zaplana — asfaltiranje ceste do občinske meje Logatec — razširitev in asfaltiranje ceste do Strmice KS Vrhnika (Center, Breg, Vas) — ureditev pokopališča - asfaltiranje poti do pokopališča — ureditev Idrijske ceste od Turšiča do Iskra Antene v letu 1988-89 — II. faza Robove ceste od Torbarja do gostilne Polž — pričetek prenove doma KS Vrhnika — delna ureditev razsvetljave Ljubljanske ceste — urejanje dokumentacije razširitve križišča Tržaška cesta in Ulica 6. maja — razbremenilnik na Petkovškovi ulici (ureditev odvodnjavanja) — cestna signalizacija ceste M-10 Naloge posameznih KS: KS Center — nadaljevanje izgradnje otroških igrišč na Klisu KS Breg — ureditev kanalizacije v celotni KS (po posebnem programu) — ureditev podvoza pod avtocesto na Tojnieah — urejanje parka Sv. Trojice — rekonstrukcija vodovoda Sivkine ulice — nadaljevanje stanovanjske gradnje v zazidalnem kompleksu Vrtnarija z vsemi pripadajočimi objekti KSVas — ureditev javne razsvetljave na Dobovičnikovi cesti — vodovodno omrežje visoka cona — Partizanski klanec — ureditev makadamskega klanca Dobovičnikove ceste — ureditev javne razsvetljave na Kurirski poti — izgradnja podpornega zidu na Dobovičnikovi cesti pod št. 34 6. DRUGE NALOGE 6.1. Področje računalniško podprtega družbenega sistema informiranja Nadaljevalo se bo z večletno nalogo — uvajanja osnovnih baz podatkov v posameznih upravnih organih, medsebojno povezanih z lokalno mrežo, v vertikalnem smislu povezave (upravni organi) pa preko telefonskega omrežja. Za izvedbo naloge je potrebno skladno uvajanje in razvijanje strojne in programske opreme ter izobraževanje. 6.2. Davčna politika Enako kot v letu 1987. bomo tudi v letu 1988 nadaljevali z doslednim ugotavljanjem dohodkov občanov in njihov izvor. Dosledno bomo priznavali zavezancem tudi vse davčne olajšave za razvoj drobnega gospodarstva v skladu z veljavnimi predpisi. V celoti bomo prešli na računalniško obdelavo podatkov davčnega knjigovodstva, odmere davka od gospodarske in poklicne dejavnosti (obrt), odmero davka iz kmetijske dejavnosti, odmero davka od premoženja in eventualno druge podatke kot npr. o višini evidentiranega prometa samostojne dejavnosti ter zagotovili dosledno in pravilno obračunavanje zamudnih obresti od zapadlih in neplačanih dolgov davčnih zavezancev. Ugotavljanje in evidentiranje vseh lastnikov hišic za počitek in rekreacijo, začeto v letu 1987 bomo zaključili in ugotovili zavezance za obdavčitev z. davkom od premoženja in z davkom na dohodek od premoženja od ev. oddajanja teh hišic v najem. Nadaljevali bomo ugotavljanje in obdavčevanje opravljanja obrtne dejavnosti brez ustreznega dovoljenja (šušmarstvo) v skladu z. zakonom o davkih občanov in občinskim odlokom o davkih občanov. 6.3. Področje SLO in DS Nadaljevali bomo z. dograjevanjem obrambnih načrtov v skladu z novo zvezno metodologijo, pri čemer bomo vso pozornost namenili planiranju razvoja SLO in DS v vseh temeljnih sredinah. Istočasno pa bo potekalo tudi dopolnjevanje in ažuriranje varnostnih načrtov. Težišče vseh aktivnosti v letu 1988 bo na usposabljanju vodstvenih struktur SLO in DS za namenske naloge. Več pozornosti bo namenjeno tudi usposabljanju pripadnikov NZ in CZ ter službe opazovanja in obveščanja. Posebno pozornost bomo namenili tudi materializaeiji obrambnih priprav v vseh temeljnih sredinah. Zaradi vse večjih finančnih problemov ho potrebno korigirati letni in srednjeročni plan razvoja SLO in DS. Delovne organizacije bodo morale nameniti več sredstev za lastne obrambne priprave. Bolj tekoče bo potrebno spremljati tudi realizacijo finančnih načrtov. Še nadalje bo potrebno strmeti za tem, da bo obrambno samozaščitna dejavnost stalno prisotna v vseh sredinah, kajti le na ta način bomo dosegli zadovoljivo stopnjo podružbljanja sistema SLO in DS. Večji poudarek bomo namenili tudi urejanju teritorije za potrebe SLO in DS, pri čemer bo vsa pozornost namenjena gradnji majhnih hidroelektrarn in pripravam pogojev za razvoj partizanske baze na celotni teritoriji občine. Oddelek za ljudsko obrambo in vsi ostali resorni organi izvršnega sveta se bodo še v večij meri angažirali pri nuđenju strokovne m tehnične pomoči pri načrtovanju in realizaciji obrambno-samozaščitnih priprav KS, 6.4. Požarno varstvo — dokončanje izdelave strokovne ocene požarne ogroženosti za občino — nadaljevanje posodobitve gasilske opreme — nabava prikolične izvlečne lestve — nabava vozila za prevoz gasilcev — dokončanje repetitorske postaje z antenskim stolpom na Ulovki za potrebe občin Cerknica. Logatec in Vrhnika — izdelava programa radijskih zvez v občini — izdelava programsko-idejnega projekta večnamenskega doma na Vrhniki Sredstva za realizacijo bomo zagotovili iz sredstev 0,30 % iz dohodka (osnova BOD), Zavarovalne skupnosti Triglav, sredstev gasilskih društev in ostalih. 6.5. Racionalizacija dela upravnih organov V skladu s programom aktivnosti za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela upravnih organov bomo nadaljevali s prizadevanji za dosego naslednjih ciljev: — zagotovitev učinkovitosti in kvalitete dela upravnih organov ter uveljavitev večje racionalnosti v njihovem delu in v odnosu do strank — relativno zmanjševanje stroškov dela upravnih organov — izboljšanje kadrovske sestave delavcev Naloge so medsebojne povezane in se nanašajo na: — racionalizacijo predpisov, ki jih sprejema občinska skupščina — izboljšanje kvalitete in dela pri izvrševanju upravnih funkcij — uvajanje računalniške tehnologije v delo upravnih organov in medsebojna povezava baz podatkov — združevanje strokovnih nalog za SIS in upravne organe in administrativnih nalog za DPO — racionalno notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter dosledno kadrovsko politiko PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Herman BOLE inž. I.r. DOKUMENTI K RESOLUCIJI 1. na nivoju SRS in SFRJ — Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v SRS in SFRJ in spremljajoči dokumenti 2. na nivoju občine — Proračun občine za leto 1988 — Programi SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje za leto 1988 — Bilanca skupne in splošne porabe za leto 1988 — Plani krajevnih skupnosti NAŠ ČASOPIS JANUAR 1988 7 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA Štev.: 23/1150 Datum: 19/1-1988 Obvestilo Imetnike stanovanjske pravice obveščamo, da imajo gospodinjstva z nižjimi osebnimi dohodki pravico do delne nadomestitve stanarine. Do subvencije so upravičene, če skupni dohodek gospodinjstva na člana ne presega 55 % povprečnega čistega OD delavcev v SR Sloveniji v letu 1987 (ocena za SRS v letu 1987 je 275.000 din, 55 % je 151.250 din). V skupni dohodek gospodinjstva se štejejo vsi dohodki, ki jih je imelo gospodinjstvo iz delovnega razmerja, pogodbenega dela, pokojnine, invalidnine, štipendije, socialnovarstvene pomoči, od opravljanja samostojnega dela in drugo. Vlogo za pridobitev delne nadomestitve stanarine je treba vložiti na obrazcu SP-N1 na Center za socialno delo Vrhnika, do 15. 2. 1988). Gospodinjstva, ki jim je bila priznana delna nadomestitev stanarine v letu 1987 opozarjamo, da jim ta pravica preneha z 31. 3. 1988 in v kolikor menijo, da so do tovrstne pomoči upravičeni tudi v letu 1988, da obnovijo vloge na obrazcu SP-N1 v istem roku (do 15. 2. 1988) Obrazec lahko nabavite v Cankarjevi založbi ali pa jih dobite na Centru za socialno delo Vrhnika. Tovariški pozdrav! Strokovna služba SSS Vrhnika Spored vrhniškega kina 25.2. četrtek ob 20.00 ZMAJEVO LETO - ameriški 27.2. sobotaob 17.00 Režija: Michael Cimino V gl. vi.: Mickey Rourke, John Lone, Ariane, Leonard Termo, Ray Barry, Caroline Kava, Eddye Jones Praznovanje kitajskega Novega leta v nevv-jorški kitajski četrti prekine brutalni uboj neuradnega »župana« policijskega kapetana Stanleya. Veterana iz Vietnama zadolžijo za raziskovanje tega primera. Kapetan ima težko nalogo, saj se mora spoprijeti s kitajsko mafijo, ki se želi modernizirati (predvsem pri proizvodnji, predelavi in plasmaju mamil). Izvrsten žanrski film, ki ga postavljajo ob bok FRANCOSKI ZVEZI, mnogim pa je celo všeč. 27.2. sobota ob 20.00 ZALJUBLJENI DOKTORJI - ameriški 28.2. nedelja ob 17.00 Režija: Garry Marshall V gl. vi.: Michael McKean, Sean Young, Hector Elizondo Precej hrupna, nezahtevna komedija o mladih doktorjih in njihovih »podvigih« - seveda ne strokovnih. 28.2. nedelja ob 20.00 NEKAJ VIJOLIČASTEGA -ameriški 29.2. ponedeljek ob 19.00 Režija: Steven Spielberg V gl. vi.: Danny Glover, VVhoopi Goldberg Po romanu Alice VValker posnet film je vzorčna melodrama o življenju črnskega dekleta in kasneje žene na ameriškem Jugu. Eden najbolj razvpitih filmov izpred dveh let FEST 87. I. 3. torek ob 19.00 VRNITEV V PRIHODNOST - ameriški 5.3. sobota ob 20.00 Režija: Robert Zemeckis 6.3. nedelja ob 17.00 V gl. vi.: Michael J. Fox, Christopher Lloyd, Crispin Glover Ena največjih filmskih uspešnic vseh časov o študentu, ki se po čudnem spletu okoliščin s »časovnim strojem« preseli v leto 1955, ko še ni bil rojen. Ima težko nalogo, da »spravi skupaj« svojega očeta in mater, da se bo lahko rodil. To je le ena od mnogih duhovitosti, ki so povsod, kjer so film vrteli, vžgale. Številni filmski festivali, Spielbergova produkcija, FEST 86. SPS priporoča (4). 16.2. torek ob 19.00 BARVA DENARJA - ameriški Režija: Martin Scorsese V gl. vi.: Paul Nevvman, Tom Cruise Prvi film z letošnjega FESTA na našem sporedu. Paul Nevvman je lani dobil OSCARJA za glavno moško vlogo. Sicer pa je to film o dveh fanatičnih, izjemno spretnih igralcih biljarda, ki pa sta po značaju silno različna. Njuno druženje oz. družabništvo je zato ves čas precej konfliktno, dokler se ne razideta. Film odlikujejo predvsem finese, ki omogočajo protagonistom vrhunsko interpretacijo. 18. 2. četrtek ob 20.00 20. 2. sobota ob 17.00 20.2. sobotaob20.00 DVIGNI SIDRO - ameriški 21.2. nedelja ob 20.00 Režija: Dan VVolman V gl. vi.: Zachi Noy, Yftach Katzur, Joseph Shiloah Ena od številnih variant LIMONOVEGA SLADOLEDA nam predstavlja že znane junake na križarjenju in osvajanju mladih in starih, čednih in grdih vzdolž in počez Sredozemlja in njegovih mondenih letovišč. 21.2. nedelja ob 17.00 ČUDEŽNI GOZD - jugoslovanska risanka 22.2. ponedeljek ob 19.00 Režija: Milan Blažekovič Slikar Peter je zaspal v gozdu pod začaranim brestom. Tudi sam se je nav-zel čarovne moči: odslej se lahko pogovarja z živalmi in s svojim slikarskim čopičem lahko tudi čara. V začaranem gozdu vlada kralj kaktusov in Peter bo moral prej ko slej v obračun s hudobnim kraljem ... Risanka je posneta v koprodukciji z Američani in v ničemer ne zaostaja za bolj slavnimi produkcijami. 23.2. torek ob 19.00 MOJA PRILJUBLJENA LETA - ameriški Režija: Richard Benjamin V gl. vi.: Peter O' Toole, Mark Linn-Baker, Jessica Harper Prikupen, romantičen ekskurz v leto 1954, ko je bila televizija še živa, torej še niso snemali, ampak samo »oddajali v živo«. TV pisec si prizadeva, da bi glavni junak TV igre zdržal brez pijače do konca oddaje. Po mnenju kritika Zubčeviča v STUDIU izvrsten film. 7.2. nedelja ob 17.00 MLADI VOLKODLAK - ameriški 8.2. ponedeljek ob 19.00 Režija: Rod Daniel V gl. vi.: Michael J. Fox, Lorie Griffin Zgodba nam predstavlja srednješolca, ki bi rad, da ga občudujejo sošolci, ljubitelji košarke in dekleta. Želja se mu začne izpolnjevati, ko mu začno rasti dlake tudi tam, kjer ni treba. Spreminja se v nenavadnega volkodlaka. Film ni nikakršna grozljivka, ampak značilna komedija o mladih za mlade. 9.2. torek ob 19.00 SMOKY JE BANDIT 3. DEL: SMOKEY in RAZBOJNIK 13.2. sobota ob 20.00 Režija: Dick Lowry 14.2.nedeljaob17.00 Vgl. vi.: Jackie Gleason, Paul VVilliams Velik uspeh prvega Smokeya (pred kratkim smo ga lahko gledali tudi na TV) je povzročil nadaljevanja, kot so že v navadi po vsaki uspešnici. II. 2. četrtek ob 20.00 AMERIŠKI NINJA - ameriški 13.2. sobota ob 17.00 Režija: Sam Firstenberg 14.2. nedelja ob 20.00 Vgl. vi.: Michael Dudikoff, Guich Koock Joe služi vojaški rok na Filipinih. Zaplete se v obračun zasebnih trgovcev in tihotapcev orožja, ukradenega v bazi. Vpleteni so tudi Joevi predpostavljeni. S pomočjo spretnosti in domiselnosti pretenta tolpe in starešine, vmes pa osvoji srce polkovnikove hčere. Prvi iz serije izredno uspešnih »ninja« filmov z Michaelom Dudikoffim v gl. vi. 15.2. ponedeljek ob 19.00 OREL PRAVICE - ameriški Režija: Ivan Reiteman V gl. vi.: Robert Redford, Debra VVinger Komedija iz pravniškega in novinarskega sveta je duhovita in spretno posneta, vendar še zdaleč ni dosegla prejšnjega filma istega avtorja: GHOSTBUSTERS. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika je na svoji 5. seji dne 23. 12.1987 po poprejšnji javni obravnavi potrdil PREDNOSTNI VRSTNI RED za pridobitev stanovanjske pravice za družbena stanovanja, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika. Priimek in ime Št. točk St.druž.čl. 1. Japelj Majda 750 2 2. Jenko Marija 645 1 3. Bizjan Marjan 635 3 4. Nikolavčič Karel 610 3 5. MalavašičValerija 575 3 0. Tumara Stcvka 565 4 7. MaksičMira 555 3 8. Kozomara Jovanka 545 3 9. DolinarMarjetka 545 2 K). BajcRozalija 540 1 11. Forster Greta 540 3 12. VukosavljcvičOlga 540 1 13. Tomšič Anton 530 4 14. Drmota Zvonka 530 4 15. SuljićTatla 520 2 16. OvenAlma 520 2 17. Zupet Sonja 515 3 18. TubičMilivoj 500 4 19. Ibrahimagic Halima 495 3 20. AličajičEsad 490 4 21. Ferenc Draženka 490 4 22. Trivunović Drago 470 4 23. Maglajič Marija 440 4 24. SekulićJosip 435 5 25. Gomerčić Ljiljana 430 3 26. NikoličVelinka 425 4 27. Trivunčević Vaskrsije 420 4 28. ArmičMarija 420 2 29. Menart Marija 420 2 30. KonjcvičBoško 410 2 31. Dalič Zoran 410 4 32. Šibenik Rafael 400 4 33. MustafičDemal 400 3 34. Ramadani Redep 395 4 35. Lukančič Damjan 395 3 36. Ibraimov Derviša 385 3 37. Radovanović Milorad 380 3 38. ČemalNisvet 370 3 39. ArnautNešad 360 5 40. Horvat Marta 355 4 41. Dujič Marta 300 4 42. Avrič Ilija 295 4 43. Vuleta Drago 295 3 44. Botonjič Drago 290 3 45. Bajec Peter 260 3 Na prednostni vrstni red so mogoče pritožbe na sodišče združenega dela v roku 30 dni po objavi v Našem časopisu. Obrtnik Borovnica Obrtniška 2 61353 Borovnica RAZPIS Razpisujemo prosto delovno mesto (mizarja za določen čas - nadomeščanje delavca, ki je na služenju vojaškega roka). Pogoj: kvalificiran ali polkvalificiran mizar. Delovno razmerje sklenemo za dobo 1 leta, z možnostjo podaljšanja ali stalne zaposlitve. Dodatne informacije dobite lahko po tel. 746-159 ali se osebno zgla-site v kadrovski službi Obrtnika. Iskreno se zahvaljujem sodelavcem oziroma Delovni skupnosti skupnih strokovnih služb SIS za denarno pomoč pri nabavi ozimnice. ŠTEFKA JERINA, Gradišnikova 6 Borovnica OBVESTILO - OPOZORILO Poveljstvo Garnizona Vrhnika opozarja vse prebivalce Vrhnike in Stare Vrhnike, daje NAJSTROŽJE PREPOVEDANO odlaganje in odmetavanje vseh vrst odpadkov na področju vojaškega ozemlja za vojašnico Ivan Cankar do vojaških objektov na Stari Vrhniki. Če tega opozorila ne boste upoštevali, bomo zadevo predali sodišču. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Alojza Partla se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, članom kolektiva Industrije usnja Vrhnika, njenemu vodstvu in drugim, ki so mu kakorkoli pomagali ali stali ob strani v času bolezni, ustno ali drugače izrazili sožalje, darovali cvetje in s svojo udeležbo pri pogrebu omogočili dostojno slovo od njega. Hvala tudi č. g. dekanu za opravljen obred. Posebej hvala nevrologinji dr. Marjeti Povše in sestri Albini Žižek za plemenito skrb in napore v neenakem boju za njegovo življenje. Vrhnika, 18. 2. 1987 Hvaležni vsem za vse ostajamo užaloščeni: žena Pepca, hčerki Zdenka in Breda Mikuš družino. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, zeta, tasta, svaka in strica Petra Volka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Hvala za tolažilne besede, izrečeno ustno in pisno sožalje in darovano cvetje. Iskrena hvala dr. Kavčiču, Zdravstvenemu domu Vrhnika za trud pri zdravljenju. Zahvala predstavnikom ZK, ZB, ZRVS in Društvu upokojencev Borovnica za spremstvo na njegovi zadnji poti ter pevcem za sočutno zapete pesmi. Vsem prisrčna hvala! Žena Milena in sinova Drago in Zvone z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka, brata, svaka in tasta Andreja Kovača se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali lepo cvetje in nam izrekli pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se Zvezi združenj borcev NOB Vrhnika, Čebelarskemu društvu Vrhnika, Pihalni godbi Vrhnika in ostalim. Vsi njegovi ZAHVALA V 50. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga Mimi Birtič rojena Turk iz Male Ligonje št. 2 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom Ligojne, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, posebno hvala pevcem Kvarteta Raskovec, gospodu župniku za lepo opravljen obred, kolektivu GP Slavija in Ivanki Koširjevi za pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo Mimo v tako velikem številu, s premnogo cvetja, spremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: mož Franc, sin Bogdan mama Micka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA ob izgubi našega dragega očeta, tasta, deda in pradeda Andreja Leskovca se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Za poslovilne besede se lepo zahvaljujemo župniku in predstavniku ZZB NOV Tonetu Homovcu. Prisrčna hvala zdravnici dr. Heleni Drašler za njeno pomoč. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata, očeta in starega očeta Jožeta Turšiča iz Brezovice 29 pri Borovnici se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, dr. Petrov-čiču, dr. Rusovi, KO ZZB NOV Borovnica, LD Botovnica in g. župniku za poslovilni obred. Hvala vsem za cvetje, izraze sožalja in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta Jakoba Lavrina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in nam pomagali v teh težkih dneh. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Stanislavu Kogoju in drugemu zdravniškemu osebju, sosedoma Janezu Lenaršiču in Ivanki Remžgar, Cvetki Tcrčič za poslovilne besede ob grobu. Gasilskemu društvu Sinja gorica, pevcem z Vrhnike, Pihalnemu orkestru Vrhnika in OO ZZB Vrhnika. Vsi njegovi 8 JANUAR 1988 NAŠ ČASOPIS Izgradnja vrhniškega vodovoda po letu 1983 Obratovanje vodovodnega sistema v letu 1987 je bilo normalno in ni odstopalo od preteklih let. Kljub temu, da je sicer občasno bilo negodovanje zaradi izpadov ob okvarah, je bila oskrba z vodo zadovoljiva. Ugotavljamo, da so dosedanja dela na izboljšavi vodooskrbe vrhniške občine dosegla svoj namen, tako v I. fazi sanacije, kot dosedanje investicije v drugi fazi. Nekoliko si oglejmo dosedanje aktivnosti in rezultate le-teh: - V letu 1982 je bil izglasovan samoprispevek za sanacijo vodooskrbe in pričeta gradnja črpališč VB-1 in VB-3 na Borovniškem vršaju, povezovalni cevovod do Vrhnike in Borovnice ter vodohran na Verdu. - Novembra 1983 je bila investicija priključena in s tem dokončno opuščen Primčev studenec kot vir napajanja Vrhnike s pitno vodo. - Že ob pričetku izkoriščanja vršajske vode je prišlo do težav pri vodnjaku VD-1, kjer se je pojavila prevelika koncentracija železa. V vodi so se pojavili rdečerjavi kosmi najprej v Borovnici, nato še na Vrhniki. Analize so kazale, da so sestavine vode v normalnih okvirih, razen železa, ki pa zdravju ni bil škodljiv. - Vodnjak VD-1 je bil saniran v prvi polovici leta 1984. Kvaliteta vode iz vodnjaka se je izboljšala, vendar so v cevovodih (predvsem v Borovnici) kljub izpiranju ostale usedline, ki občasno še danes povzročajo obarvanost vode, ko se spremeni vodni režim. - 2e v prvi polovici leta 1984 je bil izdelan prvi pravi eksploatacijski vodnjak (VB-5), kajti črpališči VD-1 in VB-3 sta bili zgrajeni na poskusnih vodnjakih, ki so služili za ugotavljanje kvalitete in kvantitete vode Borovniškega vršaja. - Z izvedbo I. faze sanacije vodooskrbe je bila zamenjana oporečna voda iz zajetij s kvalitetno vršajsko vodo, obenem pa so se pritiski v cevovodih povečali za okoli 1,5 bar (15 metrov vodnega stolpca), čeprav to drugo ni bil osnovni namen. Zaradi izredno hudih težav pri vodooskrbi naselij od Stare Vrhnike proti Ljubljani smo v letu 1985 pristopili k tako imenovani vmesni fazi izgradnje vodovoda..... rekonstrukciji cevovoda po Robovi cesti od Črnega orla do Delavskega naselja. Ta investicija je povečala propustnost omrežja in s tem boljše tlačne razmere na omenjenem področju. Z izglasovanjem II. samoprispevka za izgradnjo vodovodnega omrežja v vrhniški občini smo takoj .■»adaljevali z deli po programu. - Že v letu 1986 smo izvedli rekonstrukcijo cevovoda po Robovi cesti vse do Stare Vrhnike, kar je tudi izboljšalo propustnost omrežja, saj je pred tem vsak povečan odvzem vode v vojašnici Ivan Cankar vplival na pomanjkanje vode na Stari Vrhniki. - V letu 1986 smo izdelali nov vodnjak (VB-6) na Borovniškem vršaju in to je sedaj drugi eksploatacijski vodnjak v omrežju. - Istega leta smo pričeli graditi vodohrana v Borovnici in na Logu, ki naj bi izboljšala razmere obratovanja, saj je bila Borovnica napajana tlačno, Log in Dragomer pa sta bila brez vodne rezerve za pokrivanje konic porabe. V letu 1987 sta oba vodohrana začela obratovati. - Konec leta 1986 smo pričeli z izgradnjo vodovodnega omrežja visoke cone Dragomer, ki naj bi zagotovila redno vodooskrbo tudi objektom, ki leže nekoliko više. Investicija je bila zaključena v letu 1987 in sistem je pričel obratovati v decembru tega leta. - V letu 1987 sta bili izvedeni še rekonstrukciji cevovodov na Vrhniki, Opekarna-Ščetinarna in v Borovnici. Oba cevovoda sta bila dotrajana in so se zato na obeh pogosto pojavljale okvare. - V drugi polovici leta 1987 smo pričeli tudi z gradnjo vodohranov v Podlipi in Ligojni, ki bosta izboljšala obratovanje lokalnih vodovodov. Investiciji bosta zaključeni v letošnjem letu. Ob vsem navedenem vidimo, da je bilo v zadnjih petih letih veliko narejenega za izboljšanje vodooskrbe. Nenazadnje je dejstvo tudi, da je bila ob najhujših sušah, ki so bile prisotne v Sloveniji poleti 1984 in v letu 1987, ko so veljale omejitve porabe vode v večini občin, vodooskrba na Vrhniki dobra. Seveda pa ne moremo mimo težav, ki nastajajo zaradi okvar na glavnem povezovalnem cevovodu med Borovniškim vršajem in Vrhniko. Te pomenijo izpad vodooskrbe mesta Vrhnike in naselij do meje z Ljubljano. Okvare so se v preteklem letu sicer redkeje pojavljale, vendar so izredno neprijetne in pomenijo motnje v oskrbi. Do konca leta 1987 je bilo 25 okvar, v letu 1988 pa ena (3. 1. 1988). Pregled po posameznih letih nam pokaže, da sta bili leta 1984 2 okvari, 1985 11, 1986 7 in 1987 5 okvar. Vzroke za nastanek teh okvar je pregledalo več strokovnih komisij, ki so tudi zapisale svoje zaključke. Za odpravo so potrebna določena sredstva, ki jih mora zagotoviti krivec za nastanek napak. Tega pa bo moralo določiti pristojno sodišče, saj se je na sklep arbitražne komisije, ki se je sestala v skladu s pogodbo z izvajalcem del, VGP TOZD Hidrotehnik v prvi fazi pritožil. KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA Planina je oživela Ko je Planinsko društvo Vrhnika sklenilo nekaj narediti na področju množičnosti in razpisalo »TRIM NA PLANINO« z 10-, 20- in 30-kratnim obiskom Planine in pridobitev bronaste, srebrne in zlate značke, so se postavljala različna vprašanja glede organizacije in evidence, pa čeprav ni dvoma, ali je akcija »Trim na Planino« potrebna. V akcijo smo ugriznili z enostavnim načinom evidence z zvezkom pri oskrbniku, med tednom, ko je koča zaprta, pa je nadomestni zvezek v skrinjici pred kočo. In kaj, če časopis - Glasilo Obcir e konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor Marina Jereb (predsednik), Vida Qurk. Milorad Borčic, Jakob Susman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc:, Petelin (glavni in odgovorni, urednik), Ivan Žitko (tehnični-urednik) - Naslov uredništva; OK 8ZDi„ Cankarjev trg 8, Vrhnika■-■ Številkažiro računa: 4000 - Telefon-' uredništva; Fiskarna: Li se bo kdo vpisal za en prihod dvakrat ali pa se pripeljal z avtomobilom? Nič hudega, ta bo ogoljufal samega sebe za prijeten sprehod čez Storžev grič, čez Špico ali pa skozi Stari mlin preko Lintverna, lahko pa tudi čez Kuren in Korita in še kje. Akcija s tem ne bo izgubila pomena. In kaj ugotavljamo že sredi januarja? Planina je oživela. Ko sem v nedeljo, 17. 1. 88 prelistal prvi zvezek, sem z veseljem ugotovil, da je že preko 500 vpisov, eden celo z 12-kratnim obiskom. Ne samo v zvezku, tudi okrog sebe sem gledal oznojene obraze vseh starosti in obeh spolov. Največ je planincev z 2- do 4-kratnim pohodom, v soboto, nedeljo in ves teden. Ocenjujemo, da se trima udeležuje preko 200 ljubiteljev narave, svežega zraka in često tudi lepega razgleda na Karavanke, Julijce in megleno morje ljubljanske kotline. Na upravnem odboru PD smo se pogovarjali o predlogu podelitve priznanja za 50- ali celo 100-kratni pohod ter prvi del podelitve Trim značk ob koncu maja oz. začetku junija in drugi del 30. novembra, tako kot je bilo že predhodno objavljeno. Sklep odbora je tudi, naj bi bili udeleženci trima člani Planinskega društva in pogoj za podelitev značk, te so brezplačne, je plačana članarina za tekoče leto. To boste od februarja dalje lahko poravnali tudi pri oskrbniku koče in vsako sredo ob uradnih urah v društvenih prostorih. Prijatelji hoje v naravi, pridite! F. L. Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS VSI), 40. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti ter 13. in 14. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za obdobje 1986-90 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji seji 23. 12. 1987 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika za obdobje 1986-90 v letu 198« 1. Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika bodo v letu 1988 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika naslednja namenska sredstva: 1. Za potrebe solidarnosti - po stopnji 1,63 % na BOD nepovratno iz dohodka za stanovanjsko gradnjo, — po stopnji 0,09 % na BOD nepovratno iz dohodka za subvencioniranje stanarin. — po stopnji 0,26 % na BOD nepovratno iz dohodka za prenovo solidarnostnih stanovanj s katerimi razpolaga SSS - po stopnji 0,135 % na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti v republiki Skupaj 2,115 % na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti. 2. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu - po stopnji 0,23 % na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti v občini, - po stopnji 0,02 % na BOD iz čistega dohodka za republiško vzajemnost, - po stopnji 2,34 % na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v TOZD in DS, - po stopnji 0,52 % na BOD iz čistega dohodka za opremljanje stavbnih zemljišč (s sredstvi razpolaga sklad stavbnih zemljišč). Skupaj 3,110% na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini in republiki. II. Sredstva iz tč. I tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1988. Datum: 23. 12. 1987 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA Andrej Grampovčan, l.r. Razstava ročnih del Končano občinsko prvenstvo v strelski ligi 9.1.1988 je bilo na strelišču na Brezovici pri Ljubljani zadnje kolo občinske lige v streljanju z zračno puško. Lige se niso udeležile tri ekipe, ki so se na tekmovanje prijavile. Rezultati po treh kolih in končna razvrstitev: EKIPNO: 1. Dragomer I., 1530 krogov, 60 točk; 2. Postaja milice, 1492 krogov, 45 točk; 3. SD Bevke, 1451 krogov, 37 točk; 4. Dragomer II., 1420 krogov, 36 točk; 5. SD Vrhnika, 1117 krogov, 29 točk; 6. OŠTO Vrhnika, 491 krogov, 24 točk; 7. IUV I., 485 krogov, 21 točk; 8. Kovinarska, 485 krogov, 15 točk; 9. LIKO Vrhnika, 485 krogov, 15 točk; IUV II., 485 krogov, 15 točk. POSAMEZNO: 1. Lampreht 526; 2. Božič 515; 3. M. Sumina 510; 4. M. Podlipec 498; 5. Sevšek 496; 6. Podvratnik 494, 7. A. Sumina 492, 8. Nagode 491, 9. Trček 485, 10. Bračun 480, 11. Hvala 472, 12. Voljč 470,13. G. Podlipec 468,14. Gradišar 345, 15. Korez 334, 16. Jesenovec 317, 17. Susman 172, 18. Gutnik 170, 19. Šinkovec 160, 20. Radošek 156, 21. Acalinovič 145, 22. Butko 143, 23. Brezovšček 132. 14. 2. 1988 bo SD Dragomer -Lukovica na strelišču OŠ Brezovica pri Ljubljani organiziral občinsko prvenstvo v streljanju s serijsko , zračno puško za vse kategorije. Pričetek ob 8. uri. 28. 2. 1988 bo na strelišču Brezovica pri Ljubljani občinsko prvenstvo s serijsko zračno puško za »ZLATO PUŠČICO". Več kot šport Spoštovani bralci! Gotovo je med vami tudi nekaj takih, ki pišete pesmi ali prozo, svoja dela pa objavljate malo ali pa sploh ne. Na Zvezi kulturnih organizacij bi radi pripravili literarni večer, na katerem se bodo predstavili takšni ustvarjalci. Pridružilo se jim bo tudi nekaj članov literarne skupine Izpovedi, ki deluje v občini Grosuplje. Člani te skupine so prav tako bolj ali manj še nepoznani. Ta literarni večer bi radi pripravili v drugi polovici marca, zato vas vabimo, da se najkasneje do 11. marca oglasite na Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, Tržaška 25, tel. 752-608, da bi se pogovorili malo več o predstavitvi in o organiziranem delovanju. Pričakujemo vas! Že sedem let pripadniki oboroženih sil občin Vrhnika in Logatec proslavljajo Dan JLA s športnimi srečanji. Tudi letos so se srečali, izmenjavali izkušnje, sklepali nova poznanstva in se hkrati borili na športnih terenih. Preizkusili so se v streljanju (vojaška pištola, avtomatska in polavtomatska puška), namiznem tenisu, odbojki in šahu. Še najbolj so se zanimali za streljanje, ker je to vodilna disciplina in ker so vojaki iz vojašnice Ivan Cankar že leta najboljši v LAO. Tudi v občinskih štabih so strelci, ki so vodilni v svojih družinah. Priznanja in nagrade so najboljšim podelili na slovesnosti ob Dnevu JLA. Rezultati: Polavtomatska puška: 1. Popovski 144,2. Šandor 137,3. Gradišar 127, itd. Ekipno: 1. »Ivan Cankar« 251, 2. »I. Voljč-Fric« 238, 3. PM Vrhnika 228, itd. Pištola: 1. Novak 169, 2. Babic 167, 3. Gutnik 165, itd. Ekipno: 1. »Ivan Cankar« 326, 2. »I. Voljč-Fric« 297, 3. OŠTO Vrhnika 270, itd. Avtomatska puška: 1. Ivanišević 124, 2. Tripković 100, 3. Kovač 87, itd. Ekipno: 1. »Ivan Cankar« 202, 2. »I. Voljč-Fric« 187,3. PM Logatec 138, itd. Skupno ■■■ streljanje: 1. »Ivan Cankar« 779, 2. »I. Voljč-Fric« 722, 3. PM Logatec 610, 4. OŠTO Vrhnika 602, 5. PM Vrhnika 557, 6. ZRVS Vrhnika 419 (izven konkurence). šah: 1. OŠTO Vrhnika. 2. PM Logatec, 3. »Ivan Cankar«. 4. »I. Voljč-Fric«. 5. PM Vrhnika. Namizni tenis: 1. OŠTO Vrhnika. 2. »I. Voljč-Fric«, 3. PM Logatec, 4. »Ivan Cankar«, 5. PM Vrhnika. Odbojka: 1. »F. I. Voljč«, 2. »Ivan Cankar«. 3. OSTO VrhniKa. 4 PM Logatec, 5. PM Vrhnika. Skupno: 1. »I. Voljč-Fric« 48,5, 2. »Ivan Cankar« 47,5, 3. OŠTO Vrhnika 47, 4. PM Logatec 37, 5. PM Vrhnika 22.5. Ob letošnjem praznovanju 8. marca - dneva žena zopet pripravljamo razstavo ročnih del. K sodelovanju vabimo vse, ki se ukvarjajo s to vrsto dejavnosti. Namen razstave je prikazati vsa tista dela, ki pomenijo sprostitev, za današnjo ženo pa še posebej, saj je marsikdaj preobremenjena. Prepričani smo, da imate doma izdelke, ki jih ob tej priložnosti pokažete širšemu krogu ljudi, zato vas vabimo, da prinesete svoje izdelke: tapiserije, vezenine, gobeline, kvačkane, šivane in klekljane izdelke ter ostale dekorativne in spominske izdelke. Lanskoletna razstava je bila zelo uspešna, saj so se razstavljalke odzvale v velikem številu, bila pa je dobro obiskana. Vabimo vas, da prinesete ročna dela v Dom JLA Vrhnika vsak dan od 22. 2. '88 do 2.3. '88 od 7. do 20. ure. Otvoritev razstave bo v torek, 8. 3. '88 ob 18. uri, tu bo tudi kratek kulturni program in podelitev priznanj razstavljalkam. Razstava bo odprta od 8. do 17. 3. '88. Po končani razstavi lahko izdelke, prevzamete vsak dan od 8. do 15. ure do 24. 3; 18. in 23. 3. pa tudi popoldne od 17. do 20. ure. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Andoljšck. E.: Povejmo slovensko Angelus, J.: Mladost Vuka Karađićn Bernik, F.: Ivan Cankar Bock.G.: Drugo delavsko gibanje v ZDA od 1905 do 1922 Bognar, L.: Igra pri pouku na začetku šolanja Bohinc, R.: Lastnina in upravljanje Bohorič, A.: Zimske urice proste Boulton, M.: Zamenhof, oče esperanta Brajša, P.: Očetje, kje ste? Bratko, L: Slovenska drugačnost Canguilhem, G.: Normalno in patološko Ciperle, J.: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja Coleman, V.: Stres in vaš želodec Česen Del Cott, R.: Medicinski terminološki slovar Dolenjski kras Dolhar, S.: Prgišče Krasa Drobno pecivo Dumezil, G.: Tridelna ideologija Indoevropcev Enciklopedija Jugoslavije Enciklopedija Slovenije Finlev, M. L: Antična ekonomija Floyd, E.: Kdo je ustvarjal zgodovino Freud, S.: Metapsihološki spisi Fromm, E.: Človekovo srce Fuehs, H.: ABC kvačkanja Gavez, G.: Mali družni psi Geč-Korošec, M.: Pravna ureditev življenja v dvoje Goljar, S.: Obligacijska razmerja « Grad, A.: Italijansko slovenski slovar Gramsci, A.: Gramsci, civilna družba in država Hafner, G.: Klasična razdobja antike Honey, P.: Reševanje osebnih težav Jaušovec, N.: Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti Jeršič, M.: Osnove turizma Južnič, S.: Antropologija Kavčič, B.: Sociologija dela Kavčič, J.: Prva slovenska realka Kierkegaard, A. S.: Ponovitev Kladnik, R.: Zbirka fizikalnih problemov z rešitvami Kmecl, M.: Ljubljana Kobc, M.: Pogledi na mladinsko književnost Koželj, B.: Splošna ekologija z varstvom okolja Kramar, J.: Izola, mesto ribičev in delavcev Krila vojne Kruh in politika Kuhelj, J.: Kako in kdaj v pokoj * Kuvačič, L: Sociologija Laclau, E.: Hegemonija in socialistična strategija Lekcija teme Lenardič, D: O ljubezni Lochner, D.: Toplotna in zvočna izolacija v stanovanju Marinček, L.: Bukovi gozdovi na Slovenskem Marentič-Požarnik. B.: Nova pota v izobraževanju učiteljev Marušič, B.: Z zlatimi črkami Mencinger, J.: Gospodarski sistem in politika Metodologija in organiziranost planiranja v OZD Mrak, M.: Svetovni Jug v pasti dolgov Mulej, M.: Inovativno poslovanje Nairobijske dolgoročne strategije za napredovanje žensk Napredno mladinsko gibanje na Slovenskem Nastajanje Evrope Otroški zdravstveni vodnik Parnvvell, E. C: Nemško-slovenski slikovni slovar Pečjak, V.: Misliti, delati, živeti ustvarjalno Pennington, P.: Kdo je odkrival svet Pirjevec, J.: Tito, Stalin in Zahod Plut, P.: Slovenija, zelena dežela ali pustinja? Pokorn, D.: Z zdravo prehrano v pozna leta Pozdravi iz Babilona Pozdravi iz slovenskih krajev Puharič, K.: Gospodarsko pravo Pytlik, R.. Potepuška gos Rajtmajer, D.: Alpsko smučanje Ribičič. C: Ustavne spremembe Rojšek, L: Trženje in varstvo naravnega okolja Schiffer, H.-J.: Zgradimo si rastlinjak Simčič, Z.: Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo Sitar, S.: Sto slovenskih znanstvenikov Skočir, E.: Digitalnaelektronika-vajc Statistični godišnjak Jugoslavije Sterle, M.: Živeti modro Strmčnik, F.: Sodobna šola v luči učne diferenciacije Strnad, J.: Meri platno, trak na vatle Strojin, T.: Uvod v pravo okolja Šalamon. A.: Ladijsko modelarstvo Seks, V.: Intimni dnevniki in razmišljanja Šinkovec, J.: Združevalna razmerja Štrajn, D.: Subjekt svobode Študentski in dijaški delovni tabori v Sloveniji Tenenti, A.: Občutje smrti in ljubezen do življenja Tišler, M.: Organska kemija za družboslovno usmeritev Trontelj, J.: Meritve v elektroniki LJIc, M.: Od krize psihologije h kritični psihologiji Valentinčič, J.: Demokratično vodenje skupine Varna vožnja Vedenjske motnje mladostnikov v sodobnem času Verdel, H.: Zgodovina slovenskega lutkarstva Vesel, N.: Angleščina v računalništvu Vrdlovec, Z.: Lepota prevare Vresnik, D.: Druga brigada vojske državne varnosti VVelch, R.: Popolna lepota Zbornik člankov in zbirka odločb sodišč združenega dela Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike Zei, M.: Obrazi morja Zupančič, M.: Problematika tragedije Žižek, S.: Jezik, ideologija, Slovenci LEPOSLOVJE Mladinsko Calvino. L: Marcovaldo ali Letni časi v mestu Cimerman, L: Neugnankc Dajčman, M.: V gozdu imam prijatelje Disney, W.: Pcpelkina čudežna dogodivščina Disney, W.: Sneguljčica v začaranem gozdu Disney, W.: Alicina dogodivščina v začaranem gozdu Disney, W.: Trnjulčiea in princ Disney, W.: Peter Pan v deželi Nije Disney, W.: Ostržkove dogodivščine Disnev, W.: Slonček Dumbo v cirkusu Disney, W.: Dogodivščine iz knjige o džungli Grafenauer, N.: Majhnica Grimm, J.: Janko in Metka Kramberger, M.: Pasja zloženka Lindgren, A.: Bratec in Kljukec s strehe Moj prvi leksikon Muster, M.: Gusarji Muster. M.: V svet tišine Muster, M.: Zimsko veselje Remec, M.: Kodeljica v vesolju Schmidt, M.: Radovan s planeta Beta Snoj, J.: Pravljica o vodni kapljici Swift, J.: Guliver med pritlikavci Vitczovič. M.: Lajanje na zvezde Zagorski, C: Vesela in žalostna voda Zidar, P.: Miki Zorman, L: Sla po letenju Za odrasle Črnologar, L.: Triinosemdeset stopnic Dolenc, M.: Praznik republike ali abrakadabra Gašperič, T.: Kdo je lahko komunist Kleč, M.: Lasje Lainšček, F.: Razpočnica Lužan, P.: Molk ni zlato Mazzini, M.: Drobtinice Merku, P.: Pajčevina in kruh Mrak, L: Obločnica, ki se rojeva Potrč, L: Onkraj zarje Rožanc, M.: Hudodelci Svetina, T.: Ukana V. Škarja, T.: Jalung Kang Tomšič, M.: Ti pa kar greš Torkar, A.: Beg iz pekla Trdina, J.: Podobe prednikov Vidic, J.: Noč v hotelu Park Vilfan, J.: Ob kresu komunizma Zidar, P.: Medeni teden Prevodi Anderson, S.: Temni smeh Auel.J. H.: Rod jamskega medveda Auel, J. H.: Dolina konj Auel. J. H.: Lovci na mamute Bart, L: Rudolf, nesrečni prestolonaslednik Belvj. A.: Petcrburg Boli, H.: Biljard ob pol desetih Coulonges. H.: Zbogom, divjakinji Djian, P.: 37,2 stopinj zjutraj Follet, K.: Lezi med leve Grimmelshausen, H. J. C: Simplicius Simplicissimus Haggard, H. R.: Dekle z biseri Hašek, J.: Politična in socialna zgodovina stranke . . Hibbert, E.: Rajski otok Jakes, J.: Ljubezen in vojna Krleža, M.: Vrnitev Filipa Latinovicza La Fayette, M.-M. de: Kneginja Klevska