&2 m%3. "Wien „So5a" izhaja, tsak fietvrtek in velja s polto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto ..... f, 4.50 Pol leta.....„ 2.30 f3et?rt leta ... . „ 1.20 Pri oznanilihin prat tako pri „po« slanicah" se placuje za navaduo tristop- no vrstot -------- 8 --krv 4c s« tiska-Ikrat----------- 7 n n n „ 2 „ 6 „ „ „ „ 2 „ Zn, vt«e &rke po progtoru. V Gorici, 26. oktobra 1876. . Posamezne Stevilke se dobiviijQ po/ 10 soldov v Oorici t tobakarniei v go-sposki ulici blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via detfa ca-serraa 60". Narofinina in dopisi naj se blago-voljno poMJjajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi ae ne vradajo; dopisi naj se blagovoljno fran. kujojo. — Delalcein in drugim nepre-mozmro se naroSninazniia, akoit ogla-se pri uredniStvn. (ilasilo slovenskcga polithnega drustva goriSkega m brainbo iiarodnili pravic. OK-ni zbor drustva „Sloga". To sklepu odborove seje due 23. t. in. pol. drustva „Slogcu sklicujc se na dan 30. t. m. obcni zbor clrustva ob cni uri in pol popoludne v pro-store goriike ditaluiee. Na dnernem redu jc po-stavljenje §e dveh kaudidatov za del zbor v slov. velikem posestvu. S tem so vabljcni vsi udje drustva ,,Sloga" in vsi veliki posestniki tega volilnega oddelka k prav obilnej udelezit-vi. Odbor pol. dr. „Sloga.u Xarodnim Tolileem na GorMkem! Dne 16. t. m. bil je v Gorici jako.vazen obcen zbor pol. druitva nSlogaa, katercga se je udelezJIo, kakor uie znano, nad 100 odlicmh rooz, lupanov in volilcev iz vseh slov. krajev na Goriskem. Ta zbor je toraj zastopal veljavno slov. narod na GoriSkem in kar je sklenil, se mora tudi izver&iti, kajti gorilki Slovcnci mo-rajo tudi pri tej priliki pokazati, da so zreli v politiki ter da se ne zmenijo za malcnko-stna podpihovanja nekterih nespravedljivih po-stranskih politikarjev. Kandidatje, katere je postavilo pol. druStvo, so zivi izraz sprave mej obema poprej§njima strankama. Mogofie je, da najde kedo kako napako na tem ali unein kan-didatu, a mi takim politikarjem naravnost po-vetno, da noben glovek nij brez napak in da glavni namen naiega pol. drustva je skrbeti za to, da pridejo v naL deL. zbor sami zanesljivi narodnjaki. In treba je priznati, da je obcni zbor v tem obzira po mogocosti najboljie pre-skerbel. Da bodo naii novi poslanci postopali po-polnem korektno, narodno in edino, to si je za-gotovilo naSe pol. druitvo tirjaje od vseh na-svetovanih poslancev, da osnujejo narodni klub IISTEK (Povest iz nemSko-francoske vojne) {Slobodno po nemakem.) (Dalje.) n. Vas je bila zavita le v temoto, da vstane Milka na vsezgodaj ter v prav priprostt obleki, z rutoj Okolo glave, zapusti Mso. Po nekej stranskej poti dospe kmatu iz vesi ter koraka preko polj naravnost proti gozdu, kateri se je razprostiral na sleraenu pred vasjd. Globoka tihota bila je nad naravo, mesefiui sip bil je §e v vseai svojem bleska in le svetlobna proga na vzhoda firmamentovem, oznanjevala je, da se dan priblizuje. CloveSkega bitja nij Se bilo videti nikjer; vse je bilo mimo in le pojoci ton jutranjega krivca, kateri je iz gorskih vrSacev doli pihal, kalil je po naravi razprostirajoCi se mir. Ve6 ko pol ure ie 2e korakala Milka preko polj ; slednjif, ipak dosp€ kraj gozda. Vehka cesta se je tukaj razvejevala, in pri^enjala se je ozka steza, ka-tera je peljala med brezilistnatimi grmi in med kro« mm) dreves doli po precej straiem slemenu, in se. po sklepih tega kluba wnojo. S tem so postavljeni kandidatje za novi dezelni zbor ob-ljubili narotln, da bodo vedno puzili in slu§ali na njcgovc ielje in zahtcve in da so pripravljeni tudi takoj odstopiti, ko bi se pokazalo, da jim narod ve6 ne zaupa. Res je siccr, da poslanec nij po postavi nobenemu odgovoren za svoje de-lovanje v de& zboru; a najvifia postava je vest in najkompetentncjSa sodnija za poslauce je javno mnenje, katero morajo nasi poslanci vedno v poStev jemati. Glcd6 na vse to smemo toraj z mimo vestjo zagotoviti slov. volilce, da je izverstno preskerb-Ijcno za priliodnji dei%. zbor. Ta stevilka je zadnja, ki izide pred volit-vami. To, kar narod stori 29. t. m,, voljalo bo najberze za col ill §est let, Ka^a dolznost jo toraj, da ncprcnchoma nasitn slov. volilccm priporoftaino, naj bodo slozni in naj volijo tako, kakor jim nasvetuje pol. druitvo Sloga. Vsakdo naj premisli, da tu grc za obdni blagor in da tcmii blagru mora Lestokrat pravi rodoljub pod-rediti §e celo svoje prcpriLciije; toliko bolj pa mora vsak Slovenec, ki nofie gresiti zoper svojo lastno kri, za to skrbeti, da ne postane orodje takih ljudi, ki zasledujejo osebne koristi in ka-terim so volitve le sredstvo za kake sebiSne namene. Volilci! ne posluiajtc glasov zapeljivih siren, ne brigajte se za zasmehovanje nasih na-sprotnikov Italijandicev; ne pustite jim do sebe, kajti osmesili bi se pred vsem svetom, ko bi ozir jemali na mnenje takih ljudi, ki Vam niti najmanjSe pravice ne privosfiijo. Spostoranje slovenskega in spioh slovanskega sve-ta in tudi Va§ih narodnih nasprotnikov pridobite si s tern, 6e se diiite strogo kakor en mo I sklepov onega druitva, ki budi nad VaSimi narodnimi pravieami. Svetlobna proga bila je med tem postala zmerom lir§a in veia, nodne sence so izginile in kmalu po tt»m se je oglasil glasen zbor veselih ptiCev. Mrak in pa solnfni vzhod v gozdu nekako 6udno prevze-mata dloveka; ipak drugaCe deiujeta na Mostno Ho-ve§ko srce, kaknr pak na njega s popolnoj duSnoj mi-rotoj. V tej uri je tudi Milka mislila, da si nehot6, kolikokrat je v prejinjih otro§kih letih v goro doli letala, ah, takrat je zivela pad lepe dm; in danea V — kakova spremeraba! Visoko gori kraj pleinena razprostirala se je tratica, in v sredi te stojeVal je hmst, na katerem je stala podoba Device Marije. Nekega mogoauega grofa bila je baje nekdaj tukaj nevihta za»aLila o polixdne, ko je ba§ sam po gozdu hodeval na zajce preyed. UvidevM. da nevihti ne more ubezati, ietel je pod ta hrast, da bi se ne premo6il. Kar se mo&io zablisne in strela udari v drevo ter tudi malo grofa osmodi. V smrtnem strahu obljubi grof na drevo krasno po-dobo Marije Device postaviti, ako bi ga le Bog otel vse nesre6e. V drugo udari strela v di'evo, a tudi takrat se nij grofu nifi nevarnega zgodilo. Ko je nevihta minila, M je grof domov ter svojo obljubo tudi mozato spolnil. Minilo je druge pol ure, preden je Milka strnii pot, kateri je peljal do hrasta, prehodila, Rob sohene tarfie poljubil je u^e mcjo horizon™ tovo, da je deklica stala stoprv pred drevesoin ter skrbipoluo tiprla svoje oci v podobo Matere Bo2je. Nakrat zadoni vesel klievjutranjo tihoto. Milka Kjer je le mogofie, naj na§i prijatelji in rodoljubje porabijo dragi das v to, da volilce podufiujejo o vaznosti slozne volitve, o potrebi discipline, o nevarnosti in moralni odgovornosti, ki nastane po razceplenji glasov itd,, da pridejo vsi dobro pripravljeni na voliSfie in tarn volijo po izgledu politifino najboij zrelih bratov Cehov. Konefino z veseljem pozdravljamo nove kandi-date za goriSki dez. zbor ter jim na srce pola-gamo, da spolnijo prav gotovo tezavno, padastno nalogo, da nam bode mogo&e stopiti po konfianej dezelnozborski !obi pred narod in niii Dobro smo svetovaii in opravifiili bio zau-panje, katero danes v interest! narod-ne stvari zahtevamo od slovensklh voiileev na Gorilkem. Volilni mo^je! Tudi mi smo se zatajili iz fiisto blazega namena; pozabili smo mareikatero grenkost prejfinjih c^asov iz ljubezni do naroda in njega blagra. Preprlca1.?. smo se, da brez sloge ne more napredovati na§ narod, kakor treba in pustivsi na strani vsako mer^njo in ra-Curiiije popolnem hladnokervno, svetujemo Vam, da volite 29.tin. prav gotovosledece poslanec: %% ob^ne v goriSki okolici: Dr. Josip Tonkli — prof. France Povfie Za ob6ine v tolminskein okraji: Izidor Pagliaruzzi — Anton Gorjup Za obCine v sezanskem okraji: France Mohorcic' — Viktor Dolenec *\ V zadnji Stev. vrinila Se je pomota, ker se mora glasiti Franc Mohorfiifi v Matavunu, mesto Anton Mohor&$ v Naklem. koj zapozna ta klic in rudettca polije se po licih (5a-kajoCe deklice. Kmalu po tem stopi Franjo iz grmovja. V roci je imel pu§ko, a njegov lovski klobuk, s krasnim pe-resom, se mu je vrlo dobro podajal. nMUka!" Deklica je jedva mogla govoriti. „Milka, jaz sem te prositi dal, da semkaj prij-des\ kajti vedi: v A. morain namesto svojega oCeta odpotovati: mesec dnij me moretla ne bo nazaj.... Bodi brezskrbna za me, Milka! Ge bi me pa potre* bovala, ali se ti kaj 2alega zgodi, nazoani mi to. „Ne Franjo, niC 2alega se mi ne bo prigodilo, le skrbelo me bo zate." „Morda je pa boljSe* zavrne tola2e5im glasom ljubimec, „da za neka.1 Casa skup ne prijdeva. Tvoj strij^ bo gledal na vsako tvojo stopinjo. Kedar se pak en krat razsiri glas, da sem odiomal, na mah od-pade vsakojak sum... le ztvesta mi ostani, Milka, ter drzi besedo, katero si mi dala." Deklica hofie odgovoriti, a solze, katere se jej ulijo* po licih, jej ne puste* besedice ziniti. Franjo objame z obema rokama jokajoeo deklico, ter jo pritisne na svoje prsi. Kar nakrat se od nekod za&uje strel, in skoro enakoCasno Milka milo zaplace, a tudi Fraiyo obfiuti bolest ua rami., Vendar on ne zgubi duSevne" vprWnosti. Z rame puSko potegnivsi skoci malo nazaj, bistrira ofiesom je gledal na kraj, odkoder je strel priSel. Bii'bi 2e gozd na beseda pred volitvami. ^ ni| dovolj poduka in prepricevanja v na-nhy posebno pa v volitvenih stvareh; kajti a nahajajo se Se vendar razlicni nasprotniki in arugi nepoklicani, ki si poiSCejo ona tla, kjer nij se narodua zavest pravih, dovolj terdnih korenik p©-guam, ter nam pokvarjajo naso narodno setev. Ce uze Nonet, kateri so nam vendar nekoliko uaprej, nikoli ne nehajo poducevati ljudstvo in uporabljajo ob vsaki priliki vsa sredstva, da bi ljudstvo pndobUi za svoja nacela in svoje ideje, koliko veC je to pn nas pofeebno, ki smo Se le takorekoL zacetniki v raznem napredku. In baS sedaj nam je treba pokazati, da smo vsaj nekoliko politicne zrelosti dosegli; ml mo-ramo pokazati, da kar jepri nas ve^alo pred Sesti-mi loti, nema sedaj vec vejjave; in pokazati moraine tndi* da smo v obce napredovall Sedaj nam je v wti versti pokazati, da sedaj razumevarao uze bolj, ce ne popolnem, imenitnost deielnozborakih volitev ter da stavtiamo do nasih bodocib poslancev vse drage tirjatve, nego pred Sestirai leti. Ce kateri izmej kan-didatov tej ietfi node ustreci, ne smeino ga voliti, kajti kdor nij z nami, je proti nam in ae ne briga za nas. Vtdeti nam je treba in dobro pomisiiti; da kakor »i postelj«mo, tako bodemo lezali. Kaj pa tirjamo od naSih pribodnjih poslancev ? Hi hocemo, da ostanejo nasi poslanci v vedni dotiki z Ijudsttom. S tern ne meuimo, da morajo poslanci hoditi nam po hiSah in bajtah povsod okoli, a v politic** droitvo ielimo jib imeti, v katerem je narod zastopan in katero narod popolnem reprezentnje; tarn pride dovolj z narodom v dotiko, tam naj se i njim pogotarja in naj poslusa svoje volike in naj poznava iz njih lastmh nst skrbi, potrebe in tezave, katere jih tsrejo. Nemei so politi&io zrel narod, bolj kakor mi; kajti njih poslanci povabljajo in sklicujejo svoje vo-lilce v toiane shode in tam polagajo racun svojira vo-liicem o svojem delovanji bodisi v deielnera ali v dr-zavnem zboru. Mi toliko od nasih poslancev ne tirjamo, a kar tirjamo, temu se mora udati vsak posla-nec, druaace meuimo ne misli popolnem poSteno alt pa ne veje Se v njem duh li». stoletja. Mislimo, da nikdo neraa tako tebtnib uzrokov, da bi se smel u-stavljati tej tirjatvi; Ce mej kojimi vlada antagonizes^, naj ne texpi radi tega narodna stvar; kdor osebne stvari povzdiguje nad narodno reS, ta nij moi, ta nij n a r o d e n raoJ, in ta uij vreden, da bi nas zastopal. Dvuga tirjatev, katera je popolnem opravicena, sill naSe prihodnje poslance, da osnujejo v dez\ zboru uaroden klub. To je neobhodno potrebno, kajti mi hocemo, da kompaktno postopajo, kadar gre za take predloge in stvari, ki globoko segajo v naSe narodno zivljenje ali upljivajo na naSe materijalne interese. To so vse tirjatve, katere stavlja „SlogaB do nasih prihodnjfh peslancev; reclsmemo, da tirjamo lemajhne zertve, ce jih smemo tako imenovati, od naSih poslancev ; kdor tega note spolnovati, nij sposoben biti zastopnik nas in tega ne smemo voliti. Na volilcih je sedaj lezeee, da dobimo take zastopnike, kakorSni le bi nam ngajali, v dezelni zbor — take predlaga Bog nas varuj, da bi Se na dalje ne poskrbeli malo boljSi za naSe zadeve, kakor je bilo do sedaj, ter da bi bili odvisni od milosti in nemilosti naSih protivnikov, ampak mi hoSerao same odlocae, na no-benostran zavezane moze, ki bodo zajedno, kakor je- 2 listjem pokrit; bilo bi Franja teiko spoznati mo2a, kateri je z ubijalskira nainenom ustrelil; toda ker so bili grmi brezlistnati, zagledal je prav lehko svojega sovrainika, kateri je vzklonen od drevesca do drevesa tekal, da bi s6 zdravoj ko^oj nSel. Franjevo bistro oko tekoj izpozna protivnika. fcJakob!" zakriCi z razlegajo^im se glasom v gozdno tiSino. letecl je ta zakrit pad moral slisati, a nij se nstavil. Zdajci dene Franjo svojo pnsko na lice ter po-meri na mekufnega morilca. Se en moment, potem pakpuSka poci, instrelec opazi, kako se tekalec nakrat zgrozi na tla. Milka je med tem lezala v onesvesti. Strmnqbled in na vseh udih drhtec* poklekne Franjo pred ljubico, ter preiSce njeno rano. Na prvi pogled videlo se je, da je ranalemajh-na; krogla oplazila je namre6 malo deklidin vrat. Iz-veden, kakor sploh lovci ingorjani, izpoznal je ljubimec koj, da bo rana v kratkem fiasu ozdravljena. Franjo §e mislil nij na svojo rano, katero je imel na rami in je moino krvavela, on bibii raji umrl, da bi le bil mogel ljubici rano prihraniti. Z mocnimi tokarni prime onemoglo deklico, dene si butaro previdno, kakor dene mati svoje dete, na prsi, ter biti z velikimi koraki proti svoji vasi. Na Jakoba mladi moi Se mislil nij in bilo mu Je v tem momeotn vse jedno, ali je njegov sovrainik mrtev ali le ranjen. Neopa2en pride se svojo drago mu butaro prek hieje ter hitiodtukai, glavae ceste se izogibaje, srecno den moi, tirjaK to, kar nam gre po pravici m kar mi sami placujemo. Gorje onemu, kateri bi se odcepflod narodne sloge, kajti za-nj bi bilo t deielnem zborn slabo preskrbljeno; varujte se toraj hoditi svoje last-ne note. . , ^eleK bi tndi, da bi se pri volitvan na to pa-ailo, kako se glasoje, da bodemo ob svojem casu ve-deli' spomniti se, na katere moie se smemo zanaSati in kateri so le narodne, jezicne kakavice. To je, mi ielimo imeti narodno polkajo, katera bode iuvala nad nasimi narodnimi faktorji po deieK, kateri soia morajo biti podlaga naSema narodnemnraennn. Zalostno! kjer je bode potreba. Konfem Se nckaj. NaSi nasprotniki nas hvalijo in nas postav^ajo v izgled svojim, ker smo tako de-lavni in skrbyivi za to, da bodemo kolikor mogoCe dobro lastopani v deielnem zboru, in povdarjajo posebno Se izgledno sloinost; nasprotnik naS ima toraj najboljSe mnenje o nas in to mnenje moramo mi pri pribodnjih volitvah opraviCiti, kar nam bo le nam v Cast in v narodno korist Jngoslovansko bojiSce. Po preccj dolgem mirovanji zagrabili so Turci j 19. t. m. zopet pri Gredetinu in Vel. Siljegovcu ne-nadno Horvatovicevo vojsko se vso silo in posrecilo se jim je bilo nekoliko pozicij Serbom vzeti. Da bi svoje prave namere proti zahodnt»j strani prekrili, od- | poslali so bili majben oddelek vojske proti alenksin-skim serbskim pozicijam, katere so navidezno in, se ve, da brrzuspeSno bombardirali. Drugt dan nadalje-vali so Turci bojevanje in vzeli so v istini Serbom Gredetin in Vel. Siljegovac; a nij so ju ohranili dol-go v svojej oblasti, kajti dauaSnja sprocila iz moray-skega bojisca prinaSajo nam nie veselo novico, da je HorvatoviC dobivSi nekoliko pomoci Turke zagrabil in jih iz komaj pridobljenih pozicij wazaj vergel, katere je zopet posedel. Ob enem so Turci zopet ofenzivo poprijeli proti Cernajevu pri Krevetu a bili so tepeni in s precejSnimi izgubami nazaj verzeni. Priiakuje-jo se vsaki dan Se huji boji v moravskej dolini. Pri ZajCarji so razlicni oddelki serbske timoske vojske, 15.000 mo2 moCno, prodirali proti turskim pozicijam 17. t. in., a ker niso vsi ob enem in skupno operirali, nij se jim posrecilo popolnem oni namen dosed, katerega so si bili postavili. — Na Javorjt poprijeli so bili Turci tudi ofenzivo proti Novoselovej vojski, a bili so kakor navadno nazaj ver^eni. Tur-Ski poveljnik Ali pasa prisiljen je bil celo prepustiti Serbom Vasiljevo. Tudi tukaj nam je pricakovati hu-dih bojev, ker poteguje Ali pa§a na—se izdatnih po-moCij iz Prjepolja in Novega bazarja, mej tem ko bode skuSal Novoselov vsakako vzeti Turkom Sjcnico in na ta nacm pretrgati zvezo Bosne in Hercegoviue z niSko in moravsko turSko vojsko. — Na Drini dr-26 se Serbi v defenzivi, kar je po naSem mnenji edi-no prava misel, kajti serbska vojska res nij tako mnogoStevilua, da bi na vseh straneh smela ofenziv-no postopati z nado do nedvojbenega uspeba. Yelik uspeh dosegli so zopet Cernogorci naju2-nem svojem bojiScu Mo6no utvrjen Medun, katerega so uze eel cas vojske oblegali, in pod katerega zido-vi je padlo uze nad deset tisuL Turkov a tudi mno- Iznenadenim in do smrti z&lostnim starSem pove Franjo na kratko kaj in kako, poprosi je, naj Milko v Oberbihel prepeljo, poljubi potem k zavesti zopet prislo deklico, ter izgine, da nobeden nij vedel, kam? Glas o zgore navedeuih dogodjajih razSiril seje hitro po vasi. Pol ure pottej videl si starega Glazarja, kako je s poveSenoj glavoj z nekaterimi mo2mi Sel v gozd, da bi poiskal tamkaj Jakoba, katerega sejesplosnoimelo ze za mrtvega. Milko pak so pripeljali v necem vozik njenemu strijeu. Ta pripetljaj prouzroCil je v vaseh Oberbihel in Unterbihel neznansko pozornost. Ljudje so sicer ob-sojevali Se precej enoglasno Jakobovo nelepo dejanje; pa bili so tudi nekteri, ki so jezike brusili o Franji, in tudi Milki nijso zanesli. Posebno strijc Tone bil je zaradi .tega kobnega slucaja silno ljut. In kaj bi tudi ne bil ? Vecer preje Se izrazil seje bil prevzetno proti nekaterim kmetom, da bo tej Ijubezni svoje strijenice kmaiu konec storil, ter da bi se Milka nikakor ne drznila, brezi njegovega dovoljenja, iz hiSe. Vendar Se malo ur pozueje pri-petil se je pri „Marijinem hrastu" oni slueaj! Jakob bil je naprvlje od sodnije za mrtvega pro* glaSen. Pozneje stoprv se je poizvtdelo, da je decko bil le v hrbet ostreljen, da pa rana nij smrtna. Ko-varsko to dejanje pripravilo je pak Jakoba, kateri ze preje nid dokaj nij bil v cislih pri vaScanih, ob vse j dobro ime. Start Glazar moral je sam toliko grenkih sliSati, da je sklenil, Jakoba na tuje poslati, kakor hitro ozdravi. [ (Dalje prih.) go cernogorskih junakov, udal se je Cernogorcem na milost in nemilost s blizo 500 mo2 nizamov, z vsemi topovi in mnogo municije. Vsled tega prisiljen je bil DerviS paSa umakniti se iz VisoCice s celo svojo vojsko v Spu2, ker drugaCe bi ga bili Cernogorci, kateri so Medun oblegali, z vso svojo mocjo tudi od za-hodne strani prijeli in zajeh*. Pri tej _ priliki lovili so Cernogorci umikajoiie se Turke kakor pobitega sovra2-nika in vzeli so jim mnogo Sotorov, puSk in streliva. Smemo se vsled tega nadejati, da zagrabijo sedaj Cernogorci, ko se nemajo od juga nicesa bati, tudiMuk-tar paSo, katerega imajo tako rekoc priklenjenega na Klobuk ob hrcegovsko - cernogorskej meji, ter da mu po cernogorsko posvetijo in ga ali vjamejo ali pa popolnem unitijo z vso njegovo vojsko. Najnoveja porottla iz serbskega bojiSia v moravskej dolini pravijo, da se je bojevanje tudi 20. in 21. t. m. nadaljevalo ter da so Turci vzeli Serbom zopet Veliki Siljegovac in Gredetin. Sploh sc pripoveduje, da se te dneve bi-jejo naj huji in naj ljuteji boji v moravskej do-| lini in da je Se vedno hujSih bojev priCakovati, I her hocejo Turci vsakako udreli na KruSevac in [jim bodo Serbi to z vsemi svojimi silami aabran-i jevali. Dopisi, V GoriCI, 25. okt. (Izv. dop.). Le Se nekaj dni imamo do dolocilnega dncva, katerega se bodo vrSile volitve de2elnih poslancev za goiiski zbor. Nij cuda, da postaja volilno gibanje tem 2ivahnej§e, kolikor bolj se> bliiamo volilnemu dnevu. Narodnemu pol. druStvu dohajajo poroLila od^vseh stranij naSe de2ele o izidu prvotuih volitev. Ceravno so porocila veLi-noma prav povoljna, vendar se mej njimi tudi taka nahajajo, katera kaz"ejo, dav nckterih krajih nemajo niti pojma o narodni disciplini, kakorane bi paC imeli pricakovati v tako vaznem trenutku. Tem modern zakli^emo v zodnjem trenutku, naj si bodo svesti nevarnosti in velike Skode, katero bi zual tr-peti naS narod po njih netaktnein in nepremisljenem postopanji. Nadejamo se, da jih Se vl zadnjem trenutku resna in trezna premiSljevanja pripravijo na edino pravo pot, katero jim kaze naSe narodno pol. drustvo „Sloga.u Na lalkej strani nij dospelo volilno gibanje do tacega verhuiica, kakor pri nas, kakor je razvideti iz zadnje Stev. italijanskega pol. lista „Isonzo.a Iz tega lista posnemamo, da se baron Pino kandidira v Cervinjanu ter da bo tudi prav gotovo voljen. V Go-rici ima grof Coronini Se vedno svoje staro zaupanje in bode tudi gotovo enoglasno voljen; kdo bode pa voljen poleg njega, to ne stoji Se tako gotovo; sliSi-mo, da Dr. Maurovich ima najve6 upanja do zmage. V kupcijski zbornici bode prav gotovo voljen njen predsednik baron H. Hitter; njen drugi dosedajSuji zastopnik Dr. Deperis pa nema, kakor cujemo, ni naj-raanjSega upanja zopet biti voljen; na njegovo me-sto pride najber^e podpredsednik kupcijske zbornice I vitez And. Pauletig, moL miinega znafaja, katerega j priporocamo tudi naSim slovenskim Llanom kupcijske ! zbornice. Dr. Deperis bi pa menda prav zarad zopet | priSel v dezelni zbor in kandidiral bode najberze v | Korminu, te mu ta volilni okraj prepusti dosedajSnji ( korminski zastopnik Dr. Bernardelli. 0 dr. Pajerju cujemo, da bode kandidiran v ve-hkem italijanskem posestvu, ceravno je zaupanje, katero je dosedaj u2ival, nekoliko omajano. Pravi se nam, da bode v velikem posestvu tudi furlanski Jozua kandidiral in tudi sigurno voljen. Za tretjega se do danes Se nic ue ve. Za kmecke furlanske obtine v GradiSki bodo najgotoveje voljeni Del Torre, Dottori in Candussi. Cujemo od neke strani, da dela nek tukajSnji, dobro znani italijanski voditelj na vse kriplje na to, da bi se tudi v slov. velikem posestvu volili fie ne u2e zagrizeni Italijani vsaj pa taki mozje, kateri bi bili njim po vseCi, nam pa vse drugo, nego povoljni. Sva-rimo tedaj naSe narodne velike posestnike, naj bodo na opreztt ter naj se v kolikor le mogoce ronoznem Steviln udelelijo letoSnjih volitev, kajti nevarnost ne da se tajiti, da bi znali biti voljeni celo zagrizeni Italijani v tej volilni kuriji, (Se se Se o pravem Casu j ne zdramimo. Pozor tedaj I Iz Bovca, 1?. oktobra (Izv. dop.). Dovoliie mi gospod urednik malo prostorceka v VaSera cenje-nem listu, da izrecem svojo presrCno zahvalo kobari-skemu dopisoiku za njegov dober namen, katerega je v zadnjih vrsticah svojega zadnjega dopisa izrazil. Ke-dor Soco in Trento pozna, mora se zares razjokati. Veliko trpe tamoSnji prebivalci in, refti smem, I njimi vec ali manj tudi vsa druga bovska dolina. Kako in zakaj pustim za danes. — Pred nekolikirai le-ti zaCela je bila skrbeti vlada za te yboge prebivalce, Poslala je bila v to svrho nelco komisijo, da bi vse na tanko pregledala, kako in s cim bi bilo mogofie pomagati jim. Eaj je ta komisija sklemla in priporo-Cala vladi in ali se je kaj storilo za socke in treri-tarske revere, nij mi znano; zdi se mi, da je vse za-spalo. — Kobariski dopisnik obljubuje, da bode v kratkem kaj veL pisal o revSCini SoCanov in Trentar-jev in sploh o materijalnem, socijalnem in narodnem stanji vse bovSke doliue. Pricakujemo, da spolni tudi svojo obljubo. More da se na ta nacin odpre ocl viSim krogom, kar bi res iz srca zeleli. — 0 h\\i~ njih volitvah za dez. zbor se pri nas ni6 ne govori; z gotovostjo smem reLi le to, da niso bili nasi Bov-Cani nic kaj zadovoljni s prejSnjim dez\ zborom, ker je za Bovcane le malo storil ali celo niL. *) |Z Kobarida (Izv. dop.). Tezavno pojde. Z res-nico v srcu, s pravieo v roki se vse more dosefii, ce ne zdaj, vsaj pozneje. Poskusimo tcdaj. Za kandida-te v obcmah je postavil Slogin obCiii zbor naSega vr-lega g. Izidorja Pagliaruzzi-ja. liefti moram, da ta vest me ni motno razveselila, ker poznant nasi; raz-mere. Tolminci in tudi nekteri prebivalci nasih gor napnejo vse svoje moLi, da ne dobi g. P. zadostno Stevilo glasov. Tolmincem je g. P. trn v peti, ker zagovarja pravieo, ker tirja, da dobi vsak svoje. Tolminci skusajo vse ceste v Tolminu zdruziti, dovolj so v tera obziru doscgli, ce tudi uima Toluiiusrecnegco-graficne lege. Zahvaliti se imajo za to cestnemu od-boru, kteri je skoraj vselej po njih mislih sestavljen in nekterim poslancem, kteri iz hvaleziiosti v njih prid delajo. Nocem danes tega predmeta tukaj raz-jravljati. pa pride ze cas, ko spregovorimo o tern res-no besedo. Samo to naj veCem. G. P. trdi po vsej pravici, da sv. Lueija in ne Tolmin je sredisce, kjcr se morajo skladovne ceste iz Baike in Idiijske doli-ne koncentrirnti. Prebivalci teh dolin morajo biti v zvezi z Gorico po najkrajSi, uaj boljSi in naj ceuejsi pott, ker v Gorico izvazajo vse svoje pridelke in iz Gorice dobivajo vse potrebne stvari, a ne v iu iz Ko-rofekega, Bene.skega in Tolmina. Nekteri kmetje gledajo pisano g. P., ker jestrog in ojster inoz\ Povolite mit da Yam nekoliko pojas-nim te lepe lastnosti, G. P. ima eisto srec iu mirno vest. On itna jo/ik, da zagovorja resnico in pravieo a ne, da zakriva svoje misli. Ko v javuein zUvljeuju nastopi, ne gleda ne na prijatelja ne na biata; nje-mu so vsi enaki, ker je teh mislij, da postave vezejo vse in ker ve\ kam da se lahko zabrede, ce se clove): tega pravila ne drzi. Muogo naSega ijudstva je zalibog v tern obziru prevec popaceuega. Ne upam se tukaj razloziti uzroke, kteri so ga k teiuu pripe-Ijali. Dokler bode nas uarod take lepe zuacaje "iiidu-moljubua srca pred seboj iuiel, ne pogiuu, ampak se bode vedno bolj in bolj krepcal in lepsi prihodnjosti preblizeval. Skerbirno za to, da se bode stevilo ena-ko mislecih in za domovino cutecik six od dae do due bolj mnozilo. Ko bi g. P. k svoji pravieoljubnosti in ojstrosti pridruzil vcasih nekaj railosti in poterpezlji-vosti, bi ne bil v nasih krajih samo pnljubijeua ampak tudi naj bolj veljavua oseba. Vi vidite tedaj, da P. nasprotnikt niso aevarui zarad svojega orozja, s kieriin se bojujejo proti g. P., ampak zarad svojega Stevila. Ukljub temu naj bode g. P. nasini vrlim vo-lilnim mozem gorko priporocen, morda eden ali dru-gi izprevidi, da ga kiivo sodi. G. P. nehrepeui po-casti, trudi se za ljudstven blagor, ker ga k temu njegovo domoljubno sree sili. Dobicka ne iSce pri javuih opravilih, ker to se ne striuja z njegovim po-stenjem. On \i zagovarjati nase pravice, ker pozua ljudstvo in deZelo, ker so mu znane ljudske boleOiue. On kot posestuik je neodvisen moz, zato bo mogel neprestraseno govori ti v zboru. Izurjeu in izveaen je tudi, ker je absolviran jurist. V dezelnem zboru sedi ze 14 let, tarn ga pozuajo za dobro moc, poseb-no v odsekih se odlikuje. Crkljaui dobro vedo, kako se je potegoval za njih cesio in koliko poapore so dobili po njegovem posredovanju od dezelnega zbora. Ce se enkrat posuSi kobariski mocvir, bode to P. za-eluga. Le celiii 32 let se trudi iu prosi pomuci pri dizavi in dezelnem zboru. Dosegel je ze veliko, a se ne preneha, dokler ne bode delo dokoucano. 15 let je ie iupan, v svojem uradu pise vse v matcrnem je-ziku. Z velikim vcseljem Se peca z Cbelorejo. JSjemu mora nasa dolina hvalo izreci, tc je pri nas vdiko Cbelarjev, kteri si v dobrih letih lepe denarje prido-bijo. Xa tem polju so njegove zasluge vehke. Drustvo „Slovenska cbela,t ga je imenovala svojega Castuega. Uda. On Ijubi in ^.rtvuje vse za svoje otroke, on je Izgledeu oce. Le tak moi more ljubiti in delati za na-rod. G. P. ima prekrasno misel. Xaknpiti hoCe staio Mho z zemljisCem vred za uboznico. V ta namen pod* pise kmalo yelik zuesek in pobiral bode darove pri obfiinarjih. Vlada ga je poklicala leta 1859 v Tret h komisiji za sostavljenje obciuske postnve. Dezelni zbor ga je izbral za uda dezelue ceuilue komisije, kterej sluzbi se je pa odpovedal zarad nesrecuih druzbiuskih razmer, in za uda okraj. Sol. sveta v Tolminu. On je | predsednik in nadzornik Ifiajnega Solskega sveta. Pod njegovim vodstvom cveti pri nas §ola. Njegova zaslu-ga je, da se je v Kobaridu zidal nov farovz\ da se je prenaredil stari farov2 za kaplanijo, da se je ukupilo Solsko poslopje in da se je zidala cerkev v Borjani. Tako znaCajnega, izurjenega, delavnega rodolju-ba ne bode§ ti ljudstvo volilo za poslanca, mo^a, kteri je rekel: „le takrat zatisnem mirno svoje o6i, ko bodem prepriCan, da sem vse svoje moci posvetii do-movini", noceS imeti za branitelja svojih svetih pra-vic. Vedi, to bi bila nehvalezuost, ti pa ve§, da ne-hvaMnega Cloveka no6e §e zemlja imeti pod svojim krilom. -----PoslnSajmo torej glas~ druStva Sloge, v ktcrem sedijo duhovniki, posestniki, obrtniki in pokaiimo, da ima dru§tvo „Sloga" dovolj veljave pri nas, in ne Tolminci in drugt nepoklicani, ce tudi v druzih kro-gih ravno nasprotno niislijo. *) 2daj sc imajo voliti «opet poslanci ea degelui jgbor. Volite one moie, katere Vara priporo3a druStvo „Sloga" in tem odkrite vse Vaie reve iu teiave, da iepregovoryo na pra« yem mestu besedico'za Vaa. Ured, PoMtidni pregled. V Gorici, 26. okt. 1876. Cislajtanski driavni zbor ie§el se je 19. t. m. na Dunaji in uze k prvej seji do§lo jo §e preeej obilno zbornikov. Tudi vsi ministri so bili navzoei in finan^ii minister Depretis je uie v tej prvej seji predloM diiavni proradun za leto 1877, kateri se za davkoplafievalce ni6 kaj lepo ne glasi, kajti ka2e nam primanklej (deficit) nie manj kakor §est in dvajset mi-lijonov goldinarjev, v katerega pa se na verb | niso uraCuujeni Btro&ki za zidanje 2eleznic in za vsakoletno amortizacijo drlavnih dolgo?. Tedaj vsako leto ve6i deficit in vendar nifiesa, s ko-jim bi se zamogel pokriti. Kaj pak? Depretis si uie ve pomagati in to je koj v prvej seji pokazal, kajti ob enem s prorafcunom predio^il je diiavnemu zboru tudi celo kopo postavnih nadertov za urejenje, alias poveyanje davkov. Za Boga! poprafia marsikater davkoplafievalec, ali ne plafiujemo u2e dovelj, (ty nam nij nikakor vec mogoce gliajati. Da, dragi posestuik, lebodi miren, bode u^e znabiti s casoni bolje in pla^uj lepo posteno, doklur ima§§e kaj, ker tojetvoja dollnost. — Nismo se motili, ko smo opomenili, da bodo nemski poslanci, ki nam na Dunaji na§o sredo kujejo, tudi v orijeutalno vpra§anje svoje nosove vtikali. Levica na§ega dr^avnega zbora ugibaia je, ali ce sklepati adreso na Njegovo Velicanstvo ali pa samo interpelacijo staviti glede" orijentalnega praSanja. Pohlevni so sicer bolj kot Madjari nasi Nemci in gotovo jc, da ne bodo naSih ministrov spravili v zadrego, kajti interpelacijo podpisujejo le levifinjaki, mej tem ko sredisce nikoga ne zavezuje pridruftti se le-viinjakom, ker menijo, da je za neizogibno re-sitev orijentalnega pra§anja vendarle potrebno porazuinljenje Avstrije z Rusijo. — Vboga Av-strija ima res tezko stalisce po svojem dualizmu, kajti Madjari viefiejo na eno stran in hocejo vojno z Rusijo za civilizirano TurCijo; Nemci hofiejo, da se Avstrija ne vmesa v homatije na jugu, naj se zderzuje vsakc intervencije, okupa-cije in aneksije; tretja stranka zunaj parlamenta, katerej stoji na celu najvoda Albreht in katerej bi se smeli tudi mi Slovani in vsi drugi nenemski in nemadjarski narodi pristevati, spo-znava, da sc mora Avstrija okorktiti kolikor mogofie z konefino resitvijo orijentalnega pitanja. Katera teh treh strank dobi prav, mora se v najkrajsem casu dolofiiti. Za danes omenimo le, da se Cujejo glasovi o demisiji Andrassija in ogerskega ministerstva. Anglesko ministerstvo, katero se je bilo e* dino le v to svrho se&lo, da se izrece o orijen-talnem prasanji, potrdilo je popolnem javno anglesko mnenje se svojo slede6o izjavo; Mi spo* znavamo, daje rusko-turska vojna neizogibna in da Turiija mora propasti, a mi ne smatramo se dol^ne in tudi ne za potrebno, spuscati se v vojno proti Rusiji za gnjilo Tur&jo, temvec gle* dali bodemo mirno, kako se razmotajo stvari, dokler ne bode pretila kaka nevarnost nasim kupCijskim interesom, Kmalo za tem poroca se uLe slede^e; . - ¦ • ••¦......... .,mmmmmmmmmm Kaj 6udne vesti dohajajo iz inotranskega, Anglezi uvidevSi, da nij mogoce ve6 reSiti Tro> fiijo gotovega propada, isfie svojo korist Icalor vsak kramar in pribarantala si je uze baje Egi- J-pet in otok Kandijo od Rusije; Rumunska sWe-nila je pogodbo z Rusijo, da dobi za svoje-de--, lezenje v vojni s 72.000 mnozmi naslov kral-jevi in nekoliko zemlje onkraj Donave; GerSka pripravlja se tudi na boj in bode v kratkem marsirala proti Turcyi, da vdobi Tesalijo in E-pir; Italija menda tudi hofie nekaj iracti in sicer meri -ona na Albanijo; Avstrija se nij 5e odlofiila do sedaj ali bi tudi segnila vsaj po Bosni in Hercegovini. Cela Evropa razun Madjarov je toraj jedi-na v tej misli, da za Turka nema ga ve6 pro-stora v Evropi in pripustila je Rusiji, naj izver-Si eksekucijo nad turdkim zmajem. Avstrija o-stane mej tem neutralna in ko bi kazalo, da se mora Turfiija razdeliti, dobi Avstrija tak delez, kateri bode popolnem ustrezal razvitku ujenih kupiijskili interesov. Kdor Se dvomi nad tem, da si Rusija ne pusti ve6 izviti lepe prilike za izgnanje Turkov iz Evrope in resitev tlafieiiih kristijanov, temu naj samo navedemo ruske vojne priprave, Danes stoji 120.000 moL poleg rumunske meje, pripravijenih pod poveljstvom Nikolaja na prvi ukaz udariti v Bulgarijo; 340.000 vojnikov stoji od turike meje do juzne Poljske pod pove|JBtvoin carjevica naslednika in 240.000 moz komaj Ca-ka tremutka, da plane iz Kavkazije v malo A-zijo. Vse vojskc preskrbljene so dobro z kozu-iu in z do brim, gorkim obuvalom. Razne vesti. Obfini zbor druStva Sloga 16. t. m. Obfini zbor druStva „ Sloga" bil je v pondeljfk ob 1. uri popoldne, Ze dolgo ni bil noben zbor tako dobro obiskovan, kakor ta; slo je pa tudi za vafcuo zadevo. ObOtii zbor je iincl naduevnem rcdu: „Ktcrimozje naj se pos-tiivijo kot kandidatjc za dezelni zbor". Drustveni od-bor je dobro preredetal mo2e, ktere je nameraval pred-lagati obfiueuiu zboru. Malo po 1 uri odprl je predsednik Viktor Dolencc zborovanje s kratkim nagovo-rom. Ko je Se eden zmed odbornikov posebno volilue moze, kterih je bilo mnogo nazo5ih, k slo^nosti spod-bujal in opomnil, kako zdaj bolj, kot kak drugikrat na izid nasih volitev gledajo ne le naSi Slovenci, ampak tudi Ijudje, bivajoCi zunaj nasih mej. Najprej sta piisla v razgovor kandidata za go-ri§ko okolico. Odbor je nasvetoval dr. J. Tonkli-ja in prof. Fr. Povse-ta. Razgovor je bil jako zivahen, ker se jc vec nazo^ih debate vdelezilo. Enoglasuo je bilo ski en jeno imenovana gospoda postaviti kot kandidata za > gorisko okolico. Na to vpraSa predseduik, ali naj po-klice kandidata pred zbor, da povesta svoje mnenje? (Ko se je debata zacela, Sla sta namreC v stransko 80-bo.) Dr. Josip Tonkli vstopivsi, pravi: Moj program je zapisan v zapisnikih dezelnega zbora in odbora, ravno tako v zapisnikih dezelnega Solskega sveta tis-te dobe, ko sem poslanec bil. Kakor sem takrat de-la!, hocVm tudi zdaj delati, ako me izberetein s svojim zaupanjem pocastite. In kakor smo takrat vselej iineli svoja posvetovanja, kar nas je bdo narodnih pos» lancev, tako bomo tudi zdaj med seboj in * veljavni-mi moimi drustva «Slogea v dotiki. Kakor sem takrat, tako bom tudi zdaj delal na pravi napredek Ijudstva na§ega. Kar bo mogoce zboljSati, bomo sku-sali zbolj§ati, kar se bo dalo zlajSati, bomo zlajStili , in kar bi bilo slabi'ga, skusali bomo odvrniti. To je moj program. Na to spregovori Povses Tudi on je pripravljen delati za blagor posebno kmefikega ijudstva^ kakor je ze delal, tudi on se zavege vselej z narodni-mi poslanci postopati, in obljnbi, da hoCe vse svoje dusevne in telesne mo6i narodu irtvovati. Govora obeh poslancev se se 2ivo pohvalo sprejmeta. Za t o 1 m i n s k i okraj nasvetttje odbor BVetovalca . Gorjupa in poseatnikii Pagliaru«zi-a, kar zbor brez po* sebnih ugovorov sprejme. Bolj iiyahna borba *e vna* me, ko gie zakraikeobeine postaviti kandidata. Odbor nasvetuje Viktor Dolenca in poaestnika Mohor« eiea. Ko se je o enem in drugem kandidatu sliSalo veC glasov, obveljai je predlog odbprov, da se za Kras postavita Viktor D'olenec in Mohordii kot kandidata. Za t r g e AjdovScino, Kanal, Tomin in Boyec se enoglasno sprejme dr. Jakppic. Za slovensko veliko posestvo se za zdaj postavi le dr. Rojic, zdravnik in posestnik v Gorici, dva druga kandidata pa pozneje, ko odbor zve, ali se dotiina gospoda zavei&eta t ua- " rodnimi poslanci vselej postopati v edinoati, Po sWep* nem govern nre^edalka, y\\fiim jepovdarjal poseb- no sloznost in edinost, pa titdi nevstraSljivost pri vo-litvi, se zbor sklene se zlvio kM na „Slogott! Zftdnja Stev. na Dunaji izhajajocega tednika „der Oaten" bila je konfiscirana zarad dveh clan-ko*, katerih jeden je govoril o nemogocosti madjar-ske hegemonije, drugi ?a o stati&i in imenitnosti ceskega naroda, Strftdansk tunor. — Jako vznemirjeni so bill Dunajeani preSli teden po grozovitem umoru jedne-ga pismonoSe duuajske poSte. Morilec, po imcnu Francesconi in baje sin necega visega italijanskega o-ficirja, adresiral je sain na—se Stinkrat denarca pis-ma iz razlicnih krajev pod krivim imenom Mendoza in to le zarad tega, da bi ob ugodni priliki pismono-io umoril in mu vsa drug* denania pisma, ki je sc-boj nosi, pobral. Cetertokrat, ko prinese pismono.sa zopet pisma, in se obrne, da bi se odpravil, veriemu Mendoza verv okolo vratu, potegne ga na tiain vstre-li ga v sence, da koj mrtev oblezi. A ker je Se se stcgotal, mislil je Mendoza, da je njegova zertva Se Siva, in prireie jej vrat do tiinika skoz in skoz. Sto-prav sedaj pobere piamonofti vsa donarna pisma v zneaka kacih 13.000 gld. in Se mnogo postnih nakaz-nic in pobegne potem v Celovec in od tod proti Ti-rolskej; a na postaji v Franzensfeste cakali so ga u-ie zandarji, ki so ga prav prijazno sprejeli in zacas-no odpeljalt v kajho baje najpreje v Sterzing in od tod v Celovec in na Dunaj v sodnijsko preiskavo, kjer bode imel zagovarjati svoj grozoviti din, Slovensko knjigo sa tergovce z lesom fe OgQem* pod naslovom: „Kazala za dolocenje te-ksnine okroglega, ohtesanega i n-zanega lesa, potem oglarskih kop, je ravnokar izdalo korosko gozdarsko drustvo v Celovcu. Ta knjiga, izdelanav pisarni goz-darskega nadzoraistva HuttenberSkega drustvaza pri-delovanje zeleznih tvarin v Celovcu, ima namen, naslm slovenskim tergovcem z lesom pripomoci k izverSeva-nji racunov, pri lesoterstvu putrebnih. Pregledovanje te kujige nas je prepricalo, da je v resnici jako ko-ristna, in da vsacemu, kateri se s kupovanjem ali prodajanjem lesa peca, izverstuo sluiiti zamore. Na podlagi nove (metricne) mere izracunjene tabele, ka-lejo telesnino v kubikmetrih raznoverstnega kupCij-Bkega lesa; vsec" bode gotovo tad! kazalo za dolocenje telesnine oglarskih kop. Kujigi je dodan natanc-ni poduk, kako da so tabele rabijo in na kak nacin da se stojece oglarske kope merijo. Ker do sedaj enake knjige v slovenskem jeziku iiijsmo §e imeli, je Slovencem Korosko gozdarsko druStvo z izdajo te knjige gotovo vstieglo. Mi priporoLujemo tedaj to knjigo nasim lesotergovcem zivo. — Cena knjige, ob-segajote 108 strani, je zmerna; 1 iztis velja samo 80 soldov. nDie Frageblume', Polka franchise, (Op. 7) poklonjena Njenej svitlosti nadvojvodinji Mariji Vale-riji> zlozena za citre i za glasovir (posebej) po A. C. VaupothVu dobiva se pri g$. knjigarjib: Lercker i Giontini v Ljubljani: Paternolli v Gorici; Vicentini i Fritsch et Corap. v Trstu, i pri skladatelju v Gradcu Annenstrasse 17, po 54 kr. n. v. . Sindor, kateri je bil lansko leto z se petimi drughni tolovajskimi tovarsl na smert obsojen, pomilosten je zopet in zapert bode le do svoje smrti v niovarja. Frice Brandstetter ostane §e nekaj Casa v celjski jetniSnici in ne pojde Se tako ktnalo v graSko jetniSnico v Karlau. Njegov politiini pajdaS Seidl prostt je v drzavnem zboru za 10 dnevni odpust, in glej, dali so mu ga brez ngovora. Znabiti, da bi mu po preteku tega radi Se jeden dolft dali. Milanov-naslednik, Kakor je uze znano, i-tea serbski knez svojega naslednika, kateri sejepresli teden krstil v Belgradu z imenom Aleksander. Botar ruskega carja Aleksandra, namestoval je pri Kerstu m8ki diplomatiCni zastopnik Karzov v Belgradu. Koejian&S-eve slov. narodne pesmi, v tem iistu nze davno naznanjenein gorko priporoeane, so vsled zamnde tiskarjeve stoprav sedaj doSle v Go-rico. Vabimo s tem vse slov. pevee in piflatelje na-rodnih pesnij, naj se kolikor mogo^e obilo narofiujejo pri g. Josip Kocyancieu v Kaualu pri Gorici. Cena jeden gold. ^aa^111^ TOJ8^ m*&* sedaj: Armada pri NiS 110.000 moL, pri Novem bazaro ali Jivorn 38.000. v? fnb«?iJ,*-33i00' vBosniJi z dr«sko divizijo vred 60.000, timoSka armada 36.000, gamizije v Rorailiji Albamji in podonavskem vilajetu 30.000, armada v Erzernmn 40.000, garnizije v Anatoliji, Arabiji, Cipru, Kandgi m drugod 30.000 mof. Za vzdrzanje te ar-made se vsak dan izdaja 8 milijonov pijastrov, t. j deva se toliko v raCun, kajti Turfiija pladoje uzedolgo le a stevukami na papirji. Iz Trsta se BS1. Nar." pise 23. t. m.: Vceraj je doSla v Trst ruska vojna barka s 167 mozmi in 7 topovi, streljanje je bilo veliko. Danes je pa straSna „moretaB (buna na morji); imela je ravno ta barka nesre5o, odtrga se maiek iz zeinlje in gnalo joje notri do Pirana: zgodila se nij nobena nesrefa. Ta teden pa Se pricakujemo drugih 6 rnskih vojnih bark. Ulom. Iz Novega raesta se istemu listn piSe 23. t. m.: Pretekli petek po nofi je nekdo ulomil v tukajSnjo davkarijo in je vse slnibene knjige, ki so ma pod roko priSle, pomazal s smrdljivim blatom; druge Skode nij naredil. Dozdaj tega cioveka Se nijso dobili. Derzni zlodinci. — V Trstu napadlastapred nekimi dnevi po noci mej !) in 10 nro dva niCvred-neza nekega gospoda na cesti blizo verta Rosetti. Eden potepinov delal se je pijanega ter mahnil nenad-no nic hudega misleLega sprehajavca z namenom ga popolnem omamiti. Napadeni gospod klical je noi-uo stra?.o na pomoft, katere pa v tem kraji nij hotelo bi-ti od uobene »trani, da mu .iij dmzega ostajalo, ne-go braniti sc samemu proti napandovavcem. Po na-klucji priSla sta memo dva mladeuca, katera sta zlob-neze ufiila kozje molitvice. Eiiemu posrecilo se je vendar pete odnesti, drugi pa je obticai v rokah po-mocnikov fez pol drugo uro, ceravno je mnogo pri-hntle druhali zahtevalo, naj se ga izpusti. Za nekoli-ko casa potem priSle so pa stiaze in so odpeljale hudobnika v kajho, kjer naj premisluje svoje neprc-misljeno ravnanje proti nedolzaim ljudeni. Cuditi se je le, kako je kaj tacega mogoce v Terstu, kjer se baje vendar prav muogo potrosi za vzdrezevanje nwo-zega osebja, ktero bi moralo cuvati nad zivljenjem in imetjem meS&nov. Madjarski §tudentje v Buda-PeSti namera-vajo danes napraviti bakljado turSkemu konzulu in s tem izraziti svoje simpatije boreiej se turSki civi-lizaciji proti ruskemu barbarstvu. Le napenjaj se zaba, dokler ne pokneS. VoSaar Liigi lladcr. Cegar firma obstoja v Gorici u2e 6ez 25 let, priporoca Cast, gospodom 2up-nikom, koratom in cerkv. administra-torjem svojo zalogo voS^enib pridelkoy, katerih dobrota je bila pripoznana na goriski in ter^aski razstavi se sreber-no svetinjo, ria monakovski ia na s?e-tovni razstavi pariski in dunaj ski s pohvalnimi pismi, in zagotovlja, da se dobivajo pri rtjeni svefie iz pravega voska po nizkih cenah. c } f € € f ^DVAJSET KVIN6EV prav Dobrega Slivovca iz najboljsih sliv iz Xovega grada, dve Ieti star dobi se pri -Ajuton-ix I>x*uJff&, JOSIP CESCIUTTI jdiletaixt umetnih ognjev| v Gorici, gosjaoska ulica St. 149 ima veliko zalogo raznih raket in bengalifini o-gnjev, dalje napravlja v-sakovrstne umetne ognje z najvedo natandnostjo i po fabrigki ceni. — Kazpis nciteljskih sluzeb. Y sezanskem Solskcm okraju razpisujejo se s tem u6iteljske sluibe v Solskih obCinah III. verste in sicer: v Skerbini, Rcpentabru in v Rodiku. Dohodki teh slu^eb so doloceni v §§. 22 in 30 define Solske postave 10. marcija 1870. Prosilci naj vlo^ijo svoje prosiye previdene s dokazom uelteJjske sposobnosti in dosedanjega sluzbovanja naj dalje do 15.novembra 1876 pri doticnih krajnih Solskih svetih. Prosilci, ki ne sMijo v tem Soiskem okraju, naj vlozijo proSnje po njim predpostavljenih Solskih oblastnijah. C. k. okrajni Solski svet v Sezani, dne 12. oktobra 1876. mmm J ZAFOTOGRAFE. Popolnem cela in prav nova napra-va za fotografranje je radi odpotovanja po prav nizkej ceni na prodaj. Dotidna pisma po§iljajo naj se pod naslovom C. Hipssich v Divadi. mmmsmmfymm mmmm Najboljse sveSe za cerkev in naj-cenej§e dobe se pri g. fOroslaim Dolencu JB t Ljubljani, ^ kateri ima nJe dobro znano tovarno & za domade vo§6ene ^delke v Ljub- ?ljani in oddaja yedini cerkva po Slovenskem svoje dobro znane 6isto vo-SCene sveee. Kot domafi obrtnik priporoca se torej vsem d. cerkvenim predstojnikom in 6. duhov,s6ini sploh. ^wtaik, izdavatelj in urednik; VIKTOR DOLENJBC. — Tiskar: MAILlisti v"5oricI