Venceslao Winkler:
Lipček na gradu.
Živel je oče in je bil kmet. Irae ui nič posebnega, kraj še manj. Godilo se je pa to v starih časiii, ko so Ša grajski raviiaii zemljo in človeka. Oee je Šel na tlako. Tri dni je garal. Potem ni mogel več. Povetial je besedo, ki ui bila prav po postavi in spodobnosti. Valpet je pa nosil bič, pa ne kar tako. ampak zares hi je kmcta udaril. Prvič radi tiste besede, drugie radi lepsega in tretjič, da je bilo število popolno. Gospoda rada do tri šteje. Kmet je malo vzdihnil in je molcal. Ko je pa prišel doinov, je čutil, da gre svet h koncu. Poklical je sina Lipeka in mu je povedal:
»Nič dobrega ni na tem svetu. \easih je bilo, zdaj nam pa še govoriti ne pustijo. Fant, inlad si, poglej nialo okoli! Kadar se bo tako izpreniinjalo, da bo jia tlobro šlo, mi pa pridi Jia grob povedat.«
Potem je umrl. To je bilo tairat, ko Be je pravica nekam izgufriia. Tudi zanjo so rekli, da je umrla.
Tu kakor se že vse take zgodbe začno: LipČek je pobasal kos sirkovega kruha v malho in palico jv odrezal v grmovju in pogledal po svetu. Svet je težka stvar. Kamor ]e prišej, so ga nagnali, da je vagabund in lenoba, niti dobre besede mu niso dali, kaj šele kruha. Lipček je molčal in kimal in jv bil kar zadovoljeu, da je svet ves v slabosti ubraa, da se ni treba vraeati na očetov grob pra-i vit, kako se vse jasni.
Cesta čez klance. cesta čez polje, Ldpčku je bilo dovolj poti in se je postavil pri graščaku pod liribom. Smejali so se mu, nazadnje so postali c!o-brotni. in so mislili, da za pastirja bo že zalcgel. Lipček je vrgel drenovko v kot in legel k ovcara in kozam.
Ponoči so pa prišli tatovi. Odprli so stajo in izvlekli ovca za ovco, kozo za kozo. Lapček je nckaj časa gledal, posluša!, potem se mu je zuzdelo vse prečudno, pograbil je dreuovko, skočil kvišku in zacel kričati in tolci. Tatovi so se prestrašili, nekaj jih je zbežalo, nekaj so jih zajeli hlapci. ki so se radi hrupa zbudiLi.
__________________149__________________
GraŠčak je bil dober človek. Poklical je Lipčka in ga pohvalil. Potera mu je dal še kos belega kruha, dobrega kruha. Povedal mu je tudi, da so bili to tatovi, ki so jih. že par let lovili, pa jih niso mogli dobiti v roke. Lipček je bil zadovoljen. Zvečer se je pa domislil očetovih besed. Pogledal je malo na vreme, pograbil palico in jo ubral čez hribe in doline. Malo ga je skrbelo, kaj bo, če grajski izvedo, pa se je potolažil, češ, saj nocoj ue bo iatov. Okrog polnoči se je truden in zasopel zrusil na oceiov grob.                                                                                                          _
»Oče, svet se obrača, belega kruha ne bo manjkalo.«-                        j^J
»Hm,« je zagodrnjalo v grobu. Lipe je čakal, potem si je mislil:        ^l
»Saj sem povedal. Zdaj lahko grem.«
Zmolil je še očenaŠ in jo spet ubral čez drn in strn. Zgodaj zjutraj je prišel do gradu. Tisii dan je na pasi ves čas spal.
Preteklo je par dni. Nekega dne je napadet čredo raedved. Razirgal je dve ovci. Lipček se je razjezil in jo je ubral za kosniatincein. Precej časa sta se obdelavala, Lipček s kamenjeni, z nožem in s palico, medved s Šapami. Nazadnje je medved omagul. pa tudi Lipček se je ves krvav komaj pri-vlekel do gradu.
»Medveda sem ubil,« je šel povedat valptu. Začudili so se in so šli ponj. Napravili so veliko slavlje, samo Lipčka ni bilo zraven. Bolele so ga rane. Drugi dau so ga povisali za kravjega pastirja-LipČek je bil bolan, pa se je vseeno vzdiguil iu Šel povedat novico ocetu na grob. Tudi sedaj je oče v grobu samo zagodrujal.                              mm
Spet so tekli dnevi-                                                                             9
Neke noci se je  ves grad  razbnrjen zbudil.  Od  stolpa  do stolpa  sa tekali hlapci, pripravljali plamenice, kamenje in orozje.                          1
»Turfci, Turkilc                                                                                      *
Res so uaskočili grad. Grajski so se hrabro branili, najhujši je bil pa LipČek. Neusmiljeno jc pobijal sovražnike. \si so ga občudovali. Turki so sprevideli, da gradu ue inorejo zavzeti in so se umaknili. V gradu je uastalo vriskanje in prepe-vanje. GrašČak se je  pa clomislil Lipčka.
s>Hraber je bil. Pa kaj. kravji pastir je, kaj inu je ireba. Zanj je dosti cekin, cekin mu damo-s In ga je poklical in mu dal cekin, en sam ce-kin. LipČek je bil neznausko vesel. Še tisto noč je odbitel na očetov grob, da bi oznanil radost. Zdaj se je oce oglasil.
i-Mislil sem, da boš drugacen,« je zamolklo po-Tedal. >pa si ponižnega oceta pouižui sin.«
In ničesar več. Lipček je dolgo premisljeval besede, pa je le počasi prišel do dna. Tepli so ga še, zaprli tttdi, potem se je ncuadoma spomnil, da je svet velik in je pobegnil.
Kje je potem živel, ne pove pravljica. Menda povsod. Pravijo. da so ga Tideli pri vseh puntih,  pa da ni nič več ponižen.  Zdaj  je menda že umrl. vsaj slišal sem zadnjič tako. ln skoraj bi veroval. Ali pa je stopil znova na gradu v službo. Tudi to bi veroval. Bog daj. da bi kmalu spet pobegnil!
150