RDEČA NIT RAZPRAV V OZD IN KS
NA$E OB&NE V ZVEZIZ OSNUTKOM AMANDMAJEV USTAVE SFRJ:
Ustava mora ustrezati času, razmeram, ljudem in njihovim potrebam
Predloge, pripombe in nestrinjanja, ki so jih izrekli delovni ljudje in obLani v javni razpravi v obcini, bo obravnavala in strnila OK SZDL 25. aprila. Kljub temu pa lahko oblikujemo ze danes nekaj pogledov na organizacijo, izvedbo in vsebino javnih razprav.
Zvezni zbor SkupSiine SFRJ je 29. decembra 1987 dolofiil osnu-tek amandmajev Ustave SFRJ, s katerim je dolodil, da se te-
meljna nafiela ustave SFRJ ne bodo spremenila, ampak nckatera normaiivna doloiila. SZDL tako na republiSki ravni kot tudi v ob-
iini je oblikovala akcijski ] program politifine aktivnosti za vcode-nje javne razprave o osmutku amandmajev k Ustavi SFRJ.
V programih smo opredelilli te-meljne cilje ustavnih spremeemb in kriterije, na osnovi katerilh bi izoblikovali  staliSca,  mnenja  in
pripombe ter predloge v razpra-vah, s katerimi bi zajeli najSirsi krog delavcev, delovnih ljudi in obdanov v TOZD in KS.
IzhodiSie SZDL je bilo, da mo-ramo z javno razpravo zagotoviti
(nadaljevanje na 2. strani)
Ustava mora ustrezati...
(nadaljevanje s 1. strani)
najSirSo druzbeno oceno predla-ganih amandmajev v smeri, all predlagani amandmaji zagotav-ljajo pogoje za prehod v moderno, demokraticno, samoupravno druzbo.
Ocena mora izhajati tudi iz vpraSanja, ali osnutek amandmajev odpravlja iz besedila ustave iz leta 1974 vse tiste pomanjkljivo-sti, nedorecenosti ali reSitve, ki so 7. neustrezno razlago in prakso prispevale k temu, da v letih po sprejemu nove ustave nismo dose-gli zeljenih druzbenih, gospodar-skih odnosov, temvec smo ze dalj casa v krizi, ki se se stopnjuje in v kateri se ustavopravno zami-Sljeni koncept razvoja sistema so-cialisticnega samoupravljanja in odnosov v federaciji vse bolj spre-vraca v svoje nasprotje.
PriCe smo potiskanju samoupravljanja na rob druzbenega ziv-ljenja, gospodarskemu volunta-rizmu in etatizmu, vse manjsim moznostim republik in pokrajin, da bi odgovarjale za svoj in sku-pen razvoj.
V  javni razpravi moramo tudi oceniti, kateri predlogi po mne-nju delovnih ljudi in obcanov niso sprejemljivi, ker ne bi zagotavljali zeljenega cilja, temvec bi lahko predstavljali le podlago za nadaljevanje obstojece prakse, ker ne bi sproScali iniciative, ekonomske samostojnosti    in    odgovornosti OZD, odprtosti v svet, demokra-tizacije druzbenopolitidnih odnosov ali, ki bi lahko celo prispevali k poglabljanju konfliktov med re-publikami in avtonomnimi pokra-jinami v jugoslovanski federaciji.
V  okviru programa za vodenje razprave v obcini smo se tudi od-locili, da OK SZDL pripravi te-matske razprave o ustavnih vidi-kih   drobnega   gospodars,tva   in uveljavljanju    druzbenoekonom-skih odnosov na podrocju kmetij-stva, obcinski svet zveze sindika-tov pa v okviru Kluba samou-pravljalcev organizira v vecjih si-stemih zdruzenega dela razprave, ki se vezejo na krepitev druzbeno-ekonomskega   polozaja   delavcev in     organiziranost     zdruzenega dela,  volilni sistem  ter polozaj druzbenih dejavnosti. Vse vecje KS smo pozvali k organizaciji raz-prav. Tako so bile razprave izve-dene v Stepanjskem naselju, No-vih JarSah, Novih Fuzinah, Zado-brovi-Sneberju,   Mostah,   Selu, Kodeljevem in Besnici. V vecini primerov je bila iniciator razprav socialisticna   zveza,   v   Mostah, Selu in Kodeljevem pa osnovna organizacija ZK.
Vsem organizatorjem razprav ce so to zeleli, smo pomagali s strokovnimi uvodi. Uvode so imeli Milan Gaspari, Joze Pacek, Geza Bacic, Metka Verbic in Janko Pucnik.
Nimamo natancne ocene Stevila udelezencev javnih razprav. Me-nimo, da tudi ni potrebno ugotav-ljati kvantitativnih elementov, bolj pomembno je, kaj so poudar-jali delovni ljudje in obcani, s Lim se niso strinjali in kaj so predla-gali. Lahko pa ugotovimo, da so bili v vecini primerov udelezenci javnih razprav bolj posluSalci, ki so se zeleli informirati o smereh in intencah ustavnih sprememb. Vendar pa so tisti, ki so razprav-ljali, v svojih razpravah pokazali veliko znanja in zelje po iskanju reSitev, ki bi nas potegnile iz se-danje krize pa tudi odlocnost, da
moramo skrbeti za lasten, s tern pa tudi skupen razvoj.
Tezko je povzeti vse bogastvo izrazenih misli iz javnih razprav. Te bomo tako OK SZDL, kot tudi visjim ravnem posredovali neokrnjene, tako kot so jih obli-kovali razpravljalci. Rada pa bi opozorila na tiste splosne ugoto-vitve, ki so se pojavljale skoraj povsod, in sicer:
-  najprej bi morali spremeniti republiSko    ustavo,    sele    nato zvezno;
-  osnutek ustavnih amandmajev je napisan v tezkem birokrat-skem jeziku, jezik ustavnih sprememb je nerazumljiv celo pravni-kom, zato bi morala biti ustava napisana jasno in razumljivo;
-  rok za javno razpravo je pre-kratek, kajti v javni razpravi se pojavlja vrsta odprtih vpraSanj, ki bi jih morala stroka temeljito ob-delati in Sele na osnovi strokovnih argumentov bi se lahko opredelje-vali;
-  ustavne spremembe moramo sprejemati tako, da se o vsakem amandmaju opredeljujemo in gla-sujemo posebej;
-  v   predlaganih   amandmajih prevladuje administrativno ureja-nje zadev in usmeritev v se vefiji druzbeno normativizem;
-  iz osnutka sprememb je raz-vidno, da se poveiujejo pristojno-sti federacije in s tern moznost intervencije zvcznih organov na iSkodo republik in pokrajin, cesar pa ne moremo podpreti;
-  ustava naj ne predpisuje sa-moupravnega           organiziranja OZD, to naj oblikuje trg;
-  osnutek nesprejemljivo opre-deljuje vprasanje izjemnega  do-hodka, podroije sodstva in davc-nega sistema;
-  enotnega sistema vzgoje in izobrazevanja ne more predpiso-vati ustava SFRJ; podrocje vzgoje in   izobrazevanja   lahko   urejajo tudi medrepubliSki dogovori;
-  finansiranje JLA naj se ureja tako kot sedaj - preko proracuna;
-  vpraSanja zemlji§kega maksi-muma ne moremo urejati administrativno; ta bi moral biti v funk-ciji produktivnejSega kmetovanja;
-  usiavni amandmaji bi morali zajeti vpraSanja kot je opredelitev druzbene   lastnine,    zagotovitev pluralizma     lastninskih     oblik, jasne   razmejitve   med   upravlja-njem in poslovodstvom, moznosti zasebne   gospodarske    iniciative z ustanavljanjem zasebnih prav-nih oseb, angaziranje sredstev tu-jih oseb  in ustavne opredelitve o pravici do stavke;
-  volilne postopke moramo de-mokratizirati in omogoditi Cimvef neposrednih volitev.
Mladi pa so Se poudarili, da je treba uvesti doloCilo o ugovoru vesti, ukiniti smrtno kazen in se o predlogu ustavnih sprememb opredeliti na osnovi referenduma.
Delovni ljudje in obcani so svoje povedali - s dim se stri-njajo, ali ne strinjajo in kaj pred-lagajo. Na potezi je socialisticna zveza, da to bogastvo razmi-sljanj argumentira na podlagi strokovnih ugotovitev in jih pre-nese v delegatske klopi, kjer bodo odlocali o ustavnih spre-membah. Vztrajati pa mora na tistih vprasanjih, ki odpirajo vrata razvoju in odlocno reci ne, ko gre za poseganje v republiske pristojnosti oziroma pravice na-roda.
BREDA PAPEŽ