330 Novice. — Osebne vesti. Župnik v Slavini č. g. Janez Sa-jovic je imenovan kanonikom stolnega kapitelja ljubljanskega. — č. g. dr. Josip Ivančič, bivši ravnatelj škofijske pisarne v Trstu, je imenovan profektom v Terezijanumu na Dunaju. — Nadzornik južne železnice v Ljubljani g. H. Stfim-pfel, je premeščen v Trst. — Deželnosodni svetnik v Ljubljani g. Karol vitez Strahl je šel v pokoj in dobil tem povodom naslov višjesodnega svetnika — Učitelj na Topli Eebri g. Matija Petsche, je imenovan zač. učiteljem na stiokovni šoli v Kočevju. — Učitelj pri D. M. v Polju g. Teodor čampa, je imenovan podučiteljem na državni deški ljudski šoli v Pulju. — Odvetnik v Kotorski Boki g. dr. E. K v e k i 6, srbski drž in dež. poslanec, se je preselil v Trst. — Pravnik g. Ščitomir Dolenc iz Ljubljane, je imenovan poštnim konceptnim praktikantom v Trstu. — Poštnimi asisenti so imenovani: gg. St. Braun za Št. Peter, I. Eak za Pulj in I. Vel epi č za Opatijo, — Premeščena sta poštni kontrolor I. Jenko iz Trsta v Ljubljano in poštni asisent E. pl. Strup p i iz Št. Petra v Trst. — Profesor na Kočevski nižji gimnaziji g. Alojzij Tavčar, je premeščen na realko v Ljubljani—Fužinski oskrbnik v Idriji g. Fr Grroger je imenovan višjim oskrbnikom, fužinski mojster g. Jos. Vita u š pa oskrbnikom. — Častno občanstvo. Občina Lesce je izvolila poštnega nadkomisarja v Trstu gospoda Frana Hummela častnim občanom. — Cesar v Celovcu Dne 16. t. m. prišel je cesar k vojaškim vajam v Celovec in bil sijajno sprejet. Nemci so se na vse mogoče načine trudili, da bi dali sprejemu nemško-nacijonalen značaj. Eazobesili so zgolj irankfurtrske zastave celo pred dvorec so obesili tako zastavo, a so jo morali zopet odstraniti, To je bilo prvič, da se je s temi pangrmanskimi zastavami demonstrovalo o cesarjevi navzočnosti. Kaj tacega cesar še ni doživel. Predstaviti cesarju Celovec kot izključno nemško mesto se pa vender ni posrečilo. Prišlo je namreč v Celovec na tisoče slovenskih kmetov in ti so vkljub vsem grožnjam s krepkimi „Živioa in „Slavaa klici posvedočili, da slovenstvo na Koroškem še živi, četudi ee izvestni krogi na vso moč pehajo, da bi jih čim prej zadušili. — Nova učna knjiga Naučno ministrvo je potrdilo učno knjigo „Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole v treh stopinjah, III. stopnja", katero je spisal gimn. ravnatelj A. Senekovič. Cena knjigi 60 kr. — Slovenska šola v Ločniku. Lahi so uprizorili veliko agitacijo proti slovenski šoli v Ločniku in res zvabili do 30 slovenskih otrok v ondotno laško šolo, Namen temu rovanju je očiten. Lahi bi radi poitalijančili vso okolico Gorice in žal, da jim gredo oblastva pri tem na roko kolikor je le mogoče. Ko pade Ločnik, pride na vrsto prijazna Podgora. — Pomnoženje orožništva Na Kobaridskem so začasno pomnožili število orožnikov. Govori se, da se je to zgodilo, ker so se ondot klatili razni Italijani in študirali topo- grafiČne razmere brez dvoma, da v vojnostrategične namene. — Na smrt obsojena je bila pri porotnem sodišču v Celovcu 24-letna Franica Obman iz Strassburga, ker je umorila svojega desetletnega otroka — Shod v Vitanju na Štajerskem, ki se je ob obilni udeležbi vršil dne 10. t. m , je izrekel poslancu Žiž-karju zaupanj^ prosil za podržavljenje celjske policije in pro-testoval proti postopanju politične ekspoziture v Konjicah glede slov, uradovanja, proti učiteljskem gibanju pod vodstvom učitelja Horvateka in proti davku na sladkor. — Umrl je v Litiji dne 14. t. m. starosta kranjskih odvetnikov g. dr. Julij pl. Wurzbach v starosti 80 let. — Slovenec — misijonar. Kaplan v Gorjah č. g. Janez Godec se je preselil v Briksen, da se ondi pripravi za misijonarja v Srednji Afriki. — Za podržavljenje celjske policije se je oglasilo že mnogo slovenskih občin in dne 19. t. m je tudi ljubljanski obč. svet protestoval proti znanim dogodbam * Celju. — Državne podpore. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo komisiji za pogozdovanje krasa za potrebua dela v prihodnjem letu 14.000 gld., kmetijski podružnici Zagorje-Izlake za napravo drevesnice 200 gld , kmetijski podružnici v Cerknici 150 gld. — Knezoškof ljubljanski presv. gospod dr. Jeglič se mudi sedaj v Sarajevu. — Kočevci demonstrirajo. Kočevski mestni zastop je sprejel resolucijo, s katero izreka obžalovanje zaradi rabe § 14. in sočutje celjskim telovajem. Glavarstvo je sistiralo ta sklep, ki obsega ozirom na slovenski značaj kranjske dežele nesramno provokacijo. — Hranilnico in posojilnico so vstanovili v Semiču in sicer za občine Semič Crešnjevec, Kot in Vinji vrh. — Nov grb celskega mesta so tri zvezde v pruskih barvah. Tako so določili celjski mestni očetje in država to trpi. — Hrvatsko dijaško podporno društvo so ustanovili v Pazinu. Naj bi našlo požrtvovalnih prijateljev. V novo hrvatsko gimnazijo se je vpisalo 109 dijakov, v laški konkurenčni zavod pa vzlic vsi agitaciji dež. odbora le 93 dijakov. — Novo šolsko poslopje so zgradili v Kočevski Eeki. — V deželno bolnico v Ljubljani je bilo minoli mesec vsprejetih 583 bolnikov, odpuščenih je bilo 497, premeščenih 28, umrlo jih je pa 26 Koncem meseca je v bolnici ostalo 339 bolnikov. — Društvo Kneippovcev se je ustanovilo v Ljubljani v namen, da preredi zdravišče po Kneippovem uzoru. — Dr. Josip Ivanič, bivši ravnatelj škofijskega kon-vikta v Trstu in ravnatelj škofijske pisarne, je odpotoval na Dunaj, kjer bode imenovan prefektom na tamošnjem plemskem zavodu jjTheresianum". Dr. Ivanič je uzoren in veleučen duhovnik in njega bodo tržaški Slovenci dokaj pogrešali; blagi mož je ostavil Trst, ker se je tolikanj drezalo vanj in mu grenilo življenje in ni mogel prenašati tržaških surovosti. Čista duša pač ni bil ustvarjen za kužne razmere ob sinji Adriji. — Tržaška občina obsojena Prizivno sodišče je v zadevi vodnega inženerja Ducattija razsodilo, da ima tržaška občina plačati Ducattiju za „izvršene" vodovodne načrte svota 25 817 gld in mu povrniti na „stroških" 2.225 gld 65 kr. Tako je zdaj gotovo, da moramo avstrijski davkoplačevalci polniti žepe italijanskim vodnim inženerjem s tisočaki. Ees je, da imajo ti Italijani neumno srečo v naši državi in temu vodnemu Ducattiju se menda ne bode kmalu posrečila kaka kupčija tako izborno, kakor se mu je s „ tržaško vodo". Od teh 22.000 gld. lahko komodno živi vse svoje življenje in mu ni treba več beliti si glave s kruhoborstvom. Kdor zna, pa zna I 331 — Volitev v pridobninsko komisijo. Včeraj in danes vršile so se volitve v pridobninsko komisijo. Pridob-ninski zavenci prvega razreda izvolili so tovarnarja Andr. Gassnerja iz Tržiča za člena komisije, pivovarnarja Ivana K o si er j a pa njegovim namestnikom. V ostalih treh razredih bili so izvoljeni narodni kandidatje, in sicer so izvolili pridob-ninski zavezanci drugega razreda zavarovalnega ravnatelja Josipa Prosenca in trgovca Viktorja Eohrmanna členoma komisije, odvetnika dr. M. Hudnika in trgovca Ivana Me-jača pa namestnikoma. V tretjem razredu bila sta izvoljena členoma komisije trgovec in hišni posetnik Franc Scbantel tei pek in bišni posestnik Avgust Jenko, namestnikoma pa knjigovez Ivan Bonač ia učitelj podkovstva Edvard Schlege 1. Pridobninski zavezanci četrtega razreda izvolili so danes sob- v nega slikarja Franca Barago in komnoseka Ignacija Ca-mernika členoma komisije, frizerja Engelberta Fr anchet ti j a in gostilničarja Franca Zabukovca pa namestnikoma Klerikalna stranka hotela je namesto Barage spraviti v komisijo knjigoveza Breskvarja, toda ta je dobil le 34 glasov. — Začetek šolskega leta. Dne 18. t. m. so začele vse tukajšnje učilnice svoje novo šolsko leto. Število učencev in ueenk je povsodi zelo poskočilo zlasti na srednih šolah. Na višjo gimnazijo je bilo sprejetih 670, na nižjo 303, na realko 446 učencev. Zlasti prvi razredi so povsodi zelo mnogoštevilni, tako je bilo sprejetih v I slovenski oddelek višje gimnazije 84, v I. oba oddelka nižje gimnazije 128 in v I razred realke celo 135 učencev, tako da bodo letos na tem zavodu tri paralelke I razreda. — ,,Dijaška kuhinja v Kranju" je ravnokar izdala poročilo o svojem delovanju v šolskem letu 1898/99. V tem letu je društvo imelo 3369 gli. 94Va kr. dohodkov in 2985 gld. 23 kr izdatkov Društveno premoženje je dosti veliko. Glavnica znaša 7437 gld. l1/^ kr , razpoložaina pa 931 gld 46x/2 kr. Prehranjevalo se je tekom šolskega leta 1898/99 101, na koncu leta še 69 dijakov. Od teh je bilo 19 odlič-njakov; od ostalih 50 pašo raz^n dveh, ki imata ponavljalni izpit, vsi drugi dobro napredovali. Izdalo se je vsem tem 18.106 kosil (po 11 kr.) in 15.849 večerij (po 6 kr), skupaj 33 955 obedov. V odboru tega tako blagoslovljeno delujočega društva so gospodji.: dr. E Savni k (načelnik), prof. A. Štritof (nač. namestnik), prof dr. V. K o run (blagajnik), prof. dr. Perne (tajnik) in Vinko Majdic, Peter Mayr in Andrej Žumer (odborniki) — Oproščen V Trstu živeči publicist Ivan Senizza je 1. 1895. priobčil v beneškem listu „Adriatico" članek o tržaških demonstracijah dne 19 septembra 1895 v katerem je našlo državno pravdaištvo hudodelstvo veleizdaje. Obravnava proti Senizzi se je vršila pred porotnim sodiščem v Inomostu. Senizza je bil oproščen in takoj izpuščen iz preiskovalnega zapora — Iz ljubosumnosti. V Rodohi nastavljeni delavec Fr. Cukale je imel dlje časa znanstvo z Marijo čeme iz Kota v črnomaljskem okraju Ker si je dekle zbralo druzega ljubimca, jo je Cukale napadel z nožem in njo, kakor tudi njeno mater, precej močno poškodoval — Istrski deželni zbor aPiccolou poroča, da je grof Thun nekemu laškemu poslancu rekel, da predloži vlada v prihodnjem zasedanju istrskega dež zbora — ki se bo zopet vršil v Kopru — zakonski načrt glede določitve Pulja za sedež deželnega zbora. — Vedno lepše. Ne dolgo temu smo ravno mi prvi pisali o itai. častnikih generalnega štaba, ki so se vozili po slovenski zemlji. Da nismo zagnali o tej priliki večega hrupa, temu je vzrok, ker se nam je od neke strani pravilo, da so se ti častniki morda peljali kam na naše velike vojaške vaje in ker — bodimo odkritosrčni — nismo mogli biti popolnoma uverjeni, o tem kar se nam je poročalo od sicer zanesljive strani — nismo mogli verjeti, da smo tako daleč. Sedaj pa priznava rimska »Tribuna" očito, da je general Del Verme se svojimi oficirji vohunil po Trstu in okolici in po Krasu, da je obiskal tudi Ljubljano in Bled, ter da se 'je čez Pontebo vračal v Italijo. „Sočaa piše, da so ti vohuni bili tudi v Vipavski dolini, kjer so fotografirali več krajev ter narejali skice. Bili so oajbrže tudi v Soški dolini, vsaj na Kobaridskem so radi vohunov pomnožili orožnike. Iz vsega se torej vidi, da se ljuba zaveznica pripravlja na odločilen korak, da zavzame toliko reklamirano „Regione Griulia" ! Kaj pravi k temu Avstrija? Kaj pravijo naši odločilni krogi? Naj pravijo, kar hočejo, toliko smemo zagotoviti našim ljubim sosedom, da delajo račun brez krčmarja, ki je v tem slučaju združeni slovenski in hrvatski narod in pa še — kateri drugi. — Požar in vojaške vaje na Koroškem. Pišejo nam: V petek ponoči se je pripetila v Smerčah pri Rožeku velika nesreča. Tja je bil dospel 47. pešpolk. Ob 11. ponoči je padla nekemu vojaku-godbeniku, ko je nesel slamo v skedenj, iz rok svetilka in kakor bi trenil je bil ves skedenj v plamenu. Vzlic napornemu gašenju vojaštva je upepelil požar 20 poslopij, cerkev in skoraj vse godbene instrumente, ki so bili spravljeni v skednju, več tornister in pušk. — Sneg je pobelil dne 12 t m vrhove naših gor in je vsled tega nastal nekoliko dnij precej občuten mraz. Po nekaterih krajih okoIuv Celovca je pobelil gore do vznožja. Isti čas jena Zgornjem Štajerskem in Zgodnjem Avstrijskem močno deževalo. Po mnogih krajih, zlasti okrog Išla, Gmundena itd. so bile velike povodnji ter je bil promet na železnici več dnij ustavljen. — Potres. Dne 18. t. m se je primeril v Ljubljani precej močan potres, katerega so čutili tudi v raznih krajih v okolici in po Kranjskem sploh — Karolina Svetla velika češka pisateljica, je umrla v Pragi. Rojena je bila isto tam 24. svečana leta 1830. Vzgoja njena je bila do cela nemška, kajti njen ded je bil rodom Nemec V svoji mladosti je zategadelj govorila nemščino in francoščino boljše kakor češčino. Tudi njeni prvi spisi so bili nemški Leta 1843. pa se je seznanila z gorečim rodoljubom Petrom Mužakom, rodom iz Svetle Ta je uplival nanjo v najboljšem smislu ter jo pridobil za češko literaturo. Leta 1852 se je omožila z Mužakom ter napisala do leta 1897 celo vrsto romanov, novel, povestij, kritik, prologov, aforizmov, t. j, 120 literarnih del. Zadnja leta so jo bolele oči, zato ni smela več pisati. Karolina Svetla je bila prava narodna pisateljica, katere snovij in značaji so bili vzeti vedno iz srede češkega ljudstva. Po literarni smeri bi jo uvrščali med romantične idealiste. Narodna individuvalnost Čehov se zrcali iz vseh njenih del, zato pa so prevedeni njeni spisi na vse razne jezike. Pokop slavne pisateljice je bil zelo veličasten. — Skrivnosti elektrike. Euskemu inženerju Steinu, ki ima že lepih uspehov na polju elektrotehnike (telefon brez žic je njegova iznajdba), se je baje posrečilo sestaviti stroj, s pomočjo katerega bodo — videli slepci. Neki angleški novinar je poskušal ta stroj na sebi; Stein mu je namreč zavezal oči tako trdno, da ni videl ničesar. Potem ga je zvezal s strojem, in glej, novinar je videl vse, kar se je godilo krog njega. Ko pa je iožener pretrgal električni tok, je bil novinar zopet v popolni temi. Stroj, da je majhen ter ga bodo slepci lahko nosili s seboj; tudi ne bo predrag. Vsa stvar je seveda sedaj še ovita v skrivnost, a če se res uresniči, bi to bila iznajdba, katero bi trebalo prištevati najslavnejšim vseh dob. Sedaj se bavi Stein s tem, da podeli tudi nemim sluh. če le vse to ni dobro izmišljena — raca! 332 — Proces Dreyfuss. Po preteku enega meseca, v kateri dobi se je obdrževalo 30 sej, je završen ta proces z obsodbo Drevfussa na lOletni zapora. Po določbah § 76 bi moral biti obsojen na smrt, a ker je sodišče privolilo v olaj-šajoče okolnosti, mu je kazen odmerjena na lOletno ječo. Vladni zastopnik, o katerem je pravilo židovsko časopisje, da bode najbrže molčal, ako ne bode tudi obtožbe preklical, je jako ostro in črno opisal Drevfussa in njega življenje ter zahteval od sodnikov naj se izrečejo za smrt, katero da je zaslužil, ker je hotel francosko državo z svojimi izdajskimi deli spraviti v vojno pogubo. Od braniteljev Dreviussa je govoril samo odvetnik Demange jako obširno, med tem ko se je odvetnik Labori odpovedal besedi, meneč, da boljše opravi, ako ne dreza v vojaško čast francoskih častnikov in francoskega generalnega štaba. Obsodbo je sodišče izreklo z petimi pioti dvema glasoma in sicer v tajni seji v posebni dvorani. Ob času, ko se je imela izreči obsodba, je bila dvorana natlačena občinstva, katero je bilo ob uhodu vanjo preiskovano od policije, da ne bi kdo prinesel seboj nevarnega orožja, častniki, priče so že par dni pred obsodbo zapustili sodnijsko dvorano in sicer na ukaz vojnega ministra, ki je zahteval, da častniki takoj ko konča izpraševanje prič, odidejo iz sodnijske dvorane. V nekem prostoru dvorane pa je bil postavljen številen oddelek vojaštva, katero je ob ustopu sodnega dvora izkazalo vojaško čast z orožjem. Predsednik sodišča je na to zaukazal, odpeljati zatoženca v stransko sobo in je potem pre-čital razsodbo, kakor smo prej označili Po prečitani obsodbi je predsednik naznanil, da ima obsojeni 24 ur časa da uloži priziv in je tudi rekel, da Drevfussu bode prečital obsodbo vladni komisar, kateremu je izročil predsednik dotični spis in s tem se je končal ta silno dolgo trajajoči a tudi silovito razburjajoči proces, katerega so toliko želeli takozvani revizijonisti, ki se pa zdaj kljubu prejšnjih obljub nezadovoljujejo z razsodbo, ampak iščejo novih razburjenj med francoskim prebivalstvom in so v to svrho že dali Drevfussu podpisati prizivni akt. Židovstvo in njemu prijazno laži liberalno novinstvo pa j zagnalo proti vojaškemu sodišču v Eennesu zdaj silen krik in sramo-tenje, nobenega poštevanja več ni za sodnike in n<) za vladnega komisarja, tem manj pa za priče, posebno pa generale in častnike generalnega štaba. Na vsak način hočejo svojim pomilovanja vrednim čitateljem obesiti, da je Drefffuss nedolžen in stvar dokazujejo tako, kakor da bi pomiloščenje Drevfussa od strani predsednika republike bilo le tedaj mogoče, ako bi se s tem Drevfuss zadovoljil, to se pravi, predsednik francoske republike bode moral prositi izdajalca Drevfussa naj privoli v to, da ga pomilosti in tako reši zaslužene ječe. V istini je bil Drevfuss brez tega oproščen.