Leto VII, štev. 164 c= Izhaja ob 4. zjutraj. =» Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezna. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 73, ponoči tud' štev. 34. LJubljana, sreda 21. julija 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din UpravniStvai Ljubljana, Prešernova ulica it 5«. — Telefon »t. j6 Inseratnl oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon to. «0* Podruinld: Maribor, Uarvaiafca ulica St. 1. — Celje, Aleksandrov Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Račun pri poštnem tetu uvoda 1 L|ub-Jana št. 11.84» - Praha čislo 78.180. Wien.Ni; 105.**». Ljubljana. 20. julija. Lyonski župan in predsednik poslanike zbornice g. Edvard Herriot je sestavil vlado levičarskega kartela, h katerim se je pridružilo nekaj osebnosti, ki so že bile v kartelu ali pa mu stoje prav blizu. Da je bil g. Herriot pover jen s prevzemom Briandovega nasledstva, je popolnoma v duhu francoske ustave in parlamentarnih šeg. Saj je on tisti, ki je zrušil deseti Briandov kabinet Navzlic sovražnemu zadržanju go spoda Louisa Marina in večjega dela njegove desničarske skupine proti Ca-Mauxu bi morda Briand-Caillauxova vlada dobila v zbornici večino in finančna polnomočja, ki jih je zahtevala kot neobhodno potrebna za sanacijo kata< strofalno propadajočega franka. Toda nastop g. Herriota, ki se je v svojstvu predsednika poslanske zbornice izjavil z vso njemu lastno zgovornostjo in su-gestivnostjo proti finančnim polnomoč-jem in je pozval parlament, naj se ne odreče svojih od ljudstva mu danih pravic, je pokolebal omahljivce in zadal smrtni udarec Briandovemu ministrstvu. G. Herriot je torej sestavil svojo drugo vlado, odkar je zmagal pri parlamentarnih volitvah 11. maja 1924. blok levice (socialističnih radikalov, rer iblikan skih socijalistov, radikalne levice in socijalistov). Na koga se more opirati novi kabinet levičarskega kartela? So cijalisti niso hoteli vstopiti v vlado, pač pa so obljubili svojo pomoč. Da je ta pomoč nezanesljiva, to je izkusil sam g. Herriot, še bolj pa njegov naslednik g. Painleve. Socijalistl torej dado 98 negotovih glasov. Skupina socijalistič nih radikalov, ki šteje 136 poslancev, ni danes več kompaktna. Že pri glasova^ nju zaupnice Briandovemu kabinetu jih je 75 potegnilo navzlic Herriotovemu rotenju z vlado, le 48 jih je sledilo svojemu predsedniku. Ostali niso bili navzoči ali pa so se vzdržali glasovanja. Od republikanskih socijalistov jih je šlo 21 z Briandom, 16 pa z Herriotom. Navzlic zadržanju g. Loucherja. ki je glasoval proti vladi, je ostalo 29 levičarskih radikalov z Briandom in le 7 s Herriotom. 23 članov republikansko-demokratične levice se je izjavilo solidarno z bivšo vlado in le 6 jih je glasovalo proti njej. Nezavisna levica je oddala 14 glasov za Brianda in samo enega za Herriota. Levičarski republikanci so z vsemi 31 glasovi podprli Brianda. Marinova desničarska republikansko - demokratična Unija je sicer s 60 glasovi trenutno pomagala pri rušenju Briand-CailIauxove vlade, 33 poslancev pa ni sledilo strankarski disciplini in je izrazilo kabinetu svoje zaupanje! Na koga se bo torej opirala nova Herriotova vlada? Na gospoda Louisa Marina, ki stoji desneje od Brianda in je bil le trenutno Herriotov zaveznik, ker odklanja Caillauxa. ratifikacijo dolgovne pogodbe z Ameriko in Anglijo ter sanacijo financ s pomočjo novih zunanjih posojil. Louis Marin pripravlja teren za prihod čisto desničarske vlade in bi pristal kvečjemu na ministrstvo narodne sloge. Nanj more g. Herriot še veliko manj zidati nego g. Briand. In vendar brez njega ni večine za novi kabinet, če ostanejo stranke in poslanci pri svojih dosedanjih pozicijah. Brezumno pa bi seveda bilo šteti z 29 komunisti Po teh številkah je Herriotova vlada obsojena na hiter konec, če ne tiče za sestavo njegovega ministrstva kake Priprave za razplet nevzdržne situacije Minister Maksimovič na Bledu. — Interesantni komentarji o novih kombinacijah. — Obiski v Karlovih Varyh, Beograd, 20. julija p. Predmet naj-živahnejših komentarjev je vest, da je posl. Valerijan Pribičevič, brat Sveto-zarja Pribičeviča v Karlovih Varyh obiskal g. Pašiča ter ž njim eno uro kon-feriral. Istočasno sta bila te dni pri Pa-šiču minister pravde dr. Gjuričič in dr. Jankovič. Vse to se spravlja v zvezo z novimi kombinacijami, ki se pripravljajo za jesen. Krepki umik St. Radica na Rabu in zlasti dejstvo, da je energično desavuiral ostre pretnje drž. podsekretarja Košutiča na adreso radikalov, se razlaga tako, da so radičevci dobro obveščeni, kaj se proti njim pripravlja ter zato skušajo s spremenjeno taktiko pomiriti radikale. Tudi demanti Pavla Radiča, ki v »Pravdi« odločno zanika, da bi HSS iskala kakršnekoli zveze z opozicijo ter da ne zahteva izključitve dr. Nikiča iz vlade, spada v to zvezo. Splošno se smatra, da so priprave za ustvaritev nove situacije že precej daleč. Do občinskih volitev v Srbiji je sicer računati s političnim mirom, a takoj nato se napovedujejo važni dogodki. Ugibanja, v kateri smeri naj bi se izvršil preokret v situaciji, so naravno še bolj plod fantazije, ^ego rezultat pozitivnih informacij. " v.co tee n. pr. poset Val Pribičeviča" v'Karlovih Varyh smatra kot začetek pojuficijel-nih razgovorov za sodelovanje Sveto-zarja Pribičeviča pri razpletu krize ter se v zvezi s tem govori o nekaki koncentraciji, iz katere bi bili iz' jjčeni le protivniki Vidovdanske us\ Poleg te kombinacije je slišati 5 .a še razne druge. Mnogo se je mazalo posvetovanje Ljube Jovanoviča z Davidovičem. Nocoj se je odpeljal na Bled minister notranjih zadev g. Maksimovič, da poroča kralju o politični situaciji. Ministru MaksimoviČu se pripisuje pri bodočem razpletu posebna in to najbrž vodilna vloga. Smatra se, da postopa po dobro premišljenem načrtu, s katerim hoče definitivno izločiti St Radiča in njegove iz političnih odločitev ter rešiti spor s pašičtivci kompromisnim poetom, ki bi bil časten za Pašiča, a bi ipak izločil vpliv niegove najožje okolice. Pomembno je, da je g. Maksimovič, kakor vse kaže, popolnoma nad-vladal situacijo v sporu za beograjsko občino. Maksimovičevi pristaši so v nedeljo postavili kandidate za vsa odbor-niška mesta, bobičevci pa so zaman skušali preprečiti kandidaturo. Zato so se pritožili pri glavnem odboru radikalne stranke. Njihovi nasprotniki pa so povedali glavnemu odboru, da imajo neizpodbitne dokaze v rokah, da je skupina g. Bobiča skušala preprečiti nedeljski shod in da so njegovi pristaši obstojali večinoma iz občinskih uslužbencev, od katerih ni bil nsbeden Beograjčan, ampak so bili ljudje plačani, da bi delali na shodu zgago. Pristaši ministra Maksimoviča smatrajo, da bodo s temi argumenti dovolj podkrepili svojo kandidatno listo. Danes je dospela semkaj deputacija zastopnikov vseh radičevskih organizacij belovarske oblasti s poslancem Čižmekovičem na čelu ter je posetila pošt. ministra dr. Šunerino, ki je poslanec tega okrožja. Deoutacija je zahtevala od dr. Šuperine, da ostane zevst Stjepanu Rad:ču in da se ne postavi na stran dr. Nikiča. Dr. Šuperina je odgovoril, da se nikakor ne namerava odcepiti od Radiča in da ostane v njegovem klubu. Nestabilnost druge Herriotove vlade Novi vladi «republikanske zveze» so usojeni kratki dnevi._ Najbrže bo padla že jutri. Pariz. 20. julija, d. Sinoči ob 11. je Herriot sestavil svojo vlado, ki je se- stavljena tako-le: predsedstvo in zunanje zadeve Edvard Herriot, finance De Monzie, notranje Chautemps, vojna Painleve, pravosodje in Alzacija-Lore-na Colrat, trgovina Loucheur, kolonije Dariac, mornarica Renault, poljedelstvo Queuille, soc. politika Pasquet, prosve-ta Daladier, pokojnine George Bonnet, javna dela Hesse. Državni podtajniki: sedanje državne podtajništvo pri ministrskem predsed-ništvu je zamenilo državno podtajništvo za zunanje posle in je mesto prevzel radikalni poslanec Milhaud: zaklad Jacquier, proračun Paul Morel, vojna Dumesnil, osvobojene pokrajine Maitre, trgovinska mornarica Malarin, zrakoplovstvo Robaglla, tehnični pouk Basile. Ustvarjen je nov višji komisa-' rijat za nacionalizacijo inozemcev. ki je poverjeno poslancu Lambertu. V novi vladi je 12 poslancev in 3 senatorji kartelisti, šest članov pa pripada cen-trumu. Pariz, 20. julija (brž.) Novi ministrski predsednik Herriot je podal sledečo izjavo: Nova vlada bo v zaščito franka storila vse korake, ki jih smatra za potrebne. Vlada se bo podala na delo z največjo energijo in prosi javnost naj spremlja v miru njeno delo. Nova vlada se bo predstavila zbornici v četrtek 22. t. m. Finančni minister De Monzie bo prečital v zbornici izjavo o vladni finančni politiki. Takoj po vladni izjavi bo Herriot sporočil, da se zaključuje sedanja zakonodajna doba in bo prečital odlok o odgoditvi zbornice. Časopisje razpravlja z veliko rezervi-ranostjo o stabilnosti nove vlade. Večina smatra, da je nemogoče podeliti Herriotu polnomočje, ki je bilo odklonjeno že Briand-Caillauxovi vladi. Desničarski listi pišejo zelo sovražno o novem kabinetu in upajo, da bo kabinet padel že prvi dan, ko se bo predstavil zbornici. Proti novi vladi se pojavlja močna opozicija. Radikalna levica kljub temu, da sta v novem kabinetu Loucheur in Paul Morel. še ni zavzela jasnega stališča do nove vlade. Pariz, 20. julija, d. Poštna uprava je prepovedala vsako brezžično telefonsko in brzojavno poročanje o finančnih in borznih kurzih. Dočim Mussolini Jugoslovenom izreka sočutje... njegovi oblastniki trpinčijo njihove rojake. Vlada okleva v zadevi redukcije plač Pod pritiskom javnega mnenja se maje zloglasni radičevski načrt. — Značilna izjava min. predsednika Uzunoviča. Beograd, 20. julija p. Namera, suge-rirana vladi od radičevcev, da se znižajo draginjske doklade uradnikom, ni izzvala ogorčenja le pri državnih nameščencih in sploh v političnih krogih, aonpak- tiidi med širokimi krogi prebivalstva. Vse kaže, da je pod pritiskom splošnega javnega mnenja začela vlada oklevati in da so začeli v vladnih krogih razmišljati ali ne bi kazalo opustiti namere, ki ie izzvala tako slabo kri. Tudi velik del vplivnih prvakov vladne koalicije same se je začel pro-tiviti tej'nakani. Predsednik finančnega odbora dr. Radonjič je imel danes o tej stvari daljši razgovor z min. predsednikom Uzunovičem in fin. ministrom Peričem. Kasneje je dr. Radonjič izjavil: »Smatram, da se draginjske doklade uradnikom ne morejo znižati. Za kaj takega se niti ni odločila Francija, ki ima 26 milijard notranjega Buzet, 20. julija, s. Preteklo nedeljo so hrvatski učitelji v Buzetu odkrili nagrobni spomenik svojemu tovarišu in uredniku učiteljskega glasila ruske tr« govinske pogodbe in drugi važni dokumen = tL Turška vlada trdi, da so bili dokumenti ukradeni kurirju trgovinskega ministrstva na potovanju iz Carigrada v Angoro. Tat/ vine so osumljeni inozemski emisarji. Nesreča italijanskega hidro-plana Pisa, 20. julija, o Davi ob petih se je na odprtem morju ponesrečilo pomorsko leta. lo Dornier Vali. Radi visokih valov se je letalo prevrnilo ter pokopalo pod seboj majorja zrakoplovnega generalnega štaba. Ranjeni so bili tudi znani letalec De Pi« nedo in še trije drugi višji letalski častni. kL Truplo majorja še niso našli. Letalo je močno poškodovano. Uvedba posebnih znamk za poplavljence Beograd, 20. julija, p. Poštni minister dr. Šuperina je sprejel predlog Rdečega križa, ki predlaga poštnemu ministrstvu, naj se uvede na vsako pismo posebna pri. stojbina 10 do 20 par, ki naj bi se porabi, la za podpore poplavljencem. Minister je odredil, da se odslej na pisma poleg dinar, ske znamke .prilepi j a jo tudi t« -posebno znanjke. J Pred rumunsko-italijansko prijateljsko pogodbo Rumunski ministrski predsednik general Averescu namerava v kratkem posetiti Italijo in se sestati z Mussolini-jem. Ob tej priliki se sklene formalno prijateljska in zavezniška pogodba med Rumunijo in Italijo. Za časa poprejšnjih vlad med obema državama odnošaji niso bili slabi, ali vendar ne preveč prisrčni. Odkar je na krmilu general Averescu, se je stvar pričela spreminjati. Vnanji minister Mi-tileneu je takoj v prvih dneh novega režima objavil, da bo nova vlada stremela za tem, da sklene pogodbo z Italijo. Ali tako pogodbo je imela v načrtu že Bratianova vlada, le da jo je padec prehitel. Pričetek tesnejših odnošajev med Rumunijo in Italijo pod Averescom tedaj ni načelno različna vnanja politika v primeri z Bratianovo, marveč je le njeno nadaljevanje. O podrobnostih nove rumunsko-itali-janske pogodbe še ni objavljenega ničesar; iz komentarjev — kolikor seveda se sme soditi po njih — se kaže, da bo to pogodba, kakor so običajne v novejši dobi med državami v našem sosedstvu, kakor je n. pr. jugoslovensko-ita-lijanska ali češkijslovaško-italijanska. Zdi se, da je povsem upravičena domneva. da pogodba drugačnih določb ne bo obsegala. Vendar bi bilo napačno, ako ne bi hoteli videti, kako se trudi Italija, da igra na Balkanu čim vplivnejšo vlogo in kako se pri tem skuša opirati baš na Rumunijo. O priliki zadnje blejske konference so naglašali nekateri komentarji. kako se v zadnji dobi Rumunija trudi, da zavzame na Balkanskem polotoku nekako prvenstveno vlogo; tako je pisala n. pr. osobito dunajska «Neue Freie Presse». Težnja Rumunije, dobiti namesto Jugoslavije zastopstvo Male antan-te v Svetu Zveze narodov, je do neke mere potrdila vesti o hegemonističnih aspiracijah bukareške politike. Toda samo do neke mere. Zakaj vloga Rttmu-niie na Balkanu nima osnove za hegemonijo. oziroma hegemonistične cilje. Rumunija je izrazito periferna balkanska država. Še več, Rumunija se komaj more zvati balkanska; velik del njenih provinc leži v predelu, ki spada že v srednjo Evropo, še večji del pripada vzhodni Evropi; le z Dobrudžo ima balkansko deželo v posesti. Na Balkan jo veže njena zgodovina; odtod so prihajali za Rumune najusodnejši dogodki, pod nadoblastjo Turčije, velike balkanske države, se je nahajal glavni del Rumunije dolga stoletja. Zato se lahko reče. da je po mnogih uredbah, po kulturni in politični tradiciji Rumunija ipak balkanska država. Na Balkan mora biti radi sosedstva nemirne Bolgarije obrnjen velik del rumunske politične pozornosti. Toda poglavitni njeni politični interesi jo silijo, da se briga v prvi vrsti za vzhodnoevropsko politično situacijo, kar se izraža najbolj v rumunsko-polj-ski zvezi, predstavljajoči zaščitno pogodbo proti ruski opasnosti. Prav tako je važna za njo situacija v srednji Evropi, kjer jo ščiti zveza Male antante. V teh razmerah za Rumunijo zveza z Italijo ne more biti osnova njeni vnanji politiki, marveč le opora poleg drugih zvez, le njih izpopolnitev. Na balkanskem polotoku pa bi se Rumunija kljub temu, da je lega za tako vlogo ne usposablja, mogla lastiti hegemoni-stično pozicijo — baš radi italijanske podpore in podpihovanja rimskih državnikov, kj seveda niso zadovoljni z našo balkansko močjo. V Bukareštu so si lahko v svesti, da bi jih v Rimu vedno podpirali, kadar bi v balkanski politiki zastopali stališče naperjeno zoper nas. Ali Rumuniji ne moremo pripisovati toliko nespameti — beseda je prav umestna — da bi se hoteli spreti z nami samo Italiji na ljubo. Da, res, ko so tudi težave razmejitve v Banatu že domala pozabljene, ni globlje segajočih nasprotij med nami in Rumuni in jih tudi v bližnji bodočnosti ne more biti. Na drugi strani med Italijo in Rumunijo ni zadosti interesnih skupnosti, ki bi dovoljevali slednji, da zamenja italijansko zavezništvo za naše. V Bukareštu si menda od italijanske pomoči obetajo sporazum v besarabskem problemu. Koliko je avtentičnega na teh vesteh, je težko reči; znano pa je, da Italija ni hotela pristati na rumunsko tezo o Bes-arabiji, kar ji omogoča zares posredovati med Rusijo in Rumunijo. Kolik pa bi bil uspeh, je odvisno v prvi vrsti od tega, do katere mere so pripravljeni v Bukareštu napraviti koncesijo ruskemu stališču. Zdi se, da se more rumunska vnanja politika danes gibati samo v tem okviru. Pred novo konferenco Male antante? Radi vpadov bolgarskih četašev. Bukarešta, 20. julija, d. Po skoraj soglas« nem mnenju časopisja se kmalu zopet se» stanejo zunanji ministri držav Male antan« te h konferenci, na kateri se bodo pred« vsem bavili z vpadi bolgarskih četaških tolp na rumunsko in jugoslovensko ozem» Ije. Ker vpadi prete tudi Grčiji, računajo, da bo na to konfernco povabljena tudi Gr» čija. Konferenca Male antante bo sestavila noto na Društvo narodov, v kateri bo za« htevala zaščito pred bolgarskimi tolpami. Na dnevnem redu konference bo nadalje definitivna odločitev v stvari bolgarskega posojila. O tej zadevi se bo poročalo Dru« štvu narodov na jesenskem zasedanju. Možnost zbližanja med Rumunijo in Madžarsko Budimpešta, 20. julija, d. *Esti Kurir> razpravlja o vesti, da je prišel bivši madžarski zunanji minister in poslanik v Parizu, grof Nikolaj Banffy, ki je dobil nmunjko državljanstvo, k zajtrku na romunskem dvoru. List piše o tej stvari: Najrazličnejše vesti krožijo o dejstvu, da je grof Banffy zaprosil in tudi dobil rumunsko državljanstvo. Najprej so pravili, da je grof zagrešil ilojal-nost do Madžarske, ki ga je dvignila do najvišjih dostojanstev. Potem pa se je govorilo, da so Banffyjevo odločitev odobrili merodaj-ni madžarski krogi. V tej stvari so šle govorice celo tako daleč, da so se širile vesti, da razmišljajo o razširjenju vladavine romunske dinastije Hohenzollerncev na Madžarsko. Vse to je fantazija, ki nima z realnostjo nič opraviti. Dejstvo pa je, piše list, da je Banffyjev sklep posledica izvestnih političnih razmotri-vanj. Smatrati se more kot simptom madžarsko - romunskega zbližanja, o katerem je govora tudi v volilnem dogovoru sedpiogra-ških strank z Averescovo vlado. Pri tem je nekoliko pomagala tudi okolnost, da je začela Rumunija čutiti ruski pritisk na Besara-bijo in da se hoče zato malo ogledati po zaveznikih. Rumunski kralj v Parizu Pariz, 20. julija, (brž.) Rumunski kralj je prispel danes semkaj. Žrtve eksplozije Saint Quentin, 20. julija, (brž.) V tvor« niči papirja v bližini mesta je zahtevala eksplozija 6 žrtev, 12 oseb pa je bilo ra» njenih. -SS- Churchill o finančnem sporazumu s Francijo Ostri napadi liberalnih konservativnih in delavskih poslancev. Churchill priznava koncesije Franciji. — Razlika med londonskim in washingtonskim dogovorom. London, 20. julija (brž.) Včerajšnjo debato v spodnji zbornici o zadnjem angleško-fran-coskem sporazumu glede konsolidacije francoskih vojnih dolgov Angliji je tvoril liberalni poslanec \Vedgmood Benu. Poslaneo je povdarjal, da je Anglija črtala Italiji šest sedmin, Franciji pa tri petine vojnega dolga. Govornik je obžaloval, da nI p odvzela angleška vlada nikakih korakov, ki bi preprečili stalno oboroževanje Italije in Francije, ki ogrožata evropski mir. Izrazil je svoj dvom, da bi bilo oboroževanje evrha sporazuma in je opozarjal, da jamstvena klavzula stavlja ves dogovor v odvisnost od nemških reparacijskih plačil Franciji. Konservativni poslanec Hilton Joung je izjavil, da je sporazum o konsolidaciji francoskih vojnih dolgov če ne izvrsten pa vsaj previden. Bolje je, da se Anglija bavi z novimi posli, kot pa s starimi dolgovi. Bivši delavski finančni minister Snowden je trdil, da se Churchill ni držal ob priliki tega sporazuma principov Balfourjeve note, ki ustvarja junktim med dolgovi zaveznikov Angliji in angleškim dolgovom Ameriki. Anglija ne bo dobila toliko, kolikor je dolžna Ameriki. Liberalec Runniman je grajal pisma med Caillauxom in Churchillom, češ, da so nejasna, brez vsakih jasnih vidikov za bodočnost in da ne vežejo nikogar. V imenu vlade je odgovoril finančni minister Churchill med drugim: V dosedanji debati ne vidi vlada ničesar takega, kar bi obsojalo njeno stališče v vprašanju konsolidacije francoskih vojnih dolgov. Kar se tiče jamstvene klavzule je zahteval Caillaus, da se tozadevno spravi v dogovor konkretna določba, ki napravlja francoska plačila Angliji odvisna od nemških reparacijskih plačil Franciji. Angleška vlada je dosledno odklanjala to zahtevo in povdarjala, da 9e zanaSa le na gospodarsko moč Francije. Vlada noeo prikrivati zbornici, da je na to zahtevo pristala, vendar se ta koncesija Franciji ne sme pretiravati. Pisma med njim in Ca-illausom so bila zelo skrbno sestavljena. Ta pisma opravičujejo Francijo v slučaju velikih finančnih težav pri izplačilu nemških reparacij Franciji, da preneha začasno z la-plačevanjem letnih obrokov. Toda v tem slučaju so pridržane angleški vladi proste roke, da navede vse protiargumente. Ni res, da si je hotela angleška vlada zagotoviti s tem dogovorom francoski frank in druge valute. Minister je izjavil upanje, da se bo potom debate vprašanje francosko - angleškega sporazuma končno razčistilo, ker tvori ta zadeva važen faktor gospodarske rekonstrukctje Evrope. Angleška vlada je sklenila sporazum na podlagi, ki najbolj odgovarja interesom angleškega naro3a. Nadalje je izjavil Churchill, da je absurdno, zahtevati, da mora biti francosko - angleška pogodba o dolgovih do pičice ena&a francosko - ameriški. Anglija je bila upravičena, staviti pogoje po svoji volji. Francoski dolg Ameriki je znašal do 15. jnnija 1925 827 milijonov funtov. V tej vsoti so všteti razven vojnih dolgov tudi povojni. Ob istem času je znašal francoski dolg Angliji 557 milijonov funtov, brez 53 milijonov funtov francoskega zlata, ki je v Angliji. Sedanja vrednost francoskega dolga Ameriki znaša po 4 % % letno 412 milijonov funtov ali pa 49 % celokupnega dolga. Sedanja vrednost francoskih odplačil dolga Angliji po Istih obrestih znaša 262 milijonov ali pa 47 % dolga. Razlika med obojnim načinom plačevanja dolga je minimalna in znaša komaj 2 Francoski dolg Ameriki je s francoskim dolgom Angliji v razmerju 8 : 5. V prvih petih letih bo plačala Francija Ameriki 82 milijonov funtov, Angliji 42 in pol, tekom prvih desetih let Ameriki 94 milijonov funtov, Angliji 105 milijonov. Komaj po desetih letih narastejo francoska odplačila Ameriki, kalerih obresti znašajo tekom vsot «2 let komaj 2 %. Dostojanstven odgovor državnih nameščencev vladi V pondeljek zvečer se je vršila v Beo« gradj radi nameravanega znižanja prejem« kov državnih nameščencev seja širšega od« bora Saveza državnih nameščencev, ki je razpravljal o položaju, nastalem vsled ve« likih poplav v državi. Vsi govorniki so naglašali, da se morda nikdo tako dobro ne zaveda, da so sedanje strašne povodnji velika nacijonalna nesreča, ki je zadela našo državo, kakor ravno državni name. ščcnci. Vsi sočustvujejo s poplavljenci in so v svojem globokem patrijotizmu tudi vedno pripravljeni, da jim priskočijo na pomoč, vendar pa državno nameščenstvo odločno odklanja namero vlade, da bi zva« lila vse breme ravno na plače državnih na. meščencev, ker bi to še povišalo njihovo žc itak bedno stanje. Po obširni in popolnoma mirni razpravi je bila sprejeta soglasno sledeča resolu« cija: 1. Glavni Savez državnih nameščencev prispeva Narodnemu odboru za pomoč po« plavljencem 10.000 Din. 2. Glavni Savez apelira na vse državne riameščence, da naj po določepi sijali vsi brez razlike s pro« stovoljnimi prispevki podpirajo reševalno akcijo. Prostovoljni prispevek naj bi se odtrgal kar pri mesečni plači. Državni na« meščenci pa so pripravljeni privoliti tudi v to, da odredi vlada enkratni prispevek vseh državljanov v korist poplavi j encem, izvzemši one, ki so oškodovani vsled po« plave. Uprava Saveza ugotavlja dalje po vse« stranskem razmotrivanju položaja, da dr« žavni nameščenci ne dobivajo niti pristoj« ni minimum za eksistenco in da bi se torej moralo poprej razpravljati o izboljšanju njihovega materijalnega položaja, kakor pa da namerava vlada zvaliti vse breme ravno nanje. Zato tudi odločno odklanja vsako znižanje prejemkov državnih nameščencev. Na zborovanju je bil izvoljen ožji odbor s predsednikom Mihajlom Jovanovičem na čelu, ki je dobil nalog, da poseti ministr. skega p.redsednika Uzunoviča in ostale čla. ne vlade ter jih obvesti o stališču državnih nameščencev napram nameravanim ukre« pom vlade. Odbor je dobil dalje tudi po» oblastilo, da v slučaju potrebe skliče izred« no skupščino Saveza državnih nameščen« cev z dnevnim redom: Znižanje službenih prejemkov. Mariborski občinski svet Revizijsko poročilo graja v glavnem le tehnične napake, ne vsebuje nobenih očitkov kakršnekoli malverzacije. — Ostra debata v občinskem svetu. Maribor, 20. julija Nocoj se je vršila šesturna seja mariborskega občinskega sveta, ki je izključno veljala razpravi o Mestni hranilnici mariborski. Seja je bila javna in je bilo opaziti zanjo precejšnje zanimanje med občinstvom. Dolgotrajna debata, ki je potekla v precej napetem tonu, je bila polna zanimivih kontraverz na račun mariborskih radikalov in klerikalcev. E>ve interpelacijL Kmalu po 17. uri je otvoril sejo župan dr. Leskovar. Najprej je prečital dvoje interpelacij socialističnega kluba. Prva se nanaša na podraženje kruha, pri čemer je župan ugotovil, da so cene kruha in moke v gotovem razmera ju z 10 odstotno razliko, ki tudi sedaj ni bila prekoračena. Druga interpelacija se je nanašala na napeljavo električne razsvetljave v delavsko kolonijo, pri čemer se je sklenilo, da se stopi v stik z železniškim ravnateljstvom. Poročilo o reviziji Mestne hranilnice. Po končanem poročilu župana je prešel občinski svet na najvažnejšo točko dnevnega reda: Čitanje poročila komj. sije o reviziji Mestne hranilnice mariborske. Na vprašanje župana, ali naj se prečita poročilo v tajni ali javni seji, je predlagal podžupan dr. Lipold čitanje poročila v tajni seji, ker je izvoljena revizijska komisija imela nalog, da zaupno obravnava svoj posel. Žal so se dogodile nečuvene indiskrecije. Saj je ob javil obširen izvleček iz poročila nek; zagrebški list in je bilo poročilo preči-tano celo na radikalskem shodu, pred-no ga je prejel občinski svet! Obč. svetnik Petejan (soc.) je predlagal čitanje poročila v javni seji, ker se je o tem že javno govorilo kljub sklepu komisi;e, da ostane poročilo tajno do občinske seje. Socijalisti, SLS in NSS so glasovali za Petejanov predlog, SDS proti, Nemci pa so se glasovanja vzdržali. Obširno poročilo o reviziji Mestne hranilnice, ki jo je izvršila komisija, izvoljena od občinskega sveta in sestavljena iz članov vseh skupin, je čital predsednik komisije dr. Jerovšek. Čitanje je trajalo dobro poldrugo uro. Poročilo kritizira predvsem razne nadostatke pri knjigovodstvu, češ da se zapadlih obresti pri tekočih računih ni pravilno knjižilo. Tu gre predvsem is. strokovnc-teh-niška naziranja. Kar se tiče dovoljenih posojil, ugotavlja poročilo, da se je v splošnem postopalo previdno in celo ri-gorozno. Vsa posojila sq larna, le glede enega slučaja (Pušič) smatra poročilo, da varnost ni popolna, češ da se Pušičevega posestva ni pravočasno in dovolj temeljito ocenilo. Hipotekama posojila so sicer v redu, revizor pa smatra, da so nekateri krediti previsoki, češ Mestna hranilnica bi morala predvsem dajati manjše in srednje kredite. Vloge so v popolnem redu in se tudi knjigovodstveno ni moglo ugotoviti nobene napake. Revizijsko poročilo graja torej nekatere tehnične napake (o čemer so sicer možna tudi drugačna mnenja) ter v bistvu kritizira dozdevno zastarelost knjigovodstva, ni pa našlo nobene nerednosti ali nepravilnosti ter zlasti nobene pogreške, ki bi mogla omajati zaupanje v popolno soiidnost zavoda in korektnost njegovega vodstva. Na koncu je prečital referent še predloge komisije, ki vsebujejo 25 točk s posameznimi postavkami, ki ce bodo morale revidirati, in pa navodila za poslovanje. Glede izpre-membe pravil predlaga kooiislia. naj bi izvolil vse člane upravnega odbora Ln ravnateljstva hranilnice občinski svet Prečitan je bil tudi obširen predlog upr. odbora hranilnice glede spremembe pravil, ki jih omenjamo v govoru dr. Li-polda. Ostri napadi socijalistov na radikale in klerikalce. V razpravi o poročilu je prvi dobil besedo občinski svetnik Petejan (soc.) Uvoaoma je ugotovil, da ne more biti govora o malverzacijah pri Mestni hranilnic' V obširnih izvajanjih js ostro napadel mariborske radikaie, ki so s čitanjem revizijskega poročila r.a shodu, preden je razpravljal o njem občinski svet, zakrivili veliko nelojalnost in politično lumparijo. Imenoval jih je stranko koritolovcev in koritobrancev, kar je vzbudilo na galeriji spiošno ve-selost. Hude obtežitve je vrgel govornik tudi na SLS, ki je s svojo nekonse-kventno politiko kriva sedaniega položaja hranilnice. Omenjal je njen koncentrični napad pred par leti na zavod z namenom, da ga uniči. Pri tem je pokazal svetnik Petejan šop »Straž«, v katerih so natisnjeni ti napadi. Krivdo je valil glede napak pri hranilnici govornik tudi na ves Narodni blok, ker so imele vse skupine bloka v hranilnici svoje zastopnike. Po daljših izvajanjih je predlagal spremembo pravi! v smislu komisije. Podžupan Lipold o Mestni hranilnici. Podžupan dr. Lipold je v stvarnih izvajanjih opozoril na zle posledice, ki so nastale, ker se je dejstvo revizije z nečuveno brezvestnostjo zlorabljalo za grdo kampanjo proti zavodu in se je s publikacijo poročila na javnem shodu nelojalno skušalo kovati političen kapital Odkrivanje poslovnih tajnosti zavoda in njegovih vlagateljev pred javnostjo je zlega značaja za koristi zavoda, ker je bilo s tem kršeno zaupanje v zavod in njegovo poslovno korektnost. Omenil je veliko dovzetnost upravnega odbora hranilnice za interese občine, kar jasno osvetljujejo ravno predloženi njegovi predlogi, ki dajejo občini večjo in direktnejšo ingerenco nad zavodom. Od povečanega upravnega odbora 24. članov naj bi jih bilo 12 izvoljenih od občinskega sveta po splošnem proporcu zakona o občinskih volitvah za Slovenijo (paragraf 35. in naslednji), od ostalih 12 pa, ki jih izbere hranilnica, morajo biti tudi trije občinski svetnikL Ako pa bo volil vse člane občinski svet, postane zavod pri današnjih prilikah predmet politike, kar bi imelo slabe posledice za njegov procvit Revizijsko poročilo vsebuje le tehnične napake, ki (se bodo dale popraviti. Nadaljnja debata. Govorili so še soc. Bahun, Nemec Pfriemer, dr. Jerovšek (SLS), dr. Ku-kovec (SDS), ki je v svojih obširnih izvajanjih napadala župana, češ da je on zakrivil nerednosti in nelojalnosti, ki so nastale vsled revizije hranilnice. Nato je prevzel županovo mesto podžupan dr. Lipold, župan dr. Leskovar pa je skušal odgovarjati ua očitke predgovor-nikov. Socijalist Ošlak je ostro bičal klerikalce in valil krivdo na ves Narodni blok, radikal Pucelj pa je svoj deplacirani zagovor kmalu zaključil radi številnih medklicov, Izročitev predlogov občinskim odsekom. Po pojasnilih raznih govornikov je mestni svet soglasno sprejel predlog, da se izroče predlogi komisije in upravnega odbora hranilnice kombiniranemu prvemu in četrtemu odseku ter komisiji v proučavanje. Ob četrt na 23. je zaključil dr. Lipold sejo, ki se bo nadaljevala prihodnji torek. _ Radikalno-radičevske intrige v Mariboru Maribor 19. julija. Poročali smo že o najnovejši politik! mariborskih radikalov, ki na skrajno neroden in smešen način zlorabljajo afero Mestne hranilnice, katero je v glavnem zakrivil njihov pristaš, odpuščeni uradnik M. Svoj čas so radikali slavnostno proglasili, da je ta M. stopil v njihove bojne vrste, snoči pa so radi nekorektnosti tega odpuščenega uradnika na svojem shodu kričali, da so — demokrati lumpi, tatovi goljufi vseh paragrafov itd., kakor ie pač navajen njihov običajni slavnostni govornik dr. Štefanovič. Klerikalci pa so po njegovem mnenju do skrajnosti rafinirani, kar so pokazali zlasti z revizijo hranilnice, katero so poverili ne-zapriseženemu svojemu pristašu Barletu, ki le dobil s tem na lahek način vpogled v poslovanje denarnega zavoda, kateri je končno konkurenčno podjetje klerikalnim denarnim zavodom. Klerikalci da že prav pridno Izrabljajo Barletovo revizijo za svoje zavode In pošiljajo svoje ponudbe kli-ientom, ki Hh ie našel g. Barie v Mestni hranilnici. Seveda pada ta težek očitek zlorabljanja hranilnice z revizijo z isto težo tudi na gospode radikale. Glavno odgovornost za ta denarni zavod, ki stoji pod državnim nadzorstvom, nosi namreč zopet radikal, komisar dr. Ipavic, srezkl poglavar v Mariboru, ki Je dopustil revizijo zavoda po ne-zapriseženem klerikalcu Barletu. Vsak otrok v Mariboru ve seveda, da radikalom ne gTe za hranilnico, pač pa za ge-rentsko mesto, ker so zadnji čas sploh dobili večji tek za razne sinekure, da bi od tam delali politiko, ker jih sicer nihče ne mara in ne upošteva. Zato tudi špekulirajo na razbitje Narodnega bloka, nadeiaioč se da bo tudi gerentstvo občine pripadlo kakemu voditelju mariborskih radikalov. Tudi za druge postojanke v mestu že pridno debatirajo, kako bodo izrinili zaslužne in vest ne uradnike. Veselje jim greni, da so dobili tek tudi mariborski radičevci in je treba korita po beograjskem ključu deliti, ko jih že itak nI dosti, pretendentov pa cela legija. Tako so morali n. pr. odstopiti gerenstvo okr. zastopa radičevcu, gostilničarju Li-povšeku, dosedanji gerent dr. Leskovar se bo moral umakniti. Naši velepolitikarji že od nastopa radičevsko-radikahe vlade ne delajo drugega, kakor da preganjajo urad-ništvo ln si delijo izpraznjene stolčke. Začeli so z odstranitvijo izredno vestnega in dobrega uradnika, nadzornika Schella, nadaljujejo pa s preganjanjem tako odličnih narodnih borcev in prvovrstno kvalificiranih uradnikov, kot je n. pr. upravitelj pošte v Rogaški Slatini, g. Fabiani, ki je deloval v najhujših predvojnih letih v zagrizenem trgu Sv. Lenartu in je bil radi tega dolge mesece v zaporih graškega vojaškega sodišča. Vzorno je vodil vsa leta po prevratu težavno službo kompliciranega poštnega prometa v Slatini, sedaj ob času reduciranja uradniških plač pa bi se moral umakniti radičevsko- radikalskemu partizanu! V Mariboru samem se mora prav te dni seliti iz učiteljišča nasilno in protizakonito upokojeni odlični pedagog, ravnatelj Pire... Politične beležke Obsodba študentov, ki so bili pri Mussoliniju Povodom poročila o onih beograjskih študentih, ki so se v Rimu poklonili Benitu Mnssoiiniju, objavlja predsedstvo Zveze ju-gosloveoSkih študentov tehnike v Beogradu ostro izjavo, Id ugotavlja, da omenjena skupina dijakov nI bila pooblaščena od tehnikov nobene fakultete za obisk pri Mussoliniju. Zveza smatra, da je ta akt politične prirode, storjen v najneugodnejšem momentu, ko so se doma vršile demonstracije proti Mussollnilevemu imperijalizmu. Pripominja, da so dijaki strojnega oddelka beograjske tehnike cb Veliki noči na povratku iz Švice bili v Milanu sprejeti od Italijanskih tovarišev z vzkliki: »Živela italijanska Dalmacija, živel vojvoda Benito Mussolini!« — s čemer nikakor ne more biti v skladu postopek študentov beograjske arhitekture. Nadaljni razkol med beograjskimi radikali Kandidatura Maksimovičeve skupine z odvetnikom dr. Kara Jovanovičem na čelu se smatra za pravoveljavno, ker je dr. Momčilo Ivkovič, ki je na nedeljskem zbo« ru v hotelu cParizu* imel nalogo objektiv, no nadzorovati pravilno vodstvo zbora, že predložil zapisnik glavnemu odboru NRS ter s tem priznal pravilnost zbora in izvr« šeno kandidaturo za občinske volitve. Isto« časno pa Bobičeva skupina oporeka zboru vsako legalnost. Zatorej bo glavni odbor, ki se v kratkem sestane, v vrlo delikatnem položaju, ko bo reševal to vprašanje. Med« tem pa Bobičevi pristaši nadaljujejo politi« ko na lastno pest, kar se je posebno vide« lo na predsinočnji seji mestnega odbora radikalske stranke, ki je razpravljal o raz« poredu strankarskih konferenc v predvo« litveni kampanji. Tej seji ni prisostvoval Miloš Bobič, kar se spravlja v zvezo z gla« sovi, da bo postavil separatno kandidatno listo, s čemer bo razkol med beograjskimi radikali definitivno zapečaten. S strani vodstva NRS se pritiska na Bobiča naj svojo namero opusti ter se mu preti z iz* ključen jem iz stranke. Nov korak poslanika Bodrera? Beograjski listi beležijo depešo, ki jo iz Rima prinaša oficijelni atenski «Messa» ger d' Athenes»: »Glasom poročil iz za« nesljivih virov je italijanska vlada naro, čila svojemu poslaniku v Beogradu, naj po« novno opozori jugoslovensko vlado na po« trebo ratifikacije italijansko*jugosloven« skih konvencij, ki v Narodni skupščini še niso ratificirane. Obenem ima poslanik Bo« drero nalog, da jugoslovenski vladi izjavi, da odlaganje ratifikacije teh konvencij ustvarja neugodno impresijo v italijanskem javnem mnenju. Glasom brzojavke iz Beo« grada je italijanski poslanik že storil ta korak pri dr. Ninčidu, kateremu je pripo« ročil, da naj še tekom julija spravi kon» vencije pred Narodno skupščino.* Beograjske novine so se povodom te de« peše obrnile za pojasnilo na zunanje mi« nistrstvo, a jim je bilo rečeno, da ministr« stvu ni nič znanega o intervenciji italijan« skega poslanika za ratifikacijo nettunskih konvencij. Vsa dosedanja izkustva pa uči« jo, da so taki in slični demantiji v zunat njem ministrstvu prav poceni. Obdolžitve proti dr. Stojadi-noviču Na Rabu je Stj. Radič v nedeljo ozna« čil bivšega finančnega ministra dr. Stoja« dinoviča za glavnega krivca poplavne kan« strofe. Istočasno ga ostro napada novosad« ski «Vidovdan», ki v nedeljskem članku pod naslovom «Strahote poplave in stra« hote režima« navaja: Dr. Stojadinovič je odbil, da bi se Vodni zadrugi i^joslovalo v inozemstvu ob jamstvu države posojilo v znesku 100 milijonov Din v zlatu, ki bi se porabilo za učvrstitev in zgrajenje nasi« pov v Vojvodini. «Vidovdan» napada tudi predsednika Narodne skupščine, češ: Mar« ko Trifkovič kot poslanec somborskega okrožja namesto forsiranja kreditov za obrambo pred poplavami sedaj s svojo go« spodo apelira, da se zbirajo milodari. Ta udarec je najtežji za nesrečno poplavlje« no prebivalstvo, ki od svoje vlade za pol milijarde škode prejme pet milijonov Din in beraško palico---- Koncem koncev za« hteva «Vidovdan» takojšnjo aretacijo dr. Milana Stojadinoviča. ši K Na Bledu V lepih poletnih dneh, ki so nastopili nenadoma po tolikih deževnih neprijetnostih, se je kopališka sezona na Bledu veselo razvila. Kljub slabemu vremenu je letošnja sezona na Bledu že dosedaj boljša od lanske. Kopaliških gostov je precej, dasi se seveda ne more reči, da bi bilo napolnjeno vse. Prostora je še obilo na razpolago. V glavnem se lahko reče, da so najbolj oddana najbolja stanovanja v vilah, kjer imajo tujci največ udobnosti. Prav tako so dokaj dobro založeni z gosti prvovrstni blejski hoteli in penzije. Razmeroma manj so zasedena stanovanja ter sobe, ki ne razpolagajo z vsemi komodnostmi, kakor jih zahtevajo gostje v prvih lokalih. Iz tega se vidi, da privabi Bled k sebi dosti premožne publike, nasprotno pa da se občinstvo, ki razpolaga le z srednjimi in majhnimi sredstvi, Bleda izogiblje* To pa gotovo ni več utemeljeno, zakaj draginja. po kateri je bil Bled zadnji čas tako razkričan, je že močno popustila in danes se da na Bledu že prav dobro izhajati tudi z manjšimi denarji. To velja prav tako glede stanovanj kot glede hrane; v obojem so Blejci cene od lani izdatno znižali. In to je edino pravilno; po tej poti se bo Bled zopet napolnil. tudi z ono publiko, ki se dosedaj še ne upa blizu. Po drugi strani pa bo izkušnja učila lastnike vil in stanovanj, da se bodo še bolj potrudili z udobno uredbo in opremo lokalov. Kopališka publika je zelo raznolika. Predvsem je internacijonalna. Iz Zagreba in Beograda je gostov morda nekoliko manj kot lansko leto. Obilo pa jih je z Dunaja, odkoder so pričeli zopet stari predvojni gostje, ki jih že ni bilo od izpred vojne. To je stara publika, ki se tu izredno dobro počuti in ki jo tudi Blejci zelo hvalijo. Precej je tudi gostov iz Nemčije, kar je do neke mere posledica bojkotiranja italijanskih letovišč. Iz Češkoslovaške, največ seveda iz Prage, je obilo gostov, mnogo med njimi takih, ki prihajajo leto za letom stalno. Letos so Cehi radi sokolskega zleta prišli nekoliko pozneje, kakor običajno. Razen tega se čuje v kopališčih in na promenadah ruski, madžarski, francoski itd. Ugodna novost Bleda je impregni-ranje glavnih cest. Avtomobilskega prometa je v letovišču vedno več: kadar ni dva tri dni dežja, je po cestah prahu takoj obilo in preobilo in vsak avto ga dvigne in raznese po bližnjih vrtovih in verandah, da je strah. Zato je za vse, ki imajo opraviti na glavnih cestah in ob njih, pravo odrešenje, da so odpravili prašno nadlego. Kako se bo v našem podnebju in posebno vzpričo pri nas običajnih nalivov stvar obnesla, je sicer še vprašanje, ali vsekakor se izplača poskusiti in tudi za vsakoletno obnovo impregniranja kaže nekaj žrtvovati. Kakor za mesto tlakovanje ulic, tako je za letovišče nujno potrebno odprava prahu. Družabno je središče blejske publike tudi letos kavarna «Toplice», kjer se zbira zvečer vse, kar je željno plesa in gledanja. Parkrat na teden je tamkaj posebno živahno; takrat so seveda vsi prostori velike kavarne natlačeno polni. Pleše pa se tu tudi popoldne med peto in sedmo uro; to je bila prikladna stvar v deževnih dnevih, ko se ljudje niso imeli kam dajati. «Kazino» čaka še vedno na svojo igralnico: če jo bo dočakala, kdo ve; nekateri upajo še vedno, drugi so bolj nejeverni. Blejski občini bi bilo seveda z igralnico silno ustreženo. Pred n kraljestvom Srbov bi pomenila tak do* biček za Beograd, da bi morali v resnici odgovorni državniki pričeti s koncesijami nemškemu elementu, to je s koncesijami, katere ima vsak Slovenec v Avstriji že zdavnaj... Skrajno slabo je bilo vreme, treskalo je in grmelo, ko je gospod Poukar pisal svoj članek. Potem ni zameriti, da se mu ie vse zmešalo. Ako bi imeli Slovenci na Koroškem one pravice in koncesije, ki iih vživajo Nemci v Jugoslaviji, bi bili zadovoljni in manjšinsko vprašanje bi se dalo z lahkoto rešiti. Sledilo bi dobro raz« merje v deželi, ki bi prispevalo k prijatelj* stvu med jugoslovenskim in nemškim na« rodom. Ljudje Poukarjeve mentalitete pa za posredovanje izključeni. V* Celovcu imamo novega župana. \Vol« segger se je bil kmalu naveličal prenašati nreme županske službe v času skrajno ne« i godnih gospodarskih razmer. V seji 13. r m. je bil izvoljen za župana dr. H. Rercht, -o katerem pravijo veliki Nemci, ca je velikopotezem gospodarski politik in .-■nan kot zaslužen bivši župan Gradca. Na« vzočih ie bilo 32 občinskih svetnikov. Pri prvi volitvi je biio oddanih 32 glasovnic, 12 od teh za dr. Berchta, ena za inž. Brei« saha in 19 je bilo praznih (kršč. soc. in soc. dem.). Pri drugi volitvi je bilo odda« nih zopet 32 glasovnic, za dr. Berchta 13, 19 je bilo praznih. Tako imajo z nesrečno šlevilko izvoljenega župana za naše glavno mesto. Heil! — Novi župan je v svojem govoru naglašal, da poleg visoko političnih problemov čakajo v občini naravno naj* "rej ožji gospodarski problemi na rešitev. Teh ie veliko pa ne samo v Celovcu, am« pak po vsej deželi. Zato pa bi bilo pamet« nr> in koristno, da bi vodilni nemški go» spodje nehali tratiti čas z več in manj vi* sokimi političnimi problemi, dali obema narodnostima enake pravice in potem pri* čeli izključno z gospodarskim delom. Po* tem bi mogla Koroška oživeti! p— Ricci pri Mussolini ju. Visoki faši* stovski komisar za Trst on. Ricci je sprem lial k Mussolini ju generalnega tajnika Tu« rarija Ricci je Mussoliniju obsežno poro* fal o fašistovski situaciji v Trstu in o šte« vilnlh občinskih vprašanjih. Mussolini je pazno poslušal in odobril Riccijeve ukre« ne .. Kdo bo občinski komisar v Trstu? To je pereče vprašanje. Težko bo dobiti "imerno osebo, kakor si jo predstavlja Ricci. p— Podrlo se je veliko planinsko zave« tišče na Krnu. Škode je okoli 3000 lir. Po« vzročila jo je huda zima. Poprave izvrši videmska sekcija italijanskega planinskega društva. p— Tri številke je sanjal Anton Mako« ec z Gradniega in jih stavil v Gorici v '■^terijo. Prišli sta dve. Makovec je bil sil« "O iezen in ko je prišel domov, se mu je t^aje zmešalo. p— Vipavski otroci morajo imeti poseb* no nadarjenost za italijanščino. V azilu «Lege» v Vipavi je bila zaključna priredi« tev. Poročilo pravi, da mali drugorodci vr* lo napredujejo in govorijo italijansko brzo in prijetno doneče. p— Vsakdanja nesreča. V Opatjemselu se je igral deček Mirko Semolič v bližini šole in pobral dinamitno patrono. Razpo* čila se mu je v roki in mu odnesla zadnje prstne člene na levici. Toliko nesreč, toli* ko opominov pa vsak dan toliko nepre* vidnosti! Pohabljencev po slovenskih va* seh je že nebroj. p— Senzacijonalen proces se vrši pred tribunalom v Gorici. 13 je obtožencev, vlo« milcev, ponarejevalcev bančnih nakaznic in tatov, med njimi so jugoslovenski držav« ljani A. Turk iz Trsta. M. Grahelič iz Pu» L- in Fr. Ličer iz Podgore. Iz filijalke vi« demske hranilnice v červinjanu sta odne« sla obtožena Fabietti in Capello 215.000 lir gotovine in nakaznic za 601.000 lir. Obto* ženi Skrl, Perusich in Pellegrini so kot «ži« vinski trgovci« v Zagrebu osleparili s po* narejenimi dokumenti banko Rein za 342 tisoč dinarjev in Eskomptno banko za 185.925 dinarjev ter potem še mednarodno banko O. Schick za 261.300 dinarjev. Ob« toženi Mian, Fabretti, P. in Fr. Ličer, Co« ciancig, Belle, Škrjanec so zagrešili tatvino v goriški filijalki tržaške komercijalne banke, odnesli so 152.878 lir. Razprava bo trajala več dni. Iz Trbovelj t— Tombola Narodnega doma v Hrastt niku. Konzorcij Narodnega doma v Hrast« niku priredi javno tombolo. Dobitki so slični kakor lansko leto. Srečke pa 2.50 Din so že v prodaji. t— Povečanje gasilskega doma v Hrast j niku. Stari gasilski dom v Hrastniku so pretekli teden izpraznili. Brizgalno so od« peljali v barako ge. Šentjurčeve, ostale na« prave pa v Narodni dom. Gasilski dom namreč preurede tako, da poderejo zid proti občinski hiši in zazidajo v isto smer prostor za 3 m dolžine ter obenem dvigne« jo stavbo za eno nadstropje. Vsa zidarska dela so poverjena stavbeniku g. Ročaku. t— Protest proti novemu šolskemu po* slopju. Proti novemu šblskemu poslopju v Hrastniku je vroŽila protest TPD., steklar* na in kemična tovarna. TPD. ugovarja no« vi stavbi, češ da tako na Roševem kakor na Logarjevem zemljišču svet ni stalen, temveč je v premikanju, steklarna in ke« mična tovarna pa pravi, da bi ji bilo novo poslopje preveč oddaljeno. Poleg tega pro« testirajo vse tri družbe proti novemu po* slopju radi prevelike obremenitve z davki. t— Statistika umrlih v prvi polovici let tošnjega leta. V prvi polovici letošnjega leta je umrlo v Trbovljah 138 ljudi, eden manj nego lansko leto v istem času. Če vpoštcvamo, da je pokopališče že 50 let staro in da umre v Trbovljah letno okoli 300 ljudi, je bilo pokopanih do današnjega dne torej že okoli 15.000 ljudi. Dejanski pa je število še mnogo večje, ker so razsa« jale do I. 1900 razne kužne bolezni. t— Na deški in dekliški šoli v Hrastniku se je vpisalo v prvi razred 160 otrok. t— Tečaj o negi dojenčka je bil zaklju« čen, v soboto dne 17. t. m. ob številni ude« ležbi. Trajal je dva tedna, otvoritveno pre« davanje je imel tukajšnji zdravnik g. dr. Cizelj, vodila ga je sestra Koštomajeva, potujoča učiteljica Zavoda za socijalno* higijensko zaščito dece v Ljubljani, zaklju« čila pa gospa dr. Kolar, zdravnica zavoda. Žal, da v teh težkih časih, manjkajo na« šim ženam sredstva za nabavo najskrom* nejših, prepotrebnih predmetov za higije* no deteta in domače hiše sploh. Nadalje* vanje predavanja o higijeni žene, za kate« ro vlada veliko zanimanje, bo enkrat pri« hodnji teden. Čudno, da nekatere gospe babice odvračajo posetnice od predavanj. Zahvala »Jadranske Straže" Podpisani odbor, kot prireditelj «Petro« vega dne« na Rogaški Slatini se najiskre« neje zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako lepega uspeha. V prvi vrsti izrekam«- najlepšo hvalo zdra* viliškemu ravnatelju g. dr. Steru, ki nam je šel z vso ljubeznivostjo in požrtvovalnost« jo v vsakem oziru na roko ter nam stavil — razun svojega osobja — vse na razpola« go, karkoli smo potrebovale ter nam s tem poklonil največji prispevek. Dalje se srčno zahvaljujemo njegovi gospe sopro* gi in vsem ostalim članicam damskega ko* mite j a na Rogaški Slatini, ki so z veliko požrtvovalnostjo vodile priprave in nam vztrajno pomagale. Trenotno naj se blago* volijo zadovoljiti z našo zahvalo na tem mestu vsi cen j. darovalci dobitkov in pri. spevkov za tombolo. Vsem najlepša hva« la' Končno boui izrečena zahvala še čla« nora Glavp oa odbora gg. dr. Marnu. dr. Fettlcl: i in <~ i za njih pomoč. t Ženski mestni odbor ar;irneira -Ofc.f n Kra Cas Tamset. Ke, .legi o/o Smci vetra n brzina v m OiJla. nus 0—10 Vrsta padavmt J JBazOVznlli mm ro < ure opazovanja / 7 /39 4 22 6 (-4 \V 5 2 I i.'uDl]ana .1 8. 7590 24-8 78 \VSW 4 1 fdvorec ) 14 758-2 274 53 WSW 5 6 VJ 21. 758 4 21-4 65 NNE 2 9 i Manoo: . . . 8. 757 5 22-0 49 SE 3 0 ! Ugreb . . . 8. 7691 23-0 80 WSW 7 0 | Beograd . . . 8. 761"-> 220 79 S 7 0 Sarajevo . . . 8. 761-8 21-0 83 mirno 0 I Skoplje . . . 7. 7638 23-0 57 E 1.5 0 ! Dubrovnik . . 7 ooo-o oo-o 45 0 0 1 7 757-5 19-0 — WNW 13 10 dež 11.0 Potovanja po Sviti. Vsakovrstna pojasnila in znižane vozovnice pri flmtiiches Schureizer Veritehrs bureau. Wien l., Schwarzen-bergplatz 18. 172a Popisi VRHNIKA. Naš. Sokol je imel v nedeljo svoj časten dan. Nastop našega Sokola je pokazal, kaj zmore v še tako slabih razmerah vztrajnost in pridnost. Vsi nastopi so bili izvedeni s skrajno eksaktnostjo, da se je mnogobrojno občinstvo divilo. Ne vem, kdo je bolj hvale vreden: č:anice, člani, naraščaj ali obrtni naraščaj. Vem, da je bila splošna sodba, tudi razvajenih Ljubljančanov, da bi ta nastop delal čast tudi Ljubljani. Vsa čast in hvala vaditeljem za njih trud, a vsem sodelujočim za pozornost ln pridnost Temu primerno je bilo tudi dobro razpoloženje rrmogobrojnega občinstva ter velik gmoten in moralen uspeh Sokola. Le ena skrb je pri vsem tem navdušenju težila vse, ki poznamo položaj Sokola in to je skrb. da društvo vsled čudnih razmer najbrže še letos ne pride do svoje dvorane; kljub temu, da Je že polovico dograjenega. Kake uspehe bi mogel Sokol doseči šele v lastnih prostorih, je pokazal nedeljski nastop vsem, ki so tangirani pri zavlačevanju dograditve dvorane. Upamo, da odločujoči faktorji sebi v čast in narodu v korist storijo v zadnjem trenotku vse, da pride Sokol še letos pod lastno streho Spectator. ROGAŠKA SLATINA. Ker se nameravana svečanostna iluminacija zdravilišča na predvečer «Petirovega dne» vsled deževnega vremena ni mogla vršiti, priredi isto ravnateljstvo na predvečer godu Sv. Ane, zaščitnice zdravilišča, v soboto, dne 24. t m. Dne 25. t. m. pa je v zdraviliški dvorani običajni elitni »Anski ples«. Spori H. svetovne ženske igre v Gotefcorgu leta 1926. Damska lahka atletika in ženske roko« raetne igre imajo tudi svojo — olimpijado, pri kateri sodelujejo svetovni narodi s svo* jimi reprezentancami. Prva ženska olim* ,-ijada se je vršila 1. 1922 v Parizu, druga je letos dobila oficiielni naziv; izvedbo iste je mednarodna federacija ženskih spor tov poverila letos švedski lahkoatletski fe« deraciji, ki je iste razpisala na 27. do 29. avgusta v Goteborgu. Tretja ženska sve« tovna tekmovanja se bodo vršila glasom lanskega sklepa FSFI v Pragi leta 1930. Program IL svetovnih ženskih iger je sle« deči: 27. avgusta: skok v daljavo brez za* leta, met krogle 3.628 kg obojeročno (pred* tekmovanja), skok v daljavo z zaletom, predtekmovanja v metu kopja 800 g oboie« ročno; 28. avgusta: tek 100 vardov, tek 100 yardov z zaprekami, tek 1000 m, met diska 1 kg, finale v metu krogle, tekmova« nja v baskett*ballu. 29. avgusta: tek 60 m, tek 250 m, predtekmovanja v skoku v vi* šino z zaletom, štafeta 4 X 110 vardov, fi« nale v metu kopja, finale v skoku v visi* no z zaletom, tekmovanja v harem. Razpis moškega prvenstva Ljubljanskega Lahkoatietskega Podsaveza za leto 1926. Ljubljanski Lahkoatletski Podsavez raz* pisuje za soboto in nedeljo, dne 21. in 22. avgusta moško prvenstvo LLAP. Pričetek v soboto 21. avgusta ob 16.30. v nedeljo 22. avgusta ob 1j.30. Igrišče, ki je iz leša in ima 4 nedvignjene zavoje, kakor tudi nje« gova dolžina se objavi pravočasno. Pisme« ne prijave v dveh primerkih s priloženo prijavnino je poslati na naslov: Savo San« cin, tehn. ref. LLAP., Tavčarjeva 1/UI. naj pozneje do sobote 14. avgusta ob 12. Pri« javnina za osebo in to"ko 10 Din, za sta« fetna moštva 30 Din. Tekmovanja se vrši« jo po pravilih JLAS. Naknadne prijave se ne sprejemajo. Tekmovanje se vrši brez handicapa. Spored tekmovanja: sobota, dne 21. av« gusta ob 16.30: 1 Predteki 100 m, 2. skok v višino z zaletom, 3 semifinale 100 m, 4. met kladiva, 5. predteki 200 m, 6 hoja 3000 m, 7. met krogle, 8. semifinale 200 m, 9 troskok, 10. predteki 400 m, 11. tek 1500 m, 12. predteki 110 m z zaprekami; nede« Ija, dne 22. avgusta ob 16.30: 1. finale 100 m, 2. met diska. 3. skok v daljavo z zale« tom. 4. finale 200 m, 5. ^kok ob palici, 6. finale 400 m, 7 finale 110 m z zaprekami, R. tek 5000 m, 9. met kopja, 10. tek 800 m, 11. štafeta 4 X 100 m. Oni, ki branijo prvenstvo, ne plačajo ni« ~rijavnine. Tekmovati smejo samo verificirani atleti klubov, članov LLAP. Povprečni barometer v Ljubljani je ni žji kot včeraj za 4.0 mm. c haja ob 4 31 zahJia * t v?-4i una vzhaja ot> 14 52 aiiaja ob 0026 Dinajska vremenska napoved za sredo: V severnih Alpah zapadni vetrovi ter večinama nejasno, deloma dež. Temperatura bo padla. V južnih Alpah spremeljivo temperatura se ne bo amogoizpremenila. Ti sanka vremenska napoved za sredo: Razni šibki vetrovi, nebo spremenljivo, večinoma jasno, temperatura oa 22 do 30 stopinj, morje mirno, Službeno iz LNP. Danes v sredo 21. VII. 1926. v Narodni kavarni in ob 20. se« ja k. o.; ob 20 30 seja p. o. in ob 21. seja u. o. Na sejo k. o. se pozivata igr. Praun. seis in Bizjak (Primorje') Kolesarska dirk? ASK Primorje. Ko« lesarska sekcija ASK Primorje priredi v nedeljo 25. t. m. medklubsko kolesarsko dirko na 106 km dolgi progi Ljubljana« KranjsRadcvljica.Bled okrog jezera.Kranj. Start in cilj pri km 2. Start točno ob 13. Za to dirko so razpisana sledeča darila: za prvo mesto darilo in diploma, za drugo ir. tretje kolajna in diploma, za četrto, pe» to in šesto mesto kolajne. Priiave s prijav« nino 10 Din sprejema g. Fr. Bnimat. dpev« no od 18. do 19. ure v kavarni Zvezda. Za. ključek prijav v petek 23. t. m. Poslano Podpisana sem očitala odbornikom Me« ščanske korporacije v Kamniku nepošte* nost pri upravi korporacijskega premože* nja. To obdolžitev sedaj javno preklicu* jem ter se zahvaljujem gg. odbornikom, da so odstopili od zasebne obtožbe proti meni. Kamnik, dne 19. julija 1926. 1053 KRANJA GRČAR. Gospodarstvo Semenogojski tečaj za srezke ekonome v Beltincih Z namenom, da se srezki ekonomi praktično uvedejo v odbiranje posevov in rastlin zunaj na polju v svrho pridobivanja zboljša-nega semena, je priredilo veliko županstvo mariborske oblasti pod vodstvom oblastnega kmetskega referenta inženjerja Zidanška dne 16. junija t. 1. semenogojski tečaj na semenogojski postaji v Beltincih. Tečaja se je udeležilo 18 kmetijskih strokovnjakov, predvsem vsi srezki ekonomi mariborske oblasti, nadalje direktor Zmavc in nrof. Sadar s srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru in ravnatelj kmetijske šole v št. Jirrju, inž. Pet-kovšek. Tečaj je otvoril svetnik Zidan še k v prostrani dvorani žitnice v Beltincih ter je pozdravil vse udeležence, posebno pa ravnatelje kmetijskih šol, ki so pokazali s svoj« udeležbo, da hočejo to najnovejšo panogo kmetijske vede podpirati in razširjevatl. Nato je podal v kratkih besedah glavne smernice o uporabi letošnjih proračunskih kreditov za delovanje srezkih ekonomov, ki morajo vzlic temu, da so majhni, združeni z dobrimi nauki in navodili med našim ljui-stvom roditi obilo dobrega dela in veliko napredka na polju kmetijske prosvete. Po končanem govoru oblastnega referenta ee je začelo predavanje vodje semenogojske postaje inž. Mikuža, ki je v daljših izvajanjih in z demonstriranjem razkazoval, kako je treba odbirati in vzgajati dobre rastline iu poseve za seme. Od prvovrstnega semena ne zahtevamo samo, da je čisto, kaljivo, zdravo, ne prestare, da so rastline, ki iz njega vzniknejo, odporne proti boleznim in poie-ganju, temveč mora imeti še celo vrsto dednih nagnenj in ono neizrabljivo silo v sebi. ki zamore ta nagnenja spraviti do učinka m veljave. Dobro seme mora roditi poseve z izenačeno in krepko rastjo, ki dajejo tudi v nenormalnih letih povprečno veličino pridelkov normalnih let. Kakor je pri živini glavni način za vzrejo dobre plemenske živine odbira, tako se tudi rastlinogojstvo poslužuje te metode v svrho pridobivanja zboijšanega semena. Semenogojstvo razločuje več vrst od-bire. Vse pa zasleduje en in isti cilj, da ee mora iz ocene, iz presoje poseva na polju tn iz ocene semena v žitnici šele ugotoviti vzgojna vrednost odbranega semenskega materijala. Na semenogojskein. polju pristave Nem-ščak pri Beltincih so se po končanem predavanju prepričali udeleženci tečaja, do kak-šnje stopnje, do kakšnih gospodarskih vrednot se lahko vzgojijo naše domače kulturne rastline. Nad 600 parcel in parcelic je kazalo izletnikom razne vzgojne linije domače plenice in domačega ovsa, ki so se drugo od druge razlikovale v najrazličnejših varijaci-jah. Med temi domačimi linijami pa so bite vključene tuje vrste kulturnih rastlin, ki so že od daleč kazale svojo tujo provenijenco. Semenogojsko polje je v resnici nudilo pestro sliko, kjer teskmuje nad sto in sto ln-dividijev in na desetine tujih vrst za prvenstvo gospodarskih vrlin. Uspeh štiriletnega delovanja semenogojske postaje je na dlani. Med pregledovanjem poedinih posevov so bil-e vzgojene vrste, ki morajo dati najmanj za 30 % več pridelka, kakor nevzgojene vrste po sosednih njivah in poljih. Zapuščajoč semenogojsko polje naše domače edine postaje, so bili vsi edini v tem, da smo dosedaj še veliko premalo delali na tem polju, na polju vzgajanja semen, kajti gotovo in nesporno je, da dobro semensko blago s konstantno dednimi lastnostmi ustvarja predvsem dobre poseve in obilne žetve. Medpotoma so si udeleženci na velepose-stvu v Beltincih še ogledali moderno vzreje-vališče jorkšir. svinj in plemenilno po6tajo originalnih žrebcev belgijske pasme. Po teh ogledih je uprava veleposestva povabila udeležence tečaja na malo zakusko, ob kateri priliki je izrekel oblastni kmetijski referent inž. Zidanšek vodji semenogojne postaje inž. Mikužu odkrito priznanje in iskreno zahvalo za njegovo plodor.osno delovanje na polju semenogojstva ter obenem pozival vse ude-žence, naj se ravnajo pri pridobivanju semena po navodilih, ki so jih slišali, da se zanese inicijativa te vede v vse kmetijske sloje mariborske oblasti. Ta tečaj bo gotovo rodil mnogo trajnega uspeha. Zahvala gre tudi poljedelskemu ministrstvu, ki je omogočilo tečaj. Tržna poročila NoTosadska blagovna borza (20. t. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 31750, baška, nova za avgust, 4 vagone 272.50, za oktober, 10 vagonov 272, banatska 77 kg, 2 % par. Rečkerek, 2 vagona 305; t u r š č i c a: Baška, 7 vagonov 200, baška fco Bos. Brod, 19 vag. 215; otrobi: baški, v jutastih vrečah fco Novi Sad, 1 vagon 140. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (19. t. m.). Notirale so vštevši blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 47.50 —48. madžarska potiska 49.50—51; rž: 27.50—30; tur 5 č i i a: 2650—27.50; oves: domači 31.50 do 32, romunski 29.50—30.50; seno 17.75 do 19.25. Dunajski živinski sejem (19. julija). Dogon 697 komadov domače živine, 928 madžarske, 183 češkoslovaške, 283 jugoslovenske in 1007 romunske, sirupa j 3098 repov. Navzlic večjemu dogonu je bil promet slab. Najboljša vrsta je ostala v ceni nespremenjena, srednja in slabša vrsta volov in krave pa 60 se pocenile za 5 grošev za kg. Biki so nazadovali za 10 trrošev. — Notirali so za kilogram žive teže v šilingih: voli I. 1.40—1.60, najboljši 1.65-1.80, II. 1.10—1.35, III. 1—1.10, biki 1—1.40. krave 0.85—1.35. — Posledice povodnji na naše kreditno tržišče. Dr. Nedeljkovič objavlja v o enem jetu povprečno težo 80 kg. Pravilno pa je: 180 kilogTampT. Ker je za interesente ta Številka važna, jo s tem popravljamo. = Vprašriije dobave premoga. Pred par dnevi so posetili prometnega ministra dr. Vaso Jovanoviča zastopniki premogovriteov Jugoslavije. Zahtevali so. naj minister ukine naredbo, po kateri krijejo železnice svoj premog potom licitacije in naj se premog dobavlja "zopet potom navadnih pogodb. Minister išče sedaj primerno pot, da bi zadovoljil premogovnike, na drugi strani pa ščitil interese države. = Pripravljenost Švice za dajanje kreditov. Zadnje čase se v Švici zopet opaža obilica denarja. Zato in pa zla*,; z ozirom na potrebo, da švicarska industrija odpre nove kredite, so začeli celo uradni V"c>gi priporočati bankam in drugim denarnim zavodom, naj dovoljujejo posojila inozemstvu In mu otvarjajo kredite. Nekatere države In posebno banke streme sedaj za tem. da izkoristijo 1o priliko. Morda bi kazalo, da se .tudi naši denarni zavodi pobrigajo za to stvar in dobe večje kredite po ugodni obrestni meri. To bi gotovo vplivalo tudi na znižanje obresrn« mere za kredile pri nas v Jugoslaviji, kjer ie kredit vsekakor mnogo previsok. = Stanje madžarske Narodne banke. Po jtoslednjem poročilu madžarske Narodne banke se je obtok novčanic od konca prejšnjega meseca zmanjšal za 13.3 milijona pengov. V istem razdobju se je povečala kovinska podloga za 2.4 milijona. Bankovci so po statutih w York 516.50. London 25.125. Pariz 10.825. Milan 17.025, Prana 15.29. Budimpešta 0.00722750 Bukarešta 2.375, Sofiia 3.72, Dunaj 73.0125. TRST. Devize: Beograd 53.50—54.25, Dunaj 425—435, Praga 89.25—90.25, Pariz 62 do 64, London 147.25—148.25, New York 30.25 do 30.50. Curih 585—595, Budimpešta 0.0410 do 0.0425. Bukarešta 13.50—15; valute: dinarii 53—54, dolarji 30—30.30. 20 zlatih frankov 114-118. zlata lira 478.45. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4450 do 12.4850. Berlin 167.95—168.45. Budimpešta 98.70—99. Bukarešta 3.2275—3.2475, Milan 22.91—23.05. New York 705.55—708.05. Paril 14.43—14.53. Praga 20.89 -20.97. Sofija 5.0825—5.1225. Varšava 77.05—7755, Curih 136.53—137.03: valute: dinarji 12.42 do 12.48, dolarji 703- 707. Deviza Beograd na ostalih borsah: v Pragi 59.65, v Berlinu 7.412, v Londonu 2?8. i nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrinnn man mrmt cmnucDD K novi francoski vladi Min. predsednik Herriot, čigar prvo ministrstvo je trajalo od 14. junija 1924. do 20. aprila 1925. Vojni minister Painleve Trgovinski minister Loucheur Obletnica bitke pri Visu Včeraj je potekla 60 letnica ene izmed redkih avstrijskih zmag pri Visu, kjer je admiral Tegetthoff dne iO. julija 1866. potolkel italijansko brodovje pod poveljstvom admirala Persana. Tegetthoff je bil slovenskega pokolje-nja, iz Maribora, kjer se je rodil 1. 1827. Vojno in pomorsko akademijo je dovršil v Benetkah I. 1847. Radi svoje energije in izredne vojaške odločnosti je užival neomejeno zaupanje nadvojvode Maksimilijana, Franc Jožefovega brata, in je naglo lezel kvišku k visokim vojaškim častem. Po velikem uspehu v pomorski bitki pri Helgolandu (9. maja 1864.) je stopil na čelo a. o. vojne mornarice ter jo docela reorganiziral po modernejšem sistemu in po potrebah pomorske strategije. Strog v službi toda dosledno korekten si je hitro pridobil zaupanje vsega moštva. Na osobit način je znal ceniti vrline dalmatinskih in primorskih mornarjev, zanašajoč se na njihovo hrabrost in na prirojeni patriotski čut za obrambo rodne obale. Dasiravno v brodovju mnogo slabej-šl od Italijanov, je Tegetthoff 19. julija 1866. opoldne odplul iz Fazane s 7 oklopnicami in pomožnimi lesenimi ladjami sovražniku nasproti, ki je priplul z Jakina z 28 ladjami in s potapljačem, v katerega je italijanski admiral stavljal velike nade. Italijan je obstreljeval utrdbe na otoku Visu, odkoder je hotel prodreti v Dalmacijo, ko mu naenkrat pridrvi v bok Tegetthoffovo brodovje z usodnim znamenjem na admiralski ladji: je izšel članek znanega pacifista, profesorja Fr. W. Foerster-ja. Njegova izvajanja so sposobna, da vzbu-de splošno pozornost po vsem svetu, in prav tako smemo pričakovati, da bodo panger-manski agitatorji v kratkem zaradi te objave ponovili svoje napade proti Foersterju in ga aolžili izdajstva domovine. Foerster je s svojimi senzacijonalnimi odkritji brez dvoma izkazal veliko uslugo človeštvu. Pokazal je s prstom na tajno toda uspešno oboroževanje Nemčije, oboroževanje takšne vrste in dale-kosežnosti, da si tega niti misliti nismo mogli. Pristavljamo, da je Foerster na glasu kot resen znanstvenik in publicist mednarodno priznane veljave, univerzitetni profesor, ugleden pacifist (avtoriteta tudi kot filozof). Iz senzacionalnega Foersterjevega članka posnemamo ta-le odstavek: Pogodba med tvrdko Fokker in vojnim ministrstvom veže tvrdko Fokker, da dobavi, če treba, 20 do 80 letal dnevno. Seveda naj-brže ne za zabavo gostov v šleskih kopališčih. Profesor Wasch, nastavljenec velikih anilinskih tvornic, je iznašel plin, čigar učinek je tako strašen, da skoraj popolnoma na-domestuje celokupno nemško izgubo topov in drugih strojev za metanje eksplozivnih snovi! Po mnenju nemških kemikov zadostuje, da pride polovica današnjih študentov kemije z dveh nemških univerz, da bi zadostovali za produkcijo dovoljnih količin smrtonosnega plina, tako da bi celo sabotaža pacifistov, ki ne bi hoteli na vojno in v vojsko, ne mogla odstraniti proizvajanja tega morilnega plina, naperjenega zoper celokupno človeštvo. Z vsemi temi perspektivami pa že dolgo časa računa tudi sam nemški veliki generalni štab! Zato se s takšno pozornostjo peča z ustvarjanjem nemškega zračnega brodovja in pripravo vseh možnosti v bodoči vojni v zraku. Z vprašanji nemškega letalskega vojnega brodovja se je n. pr. zadnje binkošti pečala izbrana komisija dvajse-torice. V tej komisiji je bilo deset častnikov Reichsvvehr, en častnik Schupo, po en zastopnik dveh ministrstev in dva zastopnika . Mislite li, da 90 se menili, kako bi se bolje uredil letalski promet za potnike med Berlinom in Parizom? Obrambna društva imajo dovolj vsakovrstnega orožja, da se pa ta zaenkrat nezadostni materijal popolni, je poskrbljeno, kajti večje tvornice, n. pr. \Vandererwerke, se lahko tekom 24 ur izpremene v velike vojne tvornice! Pred nekaj tedni je vojno ministrstvo oddalo obširna naročila za dobavo naglih avtomobilov za transport čet. Za transport razstrelivnih snovi pa so 6e naročili avtomobili nove vrste, z lahkimi vzmeti in poseb- nim načinoan, kako se municija vanje naloži. Tvrdka Elitewagen AG je dobavila v kratkem času že 40 takšnih vozil. Še važnejša je pa vest, ki se je izvedela pred nedavnim v Berlinu v Sozialmssenschaftlicher Klub, kateremu so bili obenem predloženi dokazi za to novo vest. Eksistira namreč nemško-lit-vinska pogodba, po kateri se je Litva obvezala, da postavi veliko veletvornico za orožje in vojnoindustrijske produkte, ter da zagotovi, da bodo produkti te tvornice šli v prid Nemčiji, če pride do vojne, in bi Nemčija takšno tvornioo potrebovala. Ce pride do vojne, bo Nemčija podprla zahtevo Litvi n-cev, da jim mora Poljska odstopiti Vilno, iz-točnoprusko vojaštvo pa sme zasesti to tvor-nico, ki bo stala nekje ob Njemenu v iztočni Litvi. Ta pogodba seveda ni sklenjena med vladama obeh držav, marveč med iztočno-polabskim (pruskim) in lit vinskim vojaškim plemstvom. General Seeckt in njegovi pajdaši dobro vedo, kako zelo so njihove priprave v skladu z novimi načeli bodočega vojevanja. Sosedne države nosijo še breme starokopitne-ga vojevanja in vzdržujejo starokopitne vojske, katere jih stanejo mnogo denarja, vojaško so celo precej zadaj za ljudstvom, katero, kakor nemško, ni razoroženo, marveč le drugače oboroženo. Nemčija poseduje danes elitne čete, najodličneje izvežbane, s temi četami se ne morejo meriti po tehničnem znanju dandanes nobene druge. Ta elita lahko vsak čas vzame ves nemški narod v svoje roke in pod svoje poveljstvo, s pomočjo civilnih oblastev, in vojni materijal je elastično spravljen v sklad z novimi vojnimi metodami. Vojna bodočnosti bo vojna, katero bo vodila elita tehnično visoko izobraženih uničevalcev človeštva, in ta vojna ne bo naperjena le zoper sovražne armade, marveč zoper celo civilno prebivalstvo, žene in deco, zoper vse narode ali ves narod in zoper njegovo lastnino, predvsem zoper tehnična podjetja in mesta. Operacijsko ozemlje ni več vojaško, marveč gospodarsko. Pri takšnem načinu vojevanja je seveda odločilnega pomena, da tehnična elitna četa sodeluje z umstveno pripravljeno in civilno sijajno organizirano plastjo naroda. Foerster nadaljuje, da je najnovejša nota zaveznikov o nemškem oboroževanju vrgla posebno luč na nemško oboroževanje, češ. v zadnji dobi se zopet milijoni mladih Nemcev vežbajo v orožju. Oficijelni nemški prevod je besedo nadomestil z besedo , Marije Stuart itd. Obratno pa so mlade igralke, katerih starost in zunanjost govori za mladostne uloge, morale biti njene starejše partnerice. Pri taki zgrešeni znsedbi ženskih ulog je mlajšim igralkam razvojna možnost sploh odvzeta. Povdarjamo še enkrat, da spoštujemo v ge. Bukšekovi odlično slovensko umetnico, želimo pa, da bi v bodoče nastopala le v ulogah, ki ji zagotavljajo popoln uspeh. S tem bo koristila svo-:im doslej često zapostavljenim tovarišlcam, še bolj pa sebi. ker si bo s tem spet pridobila naklonjenost velikega dela publike, ki je bil v preteklih sezonah iz navedenih vzrokov z njo večkrat upravičeno nezadovoljen. Pri mlajših igralkah sm otudi opažali, da se Gekatere niso zaposlile, druge pa spet_v ulogah, ki zanje niso bile primerne. Gdč. Kraljeva ie zelo uporabna sentimentalka, nI pa dobra v salonski veseloigri. Tu bi bila bolj na mestu gdč. Kovačičeva. Tri tej igralki, kateri ne gre odrekati oderskega talenta, smo ugotovili, da v drami letos izvzeanši v cPe-gici» sploh ni nastopila, pač pa so jo uporabljali v opereti, kjer je radi svojega temperamenta če9to prekoračila meje estetskega ckusa. Take stvari bi odpadle, če bi vodja irame pojmoval svojo nalogo, predvsem kot ■vzgojitelj naraščaja. Med moškimi člani je brez dvoma najjačja igralska osebnost gosp. Bratma. Njegove zmožnosti seveda niso tako vsestranske, da bi zamogel z uspehom ustvariti vse one tipe, na katerih se je v preteklih sezonah poskušal. On je odličen interpret slovenskih kmet-skih tipov, malega meščana, sličnih figur v Molierejevih komedijah, nemogoč pa 1 po svojih kretnjah i po govorici na salonskih ;'3rketih. Povprečne uspehe doseza v klavni tragediji, če ne igra junaka. Tako štejemo med njegove najbolj uspele kreacije Balantača v »Vdovi Rošlinki«, moža v igri Satan v ženski, in v Molierjevih komedi-h »Skjpuh« in »Namišljeni bolnik«, obe ■ islovni vlogi. Docela nezadosten je bil v alonski veseloigri »Razporoka« (»Cyprien-•j«), jedva zadovoljiv kot Hamlet in zelo ab kot grof v »Zakletem gradu« (da navedemo samo nekaj primerov). Dokler se torej g. Bratina udejstvuie v vlogah malega - srednjega človeka, ga cenimo kot na-šega naiboljšega igralca. V bodoče naj se giblje v okviru, v katerega ga je vtesnila narava. Kot ravnatelju drame g. Bratini ne moremo odrekati ambicije in ljubezni do stvari, toda pod njegovim vodstvom ne moremo beležiti uspehov, ki bi bili dosegljivi tudi z dosedanjim ansamblom. Mnogo krivde leži v tem, da je upošteval preveč svoje osebne umetniške ambicije in stremljenja brez ozira na publiko, soigralce in gledališko blagajno. »Poslanstvo« in »literarno meceastvo« je lepa stvar, toda najmodernejše drame in pa krstne predstave zadovoljujejo samo literarne gurmane, ne najdejo pa odziva pri veliki večini publike, to tem. bolj, ker je postopal pri izbiri posameznih del popolnoma po svojem okusu, ki pogosto ni bil najboljši. Tudi ni bilo pravilno, da je imel vsak režiser takorekoč svojo trupo, kar ie imelo za posledico, da so nekatere vloge bile zasedene po nezadostnih silah, dasi so bile primernejše na razpolago. Začetnikom je ravnatelj drame posvečal premalo paž-nje, tako da se niso mogli prav uveljaviti in radi tega niso mogli pokazati zaželjenega napredka. Prav tako je posvečal premalo pažnje lepi oderski slovenščini. Jezik, ki smo ga slišali iz ust igralcev, je bil pogosto naravnost škandalozen. O pravilni rabi narečja pa sploh ni bilo govora. Za bodočo sezono želimo, da pritegne uprava kakega strokovnjaka, ki bo napravil tudi v tem oziru red. Kot režiser je posvečal g. Bratina premalo pažnje notranji režiji. Pač pa je posvetil vse svoje sile inscenaciji. Na tem področju je vsekakor mojster in ie bila velika napaka vodstva gledališča, da ni izrabilo te vrline g. Bratine tudi v operi in opereti, kjer smo videli včasih nemogoče inscenacije. Dosedanji razvoj naše dTame je pokazal, da ravnateljstvo, katero vodi poklicni igralec z neomenjeno kompetenco, ni srečna ustanova, zato bi bilo umestnej-še. uvesti režiserski kolegij pod upravniko-vim vodstvom, ker bi se s tem omogočilo in zajamčilo vzajemno delovanje in ekonomična uporaba ansambla. Tudi bi izbira repertoarja na ta način ne bila prepuščena okusu in ambicijam enega samega aktivnega igralca, nego bi prišlo do veljave tudi mnenje drugih merodajnih činiteljev. Kar se tiče ostalega ansambla, smo odločnega naziranja, da je treba slabe in neuporabne igralce nadomestiti z boljšimi. Odklanjati moramo naziranje, da je naše gledališče nekako socijalno zavetišče umetniških invalidov. Temeljito je pogrešeno mnenje nekaterih igralcev, ki mislijo, da so inta-bulirani na našo Talijo in da jih bodo priklenile na naš oder razne intervencije pri političnih strankah, ker jim manjka umetniške usposobljenosti. Ce pa se je komu na ta način posrečilo ostati pri našem gledališču, bo ta vsiljivost našla tudi primernega odziva v publiki. Slišali smo, da se pogaia uprava z g. Pre-garcem in Rakušo iz Splita. Oba bi pozdravili, ker sta znana kot dobra igralca. Reorganiziran, novi ansambl si bo z resnim delom spet pridobil občinstvo, čigar simpatije do drame so se v zadnjih sezonah znatno ohladile. Tako bo drama res lahko vršila svojo kulturno misijo na severni meji. Letošnja glasbena sezona je bila kljub neumornemu prizadevanju g. Herzoga in ostalih opernih članov kvalitativno dokaj skromna. Glavni vzrok tiči v tem, da so morale biti po odhodu Mitrovičevih radi pomanjkanja gmotnih sredstev angažirane na hitro roko šibkejše moči. Razočaranje, kakršno smo doživeli pri lanski otvoritveni operni predstavi »Gorenjski slavček«, za bodočo sezono odklanjamo. Naše načelno stališče je sledeče: ako je v okviru danih sredstev dostojna opera možna, jo pozdravljamo, sicer smo pa naziranja, da se rajši opera opusti in dvigne drama. Edina svetla točka v letošnjem opernem ansamblu je bil tenorist g. Burja, ki ie v vseh vlogah kazal neprestan pevski in igralski napredek. Vendar en sam pevec ne more zabrisati celotnega slabega vtisa. Zopetni angažma g. Mitroviče nudi sicer precej garancije, da se nivo opernih predstav dvigne, vendar s slabim ansamblom tudi on ne bode mogel delati čudežev. Kakor čujemo, je g. Burja že podpisal kontrakt za bodočo sezono. Treba mu ie torej najti enakovrednih partnerjev v sopranskih, baritonskih in basovskih vlogah. Opereto pa smatramo kot potrebno zlo, ki ima velik krog hvaležne publike in blagodejen vpliv na gledališko blagajno. Želeli bi te, da se opuste pretiravanja, ki odgovarjajo bolj nemški men-taliteti. Proti zakonom estetike se tudi opereta ne sme pregrešiti. Najtežje stališče ima pri našem gledališču brez dvoma upravnik. Negova neoporečna zasluga je, da se mu je posrečilo nam ohraniti gledališče kljub naravnost obupnim gmotnim prilikam. Razumljivo je, da so ga ti neprestani napori in večna negotovost glede eksistenčne možnosti gledališča, pogosto tako izčrpali, da ni našel vedno dovolj energije, ki bi napravila s trdo roko in brezobzirno strogostjo red v ansamblu. Le tako se je lahko zgodilo, da so si posamezni člani lastili vedno več kompetence ter ie prišlo — kakor se je splošno govorilo — do nečednih intrig, ki so rušile vzajemnost in disciplino v članstvu. Za vse igralce veljaj nadalje isti gledališki red in izjeme niso umestne. Pri našem gledališču je štedenje neizogibna potrebna, vendar je včasih škodljivo Namesto treh slabili igralcev je bolje angažirati enega boljšega, čeprav dražjega. Mul-tum, non multa! Koncem letošnje sezone smo tudi pričakovali, da nam bo predstavila uprava igralce, ki bi jih hotela angažirati v prihodnji sezoni Tako bi publika izrekla svoje mnenje in bi s tem olajšala upravnikov t odgovornost pri sklepanju novih angažmanov. Na žalost se to ni zgodilo, zato pa veljaj v bodoče načelo, da se ne angažuje noben igralec brez predhodnega poskusnega nastopa. Kljub vsem navedenim nedostatkom pa moramo ugotoviti pri sedanjem upravniku toliko volje, požrtvovalnosti, vztrajnosti in ljubezni do gledališča, da že zato ne želimo spremembe na tem mestu, kakršno so poskušali izposlovatl iz-vestni elementi z zahrbtnimi Intervencijami pri raznih političnih faktorjih. Čeprav se pri nas politizira danes že v gasilskih društvih — vrata Talije naj bodo zaprta tej kugi! Gornja često trpka izvajanja nam je narekovala Ijnbezen do gledališča. S tem, da smo pokazali jasno sliko resničnega stanja, smo pokazali pota, ki vodijo k izboljšanju. Do danes ie marsikdo zatisnil eno oko, upoštevajoč težke razmere. Toda sedaj je že skrajni čas, pogledati resnici v oči, zakaj sicer veljajo za nas Stritarjeve besede, napisane pred 70 leti: »Pa kaj nam pomaga, če se slepimo! To več škodi kakor koristi. Ce bomo ravnali tako, vlegli se bomo zvečer moško aa namišljeni lovor, ko pa posije dan, zbudili se bomo na bobovi slami!« Sokol Ob 201etnici sokolskega društva v Škof ji Loki Letos je poteklo 20 let, odkar je razvil škofjeloški Sokol svoja krila. Večkratni sokolski pohodi iz Kranja in Ljubljane so oživeli takratno mladino, da je začela misliti na ustanovitev Sokola v Škofji Loki. Bilo je pa le malo meščanov, lahko bi rekel skoraj nič, ki so se aktivno oprijeli dela. Dijaki in priseljenci so vseli stvar v roke in sreča Jim je bila mila. Nabrali so okoli 60 članov, ki so imeli dne 2. svečana 1906 ustanovni občni zbor v prostorih Narodne čitalnice. Polagoma, toda tem sigurneje je za5el širiti škofjeloški Sokol svoja krila. Mnogi usta-novniki in pa petični meščani so omogočili, da je odbor še isto leto popravil staro delavnico, katero je dal na razpolago nepozabni br. Karlin, ter v njej priredil za tiste čase še dovolj udobno telovadnico. Med tem časom so vežbali člani v redovnih in prostih vajah pod Joškovčevim kozlom. Še danes vidim br. Drenika, kako je vežbal člane . 20288 Perica nroti stalni mesečni plači e išče 7a parno pralnico. Informacije se dobe do 24. t. m. na Miklošičevi cesti soba 233, od 13. do IS: ure, kjer je tudi vložiti piim«n« prošnje z zahtevkom plače. 20362 Trgovski učenec. iče mesta za nadaljno učenje radi konkursa trgovine. CenJ. ponudbe jo poslati na J. rness, Ifuta. 20327 Postrežnico pridno In petateno, sprejmem u 5 ur dnevno na Škofovem. Naslov pove oglasni cdi. Jntra 20370 Jugo agencija Beograd, Skopljanska ulica 8 iač« žensko in moško esobje s pravilnimi dokumenti za vse VT6te dela in službe. 20368 Krojač Franc Boh, Log 30 pri Brezovici, se priporoča cenjenemu občinstvu. 12vrtu je m obleke po 150—175 Din. 20834 Pekarijo na prometnem kraju v Be-lokrajini odstopim s celim inventarjem in stanovanjem pod ugodnimi pogoji. Primerno za samca ali ože-n jene a brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Pekari-ja»/338. (dobe) Čevljarski prikrojevalec dobi službo. Paiive se Prešernovi ul It. 3 na dvorišču. Naetop taioj. Trgovska sotrudnica se pod 25 let stara, izvrst-na prodajalka v manufak-tuini in špecerijski stroki, ki je sposobna tudi samostojnega vodstva, se sprejme takoj. — Ponudbe na Franc Oset, junior, Vransko pri Celju. 202« Kuharico pridno, pošteno in dostojno sc sprejme na gostilno v večjem trgu na Gorenjskem. Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek Jutri pod Gorenj, sko SO. 20S80 Učenca H boljše hiše v trgovino mešanim blagom in deželnimi pridelki sprejmem. Stanovanje bo imel v hiši Ponudbe je poslati na tvrd-ko Josip Skerl. Sevnica ob Sari. 20328 Donašalke za pijano išče za takoj_ re f-tavrocija Hotel Ljubljana Štrukelj. 20376 Učenca eprejmem takoj v trgovino e mešanim blagom. Hr na in stanovanje v hiši. Anton Goetz, Straža. Rogatec. 20329 Dobro stalno službo dobi v pisarni večjega podjetja, kder položi 50— .00 000 Din v gotovini ali menico z dobrim poroštvom. Ponudbe e navedbo dosedanjega službovanja na oglas. oddeL Jutra pod »Dobra s!r.žba». 20380 Dalmatinska tvrdka išče sposobnega m Ijivega potnika rs prodajo vina na veliko. Ponudbe s spričevali je poslati pod značko «Vino P-275» na Interreklam d. d. Zagreb, Strossmayerov3 6. 20261 Izurjena šivilja ;~re šivat na dom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod «šivilja/14S», 20345 Kot gospodinja želi vstopiti dobra kuhari-krepka in čedna 40 leta vdova, obenem s svojo 15 letno hčerko ali brez nje, pri boljši rodbini v mestu sli na deželi dne 15. avg. ali pozneje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek "«Jutra» pod. »Skromna in razumna*. i^&Bi) Zastopnik provizijski, dobro ' uveden, išče še zastopstev večjih tvrdk ' za Štajersko. Dopisi "ua upravo Jutra, Harl-bor pod .Mariborski rajoni-. 20372 Kotlarski pomočnik zmožen tudi strojnih Jn vajen kur jaških deL išče službe. Poizve se: ulica na grad št. 5, Jovan. 20S32 Salama Ia, novo blago, popolnoma zrela, tako tudi mast in slanina se razpošilja 50 pošti in železnici. C.enovnik na zahtevo brezplačno. Mi-livoj Putnik, tvornica salame in suhomesne robe Bela Cerkva (Banat). 20142 Stružnica za les (Diktenhobel),. • citkularria žaga na vozu z motorjem 3 HP, ležeč 1 cilinder ben-zinmotor 8 HP in 4 cilind. avtomotbr 50 HP se po ngodni ceni proda ev.. tudi na obroke. Naslov v ogL oddel Jutra. 20361 Trgovino z mešanim blagom v Sloveniji iščem v najem. Dopisi naj še pošljejo na oglasni oddelek Jutra pod «Trgovina/83>. 20283 Lokal iščem v mestu na prometnem kraju. Ponudbe poa »za trgovino* ni oglasni oddelek Jutra. Kemik išče za popoldneve zaposlitve ter daje nasvete v kemičnih zadevali. Ponudbe pod »Praktik, na »Posredovalec., Ljubljana. Sv. Petra cesta 18. 20357 Kovač dobro izurjen, z daljšo prakso, ki razume tudi ključavničarska dela, išče takoj služb« Naalov v oglasnem oddelku Jutra. Cebeljnak s S polnimi iu enim praznim panjem prodam. Več se poizve v Grosupljem, kolodvorska restavracija. . .20300 Radi opustitve 69 po izredno nizki ceni proda sledeče: špecerijska oprava in blago, prazne vreče, nove sode za masi, stroja znamke »Wotf-Ha-aga>, »Spricmašina* in stroj za rezanje mesa, nov bakren kot(>l in malo rabljen trek. z enim konjem. Naslov: StefanoviS, Celov«. ška cesta 49. 20377 Jobroiaoča trgovina feešanim blagom-se proda takoj v garnizijskem tasštu na Hrvatskem; Ponudbe na upravo Jutra Maribor pod E. 16. 20373 Belo obleko skoraj novo, prodam po zelo nizki ceni. Naslov pove oglst-ni oddelek Ju- (iščejo) Auto mehanik Miad zaposlen ključavničar teli prakticirati v avto mehaniki in vožnji c avtomobilom. Nastop takoj z najugodnejšimi pogoji. Naslov v upravi »Jutra«. 20315 Krojna šola Ljubljana, Stari trg 19, otvori i. avgusta specialen damski tečaj krojenja u gospodične učiteljice iz cele Slovenije z znižanim honorarjem. Vsaka gospodična učiteljica se ime med počitnicami priliko naučiti popolnoma samostojno izdelati si vsak plaič. jopic«, obleke itd. Za krojaZe, šivilje, neši-vilje posebni tečaj in zadnji v tej sezoni. 20355 Dekle iz dežele Išče mesta gospodinje pri samostojnem gospodu. Vajena je vsega dela, tudi otrok Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra gospodinja/350* 20350 Žagovodja 15 letno prakso, vešč manipolacje hrastova ga, bukovega in jalovega lesa ter špecljalno veS5 izdelave parjene ln neparjene bukovine. nadalj« vajen montiranja vseh strojev pri iagi, popravljanja lesenih jarmov za cirkularke, postavljanja tirov Ltd., life govoru, oddelku Jutra 20374 Kuharica h sprejme na deželi za M stilno. Služba stalna. Ponudbe pod »Pohorje, r.j oglasni oddelek Jetra. 80337 Za šoferskega praktikanta '.el! vstopiti izucen ključavničarski pomočnik, ki ima veselje do avto voženj. Ponudbe sa oglasni odd. Jutra pod «avtoB5». 20325 Pisalni stroji se ceno prodajajo Najboljše znamke. Kupujem^-menjavam Popravila vseh znamk hitro, poceni in — eksaktno. Specialni mehanik Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra cesta 4. 183 Tovorni avto brri, za 1 tono, na pnevmatiko, s« proda za 21.000 Din, tudi na obroke. ali se zamenja za razno M«?o. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 30360 Plinski štedilnik S plinska nv«l"tw, skoraj nova, poceni B» prodaj. Vprašati delku Jutra. od-20379 Motorno kolo Douglae. S'4~II HP. Model EW 1928. skoro nerabljeno. v najboljšem stanju, se ugodno proda. Naslov v ogl. oddelku Jutra. Oljnate osi dobro . ohranjene za tovorni avto, F. K. Tržič 154 in plor prodam. 20341 Raket Een«haw 12^6, frešo in žakelj, . prodam za 900 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 20324 Sobna oprava različna, kakor sastori, garniture, postelje, ozdare, skrinje itd., naprodaj. Ogleda se od >.—12. in 3 ure. Gosposvetska cesta It. 5./n. cadstr. Hro-vatin. 20356 Deteljo letos sejaao, e evs leno, pri Talkarjevsm borita prodali. Več se poizve: Zelena jama It. 110 20323 Gobe lepe, suhe jurčke, plačam do meseca decembra po najvflji dnevni eaai Trgovci in nakupovale! se prosijo poslati ponudbe navedbo množine na Adall Fiseher, Hotel Slon, Ljubljana. 20161 «Odol» steklenice prasne, kupuj« drogerija Kane, Židovska uL 1S7 Štedilnik manjši, emajlirani. ali U litega železa v popolnoma dobrem stanju z rezer.voi-rom za vodo, kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. ...... 20306 w Hišo z vrtom vzamem v najem ali kupim blizu Maribora. Plačam takoj. Ponudbe z navedbo najnižje cene na naslov Schneider, Devina, Slov. Bistrica. 20143 Stanovanje 2 sob ln kuhinje iščem. Je lahko oddaljeno do pol ure od Ljubljane. Plačam Din 600 mesečno. Ponudbe pod »September/18» na oglasni odd. Jutra. 20318 Parcelo Spodnji Šiški pred novo cerkvijo prodajn. Pojasnila: Speti?, ulica na grad št. 5. 20333 Prazna soba event. souporaba kuhinje v bližini Kolodvor — Tabor, se išče. Poudbe pod »Mlada zakonca« na upr. »Jutra*. 20035 Dva dijaka srednješolca, sprejme na hrano ini stanovanje boljša uadniška obiteij. Ponudbe pod »Sedina mesta 1875» na upavo »Jutra«. 20195 Stanovanje Zaščiteno (soba, kabinet, predsoba, kuhinja s priti-klinamf} zamenjam za več-je- Poiiudbe na upravo — »Jutra« pod »Takoj 70». 20169 Stanovanje 8 sob- solnčno, v Ptuju, se zamenja z jedeakim stanovanjem v Ljubljani Ponudbe pod Zamena/86» na oglasni odd. Jutra. 202S7 Sobo meblovano, separirano, lepo, z električno razsvetljavo, blizu kolodvora, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20322 Kot sostanovalka z vso oskrbo se sprejme mirna gospodična. ki je ves dan" odsotr.a in ki ima lastno posteljno _ parijo. Ponudbe pod «soliana/54» na oglasni' oddelek Jutra. 20354 Katera gospodična iz Ljubljane ali okolice, neodvisna od ožjih sorod-nic, neomadeževane preteklosti, srednje postave, bi hotela poročiti solidnega gospoda srednjih let. Ne-anonimna pisma na oglasni oddelek Jutra pod »Zvest«. 20376 Sobo j l; električno razsfpt- lepa, ljavo, '»a eno oddv Naslov oddelku Jutra. osebo, "as 20371 Sv. Petra cesta 18 novem lokalu — proda HISO, tristauovanjsko, — Ročna dolina, vrt, Din 130.000. VILO pri tobačni tovarni, 3 stanovanja, 5-sohno prosto, vrt, Din 250.000. GOSTILNA, hiša, 4 sobe vrt, 2 orala njiv, pri Celju. Gospodarsko poslopje, sadonosnik Pri farni cerkvi. Z inventarjem Din 80.000. POSESTVO 30 oralov, Dolenjsko. Nova hiša, njive, travniki, gpzdovi, Din 200.000. POSESTVO 3 oral«, Štajersko. lepa hiša, vrt, Din 50.000. Kupci plačajo samo l/0 Kupi se: HISO v Medvodah ali V; ž m ar jih za poletni oddin, kupi ljubljanski trgovec. Stanovanje obstoječe iz S sob, kuhi-jen in pritikjin na periferiji mesta se zamenja z enakim ali večjim v mestu proti odškodnini. Naslov pove oglasni oddelek Jutra- 20285 Soliden gospod se sprejme na hrano ia stanovanje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20364 sobi eno spalno, pisarno. iščem za Cenj. ponudbe pod na oglasni oddelek orugo takoj. «L P.» Jutra. Družabnik se išče za novo ustanovljeno trgovsko podjetje, po niožrosti trgovsko naobra-žen. z osebnim sodelovanjem ali brez njejra, za investicije 200.000 Din. Pismene ponudbe pod »Uspeh zasipvran« na upravo tega lista. 19966 Posojila od 50.000 Din daiie v vtaki višini proti vknjižbi na prvo mesto takoj na razpolago. Obresti ugodne. Vprašati Y. E. R. C. Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu. Kino Matica) ' 19967 Vilo " o ur. hilo s vrtom v LJubljani kupim. Plačam takoj Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod «Vn»/9». 20309 Lep travnik 4 johe na Izlaiu prodam po jako nizki ceni. Naslov pove oglas, oddel. Jutra 20378 Enonadstropna hiša pripravna sa vsako obrt sli trgovino, za hilo velik kamolom, se zelo ugodno proda. Zraven je tudi kompletna, nerabljena spalni« ca iz javorjervega lesa, po-litrana. Cena Din 4000. Ogleda se lahbo oboje pri Davorin Brečko, trg. v Bajhenburgu. 18984 Hišo v Zagorju ob Savi zraven cerkve, na prometnem kraju,- vse v dobrem stanju ter z električno razsvetljavo, pripravno za obrtnika ali za trjavjno. prodam. Kupec "lahko nastopi takoj. Josip Narad. Zagorje št. 119 . 20347 Stanovanje 2 velikih sob. kuhinje in pritiklin se išče re *ep- prej, od buo—luuo Din me«ečPO Ponudb* n. oan. oddelek Jutra pod »Uv«- Stauovanje Mariboru, lepo, njam s tremi solnSnathni sobami is vrtom v bližini parka za eno z dvema sobama v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod «Preselitev>. 20355 Stanovanje oddam mirni stranki brez otrok; dv« sobi, kuhinjo, shrambo in klet v novi hiši za Din 950; — meblova-no sobo solidnemu gospodu po dogovoru. Na ogled ob popoldnevih. Naalov v ori. oddelku Jutra. 20349 Sobico it odda gospodu. Naslov v oglasnem oddelku VtTa. 20342 Gospa s starejšo hčerko išče sobo. Plača 800 Din naprej. Pismene ponudb« na oglasni oddelek Jutra pod »Soba 300». 20340 Prazno sobico čisto, iščem od 1. avgusta dalje. Pohištvo imam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »čista scbica». - 30294 Zneski (20.000 do 50.000 Din) vzam"jo na posodo proti dobremi obrestovanju pogojem — Ponudbe pod »Zanmljivo S3» na upravo »Jutra«. 20183 S 25.0000 Din iščem udeležbe pri kakšnem podjetju oziroma — sprejmem službo proti položitvi te glavnice kot — kavcije. Ponudbe pod »Takoj na razpolago« na upravo »Jutra«. 20196 Kdo bi bil tako dobrosrčen, da bi posodil 3000 Din o>rečni ženi. da jej pomo-e iz mučnega položaja, "avcija v blagu Oddam idi sobo za pisarno. Po-r.udbe na oglasni oddelek Jutra pod »pomoč v skrajni sili». 20336 rzi Ločenec 871. taaebni uradnik, čedne zunanjosti, želi znanja gospodično primerne starosti. DopiEi s sliko, katera se vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnosti Tajnost častna. zatfeva 20369 Pisma dobila. Pili. Srečen sem. Poljube Drago 125. 20326 Gospod želi znanja z gospodično. Ponudbe s sliko, ki se vne, ta oglasni oddelek Jutra pod .oje ponudbe s prepisom spričeval, zahtevo plače itd., na: Interreklam d. d., Zagreb, Strossmaverova -lica 6 rod šifro .S^oar^kl mojster 111 9'. iMiiuiiiiimini laaanDaanc.-jjannmnrnnf ■ jcaco^c Padec franka nudi vsakomur edino priložnost cenenega nakupa. Zahtevajte nasvete in priložite Din 10 — Benb-o, 98, rue Saus-sure. PARIŠ I7e -4C*3 □nramnnnmnnf mi jul u jxnnrraxox *2QOGQQQQQQQQQQ^ Natečaj za mesto kapelnika. Zelezničarska godba na pihala udruge Sv. Roka v Zagrebu razpisuje mesto kapelnika trositi morejo samo taki ki reflektirajo na natneščenje pri drž. železn d, so državljani kraljevine SHS in ne nad 38 let stari, oni pa, ki ne reflektirajo na nameščenie pri drž železnici brez ozira na državljanstvo in starost, oboji pa morajo biti vešči podučavanja godbe in dirigiran a Poučuje se vsak teden najmanj štirikrat po dve uri. Ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo najkasneje do 25. julita 1926 na tajništvo udtuge Sv Roka za pogrebno oiipomod že'jezničara u Zagrebu, S ebrniak 48. 5528 a Predsednlžtvo. SSHSBSF' Is noro t n neb e igo-dntrlne ie zaiet romar Angelin Hicflar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1*50 več. izdala: Tiskovna zadruga v Ljubljani. Vfffcb Prane Pm, z* Konzorcij «Jutrw Adoif Riboikar. Zt Narodno tiskamo dd. kot taUra*ria Fran Jezeršfik. Ze inseretni del ie odgovoren Alojzij Novak. V* t Ljubljeni.